{"id":449,"date":"2008-09-23T19:02:33","date_gmt":"2008-09-23T18:02:33","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/najpomembnejsi-zaznamki-iz-predavanj-psihologije\/"},"modified":"2010-06-15T15:09:41","modified_gmt":"2010-06-15T14:09:41","slug":"najpomembnejsi-zaznamki-iz-predavanj-psihologije","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/najpomembnejsi-zaznamki-iz-predavanj-psihologije\/","title":{"rendered":"Najpomembnej\u0161i zaznamki iz predavanj psihologije"},"content":{"rendered":"

\"stres.jpg\"Biolo\u0161ka osnova osebnosti<\/strong><\/p>\n

– Temelj osebnosti je biolo\u0161ki sistem, pri \u010demer so najbolj pomembni mo\u017egani.<\/p>\n

– \u0160tevilne nevronske in kemi\u010dne poti v mo\u017eganih, povezave razli\u010dnih struktur mo\u017eganov in ostalega telesa omogo\u010dajo kompleksnost in fleksibilnost psiholo\u0161kih sistemov in vedenja.<\/p>\n

– Nenehen proces formiranja novih \u017eiv\u010dnih povezav tekom \u017eivljenja omogo\u010da razvoj vi\u0161jih psihi\u010dnih funkcij.
\n<\/p>\n

Razvoj osebnosti<\/strong><\/p>\n

– Osebnost kot plasti\u010den biolo\u0161ki sistem nenehno oblikujejo vplivi iz okolja.<\/p>\n

– Posameznik se razvija skozi kontinuirano recipro\u010dno igro psihi\u010dnih, socialnih in biolo\u0161kih faktorjev.<\/p>\n

– Skozi izku\u0161nje se oblikujejo mentalne strukture in njihova medsebojna povezanost.<\/p>\n

– Osebnost je odprt sistem. Kot organizem se rojeva, raste, zori, razvija, prilagaja, utrjuje, v patolo\u0161kih primerih pa tudi deformira in razgrajuje.<\/p>\n

– Kot pri vsakem kompleksnem sistemu vzrokov, razvojne poti in kon\u010dnih u\u010dinkov osebnosti ni mogo\u010de popolnoma dolo\u010diti in predvideti.<\/p>\n

– Biolo\u0161ki in psiholo\u0161ki podsistemi, determinante osebnosti, se nenehno restrukturirajo v okviru mej, ki jih postavljata narava in dru\u017eba.<\/p>\n

Osebnost je\u2026.<\/strong><\/p>\n

– Trajni -spremenljivi<\/p>\n

– Enotni<\/p>\n

– Dinami\u010dni<\/p>\n

– Kompleksni -hierarhi\u010dni<\/p>\n

– Samoregulacijski<\/p>\n

– Edinstveni -splo\u0161ni<\/p>\n

– Svobodni -omejeni<\/p>\n

– Dispozicionalni<\/p>\n

– Funkcionalni<\/p>\n

– Interakcijski<\/p>\n

– Subjektivni \u2013objektivni<\/p>\n

– Manifestni \u2013latentni<\/p>\n

\u2026. sistem<\/p>\n

Osebnostni tipi na podlagi temperamenta (Hipokrat – Galen)<\/strong><\/p>\n

1. Melanholi\u010dni tip:zanj so zna\u010dilne po\u010dasne, globoke in trajne reakcije, ki so povezane z (zunanjo) neodzivnostjo, ob\u010dutljivostjo, notranjo labilnostjo, zavrtostjo in pesimizmom;<\/p>\n

2. Koleri\u010dni tip:je razburljiv, \u010dustveno odziven, silovit, aktiven, prepirljiv in nezadovoljen. Odziva se hitro, a je zelo spremenljiv in nestabilen v vedenju;<\/p>\n

3. Sangvini\u010dni tipje hiter, odziven, \u017eivahen, podjeten in produktiven. Je bolj stabilen kot koleri\u010dni tip;<\/p>\n

4. Flegmati\u010dni tipje neodziven, miren, po\u010dasen, vztrajen in stabilen.<\/p>\n

Merjenje oz. ocenjevanje osebnosti<\/strong><\/p>\n

– Opazovanje<\/p>\n

– Intervju<\/p>\n

– Samoocenjevalni vpra\u0161alniki<\/p>\n

Pet temeljnih osebnostnih dimenzij<\/strong><\/p>\n

1. Ekstravertnost ali surgentnostje sestavljena iz komponent ali potez kot so: zgovoren \u2013mol\u010de\u010d, odkrit \u2013zaprt, pustolovski-previden in dru\u017eaben -zadr\u017ean. Nana\u0161a se na \u017eivljenjsko podro\u010dje mo\u010di<\/p>\n

2. Prijetnost vklju\u010duje: dobrovoljnost \u2013razdra\u017eljivost, neljubosumje \u2013ljubosumje, prijaznost \u2013neprijaznost in kooperativnost \u2013negativizem. Opisuje \u017eivljenjsko podro\u010dje ljubezni.<\/p>\n

3. Vestnost vklju\u010duje skrbnost \u2013brezskrbnost, odgovornost \u2013neodgovornost, obzirnost \u2013brezobzirnost in vztrajnost \u2013nevztrajnost. Ta dimenzija je povezana predvsem z odnosom do dela.<\/p>\n

4. Emocionalna stabilnost zajema poteze kot so spro\u0161\u010denost \u2013napetost, mirnost, zaskrbljenost, uravnove\u0161enost \u2013vzburljivost, nehipohondri\u010dnost \u2013hipohondri\u010dnost (zaskrbljenost za zdravje). Ta dimenzija se nana\u0161a na \u010dustva.<\/p>\n

5. Kulturnost vklju\u010duje smisel za umetnost, intelektualnost \u2013omejenost, olikanost \u2013neolikanost in domiselnost -nedomiselnost. Ta dimenzija se nana\u0161a na intelekt.<\/p>\n

Kognitivni procesi<\/strong><\/p>\n

Kognitivni procesi so tiste psiholo\u0161ke funkcije, ki posamezniku omogo\u010dajo odnos z okoljem.<\/p>\n

Vklju\u010dujejo psiholo\u0161ke procese kot so zaznavanje, pozornost, u\u010denje, pomnjenje in mi\u0161ljenje.<\/p>\n

\u010ce \u017eelimo da posameznik sprejeme dolo\u010deno sporo\u010dilo iz okolja, mu mora biti najprej fizi\u010dno izpostavljen, mora postati nanj pozoren, ga potem zaznati, mentalno predelati, ohraniti v spominu, do njega zavzeti dolo\u010den odnos in na koncu oblikovati odlo\u010ditve in dejanja, ki so v skladu s posameznikovimi te\u017enjami.<\/p>\n

Kognitivni stil nam pove kako posameznik usmerja in razporeja pozornost, sprejema in procesira informacije, organizira misli, jim daje pomen in jih posreduje drugim.<\/p>\n

U\u010denje in pomnjenje<\/strong><\/p>\n

U\u010denje je spreminjanje dejavnosti, vedenja, \u010dutenja in mi\u0161ljenja pod vplivom izku\u0161enj z relativno trajnim u\u010dinkom. \u010clovek se z u\u010denjem nenehno spreminja.<\/p>\n

Pri tem je pomemben pojem transfer,ki pomeni prenos prej nau\u010denega gradiva ali dejavnosti na novo u\u010denje.<\/p>\n

Transfer nam olaj\u0161uje novo u\u010denje (pozitivni transfer), v nekaterih primerih pa tudi ote\u017euje (negativni transfer). U\u010dni u\u010dinek je odvisen tudi od stopnje aktivnosti med u\u010denjem in od porazdeljenosti oz. strnjenosti u\u010denja. U\u010denje je tem u\u010dinkovitej\u0161e, \u010dim bolj aktivni smo pri tem, prav tako je bolj\u0161e porazdeljeno u\u010denje.<\/p>\n

Spomin<\/strong><\/p>\n

Spomin je kognitivna sposobnost, da neko sporo\u010dilo, znanje, izku\u0161njo ohranimo in jo uporabimo v nekem drugem \u010dasu.<\/p>\n

Spomin zajema sprejemanje, predelavo, vkodiranje, skladi\u0161\u010denje in priklic informacije.<\/p>\n

Lo\u010dimo neposredno,kratkoro\u010dno pomnjenje(short term memory) in dolgoro\u010dno pomnjenje(long term memory). Pri kratkoro\u010dnem pomnjenju informacije ohranjamo v zavesti le dolo\u010den \u010das, ko jih obdelujemo (od 10 do 30 sekund), dolgoro\u010dno pomnjenje pa pomeni (relativno) trajno ohranitev.<\/p>\n

Spomin razlikujemo glede na vrste in na\u010dine pridobivanja gradiva (besedni, nebesedni, vizualni, auditivni, semanti\u010dni, epizodi\u010dni, numeri\u010dni, proceduralni itd).<\/p>\n

Dolgoro\u010dni spomin je organiziran v mre\u017eo,ki sestoji iz vozli\u0161\u010din povezav. Vozli\u0161\u010da so besede, pojmi, predstave, povezave pa so asociacijske in logi\u010dne zveze med njimi<\/p>\n


\nInteligentnost in osebnost<\/strong><\/p>\n

Pojem inteligentnosti temelji na statisti\u010dnih faktorskih raziskavah in odkritju g faktorja, ki predstavlja prirojeno, splo\u0161no mentalno sposobnost (IQ).<\/p>\n

Vendar nam ta ne pove kako ljudje osvajajo znanje, kako ga prakti\u010dno uporabljajo in s tem pove\u010dujejo svoje sposobnosti.<\/p>\n

Inteligentnosti ni mogo\u010de razumeti, ne da bi upo\u0161tevali njen odnos s celoto osebnosti.<\/p>\n

Wechsler (1950) je splo\u0161no inteligentnost pojmoval kot odraz celotne osebnosti, ne samo sposobnosti.<\/p>\n

Inteligentnosti ni mogo\u010de ustrezno oceniti, niti zamisliti brez upo\u0161tevanja neintelektualnih vidikov delovanja kot so potreba po dose\u017ekih, motivacija, vztrajnost in radovednost.<\/p>\n

Prakti\u010dna inteligentnost<\/strong><\/p>\n

Inteligentnost ni samo statisti\u010dni konstrukt sposobnosti v testnih pogojih, inteligentnost se odkriva v kontekstu, v medosebnih odnosih, pri re\u0161evanju prakti\u010dnih problemov.<\/p>\n

\u010custvena inteligentnost: zmo\u017enost prepoznavanja, razumevanja in regulacije emocij.<\/p>\n

Socialna inteligentnost:spretnosti v medosebnih odnosih, npr. u\u010dinkovitost v komunikaciji, re\u0161evanju medosebnih problemov, razumevanje sebe in drugih v socialnih situacijah, zmo\u017enost empatije ipd.<\/p>\n

Moralna (duhovna) inteligentnost: zmo\u017enost razlikovati med dobrim in slabim v moralno eti\u010dnem smislu in zmo\u017enost odlo\u010dati se v korist tudi drugim ljudem, ne samo sebi. Ne gre samo za poznavanje eti\u010dnih pravil, ampak predvsem za odlo\u010denost za moralno delovanje.<\/p>\n

Modrost ne pomeni samo inteligentnosti, ampak tudi bogastvo znanja, (\u017eivljenjskih) izku\u0161enj, emocionalne in osebnostne zrelosti, moralnega delovanja in intuicije. Modrost omogo\u010da razumevanje in sprejemanje kompleksne situacije, uspe\u0161ne izbire, odlo\u010ditve in prilagoditev okolju. Nara\u0161\u010da od otro\u0161tva in adolescence v odraslo dobo in se s starostjo ne zmanj\u0161uje.<\/p>\n

Koli\u010dnik inteligentnosti (IQ)<\/strong><\/p>\n

Razmerje med mentalno in kronolo\u0161ko starostjo (Stern)<\/p>\n

Razmerje med dose\u017eenim testnim rezultatom in pri\u010dakovanim povpre\u010djem za posameznikov (Wechsler)<\/p>\n

Kategorije:<\/strong><\/p>\n

– Nadpovpre\u010dna inteligentnost: nad 110<\/p>\n

– Povpre\u010dna inteligentnost: 90-110<\/p>\n

– Podpovpre\u010dna inteligentnost: 80-89<\/p>\n

– Mejna inteligentnost: 66-79<\/p>\n

– Podnormalna inteligentnost: pod 65<\/p>\n

Kaj je psihologija?<\/strong><\/p>\n

Psihologija je znanost, ki preu\u010duje du\u0161evne pojave in procese, osebnost ter z njimi povezano vedenje.<\/p>\n

Psihologija je znanstvena disciplina, ki uporablja teorije in raziskovalne metode, da bi lahko razumela, kako se ljudje vedejo, kako do\u017eivljajo in kako razmi\u0161ljajo.<\/p>\n

Teoreti\u010dna psihologija<\/strong><\/p>\n

– Ob\u010da psihologija (splo\u0161ne du\u0161evne zakonitosti),<\/p>\n

– Razvojna psihologija (razvoj du\u0161evnih pojavov),<\/p>\n

– Psihopatologija (bolezenski du\u0161evni pojavi),<\/p>\n

– Psihologija osebnosti (osebnostne zna\u010dilnosti posameznikov),<\/p>\n

– Socialna psihologija (psiholo\u0161ke zna\u010dilnosti skupin in posameznika v njih),<\/p>\n

– Psihofiziologija (odnosi med fiziolo\u0161kimi in du\u0161evnimi pojavi),<\/p>\n

– Pedago\u0161ka psihologija (procesi u\u010denja in vzgoje).<\/p>\n

Uporabna psihologija<\/strong><\/p>\n

– Psihologija dela (uporaba psiholo\u0161kih spoznanj pri delu),<\/p>\n

– Psihologija v izobra\u017eevanju (uporaba psiholo\u0161kih spoznanj v izobra\u017eevalnem sistemu),<\/p>\n

– Klini\u010dna psihologija (uporaba psiholo\u0161kih znanj in ve\u0161\u010din v zdravstvu),<\/p>\n

– Zdravstvena psihologija (preventiva, promocija zdravja)<\/p>\n

– Voja\u0161ka, politi\u010dna, organizacijska, tr\u017ena psihologija itd.<\/p>\n


\nPomen psihologije v zdravstveni negi<\/strong><\/p>\n

Razumevanje psiholo\u0161kih potreb ranljivih skupin prebivalstva<\/p>\n

Razumevanje psihi\u010dnih te\u017eav pri razli\u010dnih bolnikih<\/p>\n

Sodelovanje v terapevtskih in rehabilitacijskih procesih vklju\u010duje tudi psiholo\u0161ke dejavnike<\/p>\n

Prepoznavanje in obvladovanje \u0161kodljivih vplivov sodobnega \u017eivljenjskega stila na psihi\u010dno in telesno zdravje \u2013prepre\u010devanje bolezni<\/p>\n

Promocija zdravega in kakovostnega \u017eivljenja<\/p>\n

Sestavljene emocije<\/strong><\/p>\n

sprejemanje + strah = podrejanje,<\/p>\n

veselje + sprejemanje = ljubezen,<\/p>\n

strah + presene\u010denje = alarm, strahospo\u0161tovanje,<\/p>\n

presene\u010denje + \u017ealost = razo\u010daranje.<\/p>\n

veselje + strah = krivda,<\/p>\n

sprejemanje + presene\u010denje = radovednost,<\/p>\n

strah + \u017ealost = obup,<\/p>\n

\u017ealost + jeza = nevo\u0161\u010dljivost,<\/p>\n

gnus + pri\u010dakovanje = cinizem.<\/p>\n

veselje + presene\u010denje = radost,<\/p>\n

strah + gnus = sram,<\/p>\n

\u017ealost + pri\u010dakovanje = pesimizem,<\/p>\n

presene\u010denje + jeza = bes.<\/p>\n

Motivi<\/strong><\/p>\n

Motiviso vzroki in razlogi dejanj posameznikov.<\/p>\n

Izhajajo iz stanja psiholo\u0161kega ali fiziolo\u0161kega neravnovesja, katerega posledica je napetost, ki jo posameznik sku\u0161a zmanj\u0161ati in ponovno vzpostaviti ravnovesje v organizmu.<\/p>\n

Motiv je vse tisto, kar nam daje energijo in kar nas usmerja k dolo\u010denim objektom in dejavnostim.<\/p>\n


\nPotrebe pomanjkanja in rasti<\/strong><\/p>\n

Fiziolo\u0161ke potrebe:potrebe po pre\u017eivetju, hrani, vodi, spanju in po\u010ditku, dihanju, telesnem udobju, spolnosti, izlo\u010danju itd;<\/p>\n

Potrebe po varnosti vklju\u010dujejo potrebe po fizi\u010dni za\u0161\u010diti pred zunanjo nevarnostjo kot tudi potrebe po psiholo\u0161ki varnosti (stabilnost v medosebnih odnosih, zaupanje);<\/p>\n

Potrebe po ljubezni in pripadnosti vklju\u010dujejo potrebe po dajanju in sprejemanju ljubezni in \u010dustvene naklonjenosti in potrebe po pripadnosti dolo\u010denim osebam oz. socialnim skupinam;<\/p>\n

Potrebe po spo\u0161tovanju oz. ugledu se nana\u0161ajo na potrebo po samospo\u0161tovanju, pozitivnem samovrednotenju in do\u017eivljanju spo\u0161tovanja s strani drugih.<\/p>\n

Potrebe po spoznavanju, samospoznavanju in samoaktualizaciji. To so potrebe rasti, ki predstavljajo splo\u0161no te\u017enjo po znanju in spoznavanju sveta ter uresni\u010devanju lastnih potencialov in samoaktualizacije.<\/p>\n


\nRazdelitev vrednot<\/strong><\/p>\n

Dionizi\u010dne:<\/strong>
\na: hedonske vrednote (ugodje, \u010dutno u\u017eivanje \u2013npr. hrana, pija\u010da; zabava)
\nb: poten\u010dne vrednote (status, uspeh, dose\u017eki, patriotizem);<\/p>\n

Apolonske:<\/strong>
\na: moralne vrednote (po\u0161tenje, dobrota, morala, demokracija, harmonija in blagostanje)
\nb: izpolnitvene vrednote (spoznavanje, kultura, samoaktualizacija, religija).
\n<\/p>\n

Zmanj\u0161evanje disonance: pitje alkohola je \u0161kodljivo \u2013 pijem veliko alkohola<\/strong><\/p>\n

Popolno prenehanje pitja alkohola.<\/p>\n

Zmanj\u0161anje koli\u010dine popitega alkohola.<\/p>\n

Dvom v zanesljivost raziskav, ki ka\u017eejo na \u0161kodljivost alkohola.<\/p>\n

Iskanje razlag in opravil zakaj nisem nagnjen k boleznim, ki so povezane s pitjem.<\/p>\n

Podcenjevanje koli\u010dine popitega alkohola.<\/p>\n

Zmanj\u0161evanje vrednosti in pomena \u017eivljenja: itak bomo vsi od ne\u010desa umrli.<\/p>\n

Prelaganje krivde za pitje na druge (ne morem druga\u010de).<\/p>\n

Sklicevanje na druge pivce in pridobivanje njihove podpore (itak vsi pijejo).<\/p>\n

Stereotipi
\n<\/strong>
\nStereotipizacijaje pripisovanje dolo\u010denih atributov oz. lastnosti posamezniku glede na \u010dlanstvo v neki skupini (ozna\u010devanje).<\/p>\n

Te zna\u010dilnosti so pogosto pretirane in posplo\u0161ene na ra\u010dun individualnih lastnosti.<\/p>\n

Stereotipi lahko slonijo na nacionalnih ali regionalnih zna\u010dilnostih, rasi, spolu, starosti, telesnih zna\u010dilnostih\u2026<\/p>\n

Stereotip lahko postane samouresni\u010dujo\u010da se prerokba (Rosenthal in Jacobson, 1968)<\/p>\n

Zdravljenje je komuniciranje<\/strong><\/p>\n

Kriza naravoslovne paradigme medicine (telo kot veliki stroj, delitev telo-du\u0161a)<\/p>\n

Zdravljenje temelji na vzajemnosti, obojestranski anga\u017eiranosti.<\/p>\n

Pogovor je del procesa zdravljenja.<\/p>\n

Odsotnost komuniciranja lahko ogrozi zdravje.<\/p>\n

Kakovost odnosov je prav tako pomembna kot kvantiteta.<\/p>\n

Vrste sporo\u010dil
\n<\/strong>
\nBesedna (verbalna) sporo\u010dila,so sestavljena iz simbolov, umetnih, dogovorjenih besednih znakov, ki predstavljajo stvari, procese, ideje, dogodke\u2026 To je jezik.<\/p>\n

Nebesedna (neverbalna) sporo\u010dila predstavljajo slike, kretnje oz. geste, mimika, polo\u017eaj telesa, ton glasu in drugi telesni izrazi. Izraz je del vedenja, s katerim zavestno ali izvenzavestno sporo\u010damo neko svoje notranje stanje.<\/p>\n

Motnje v komunikaciji z bolnikom<\/strong><\/p>\n

Infantilizacija bolnika (otro\u0161ki govor), preve\u010d prilagojen govor, predstavlja poni\u017eanje za bolnika. Z njim poudarimo svoj mo\u010dnej\u0161i polo\u017eaj.<\/p>\n

Raziskave ka\u017eejo, da bolj ko je posameznik bolan, manj aktivno je pritegnjen v pogovor z zdravnikom.<\/p>\n

Tabu teme zavirajo u\u010dinkovito komuniciranje (smrt in seksualnost).<\/p>\n

Bolniki \u017eelijo od svojih terapevtov ob strokovnosti predvsem \u010dlove\u0161ko pristen odnos in zmo\u017enost komunikacije.<\/p>\n


\nObraz in neverbalna komunikacija<\/strong><\/p>\n

Obraz je najbolj izra\u017een del telesa<\/p>\n

Obenem je najbolj dostopen nadzoru (mikroemocije)<\/p>\n

Na obrazu se odra\u017eajo \u010dustva<\/p>\n

Nasmeh \u2013 pomemben element komunikacije<\/p>\n

Pomanjkanje o\u010desnega stika pogosto signalizira, da je nekaj narobe (laganje?)<\/p>\n

Pogled kot izraz prijateljstva ali sovra\u017enosti<\/p>\n

Zenice<\/p>\n

Medosebni prostor<\/strong><\/p>\n

Intimni (0 – 0,45m)<\/p>\n

Osebni (0,45 \u2013 1,2m): poseg v ta prostor spro\u017ea anksioznost<\/p>\n

Socialni (1,2 \u2013 3,65m): dnevna interakcija s tujci<\/p>\n

Javni (3,65 \u2013 7,6+m): pomembne javne osebnosti<\/p>\n


\nLogi\u010dni, racionalni pozivi<\/strong><\/p>\n

vzrok \u2013posledica (povezovanje vzroka in posledice), npr. \u010di\u0161\u010denje zob = zdravi zobje;<\/p>\n

posplo\u0161itev (reprezentativnost dolo\u010denega pripadnika razreda: ali zanj veljajo zna\u010dilnosti tega razreda), npr. konkretna oku\u017eba = splo\u0161na oku\u017eba.<\/p>\n

analogija (sklepanje na podlagi podobnosti med dvema predmetoma ali dogodkoma), npr. \u010de ima oseba, ki ogla\u0161uje zobno pasto tako lepe zobe, jih bodo imeli tudi drugi, ki bodo uporabljali to pasto;<\/p>\n

zaklju\u010devanje glede na asociacije in semanti\u010dne povezave(ugotavljanje odnosa med znaki in realnostjo), zobna pasta, ki jo predstavi znana osebnost, pomeni razen zdravih zob tudi sve\u017eino, privla\u010dnost, uspeh…<\/p>\n

Racionalni argumenti se zdijo bolj u\u010dinkoviti v situacijah, kjer gre za vpra\u0161anja, ki so pomembna in ob\u010dinstvu relativno nepoznana.<\/p>\n

Bolj privla\u010dijo tiste, ki imajo vi\u0161jo stopnjo izobrazbe.<\/p>\n

Tiskani mediji (za razliko od TV) so u\u010dinkovitej\u0161i pri prikazovanju racionalnih argumentov.<\/p>\n


\nKonformiranje<\/strong><\/p>\n

Skupina vpliva, pritiska na svoje \u010dlane zaradi enotnosti, z namenom, da bi izra\u017eala in okrepila svoja grupna obele\u017eja, npr. skupinsko pripadnost. Posamezne \u010dlane sili, da svoje vrednote, verovanja, norme, vedenje poenotijo s stali\u0161\u010di, vrednotami in normami skupine.<\/p>\n

V kolikor se posamezniki skupini ne prilagodijo, sledijo kazni v najrazli\u010dnej\u0161ih oblikah, lahko tudi izklju\u010dijo \u010dlana iz skupine.<\/p>\n

Temu pritisku po enotnosti pravimo konformiranje.<\/p>\n

Tak\u0161ne skupine so npr. dru\u017eina, vrstni\u0161ke skupine pri mladostnikih, sodelavci v slu\u017ebi, partnerska skupnost\u2026<\/p>\n

Osebni Jaz kot zgodba<\/strong><\/p>\n

Zgodbe o samem sebi, ki jih konstruiramo in pripovedujemo drugim in ki so osnovane na avtobiografskem spominu, predstavljajo nas same.<\/p>\n

Pripoved o sebi je razvojno locirana okrog tretjega leta starosti, ko se otrok za\u010dne zanimati za preteklost in prihodnost ter za\u010dne aktivno uporabljati spomin.<\/p>\n

Bistvo jazakot trajnega objekta v prostoru in \u010dasu se ustvari, ko otrok konstruira druge osebe kot podobne in razli\u010dne od sebe in isto\u010dasno konstruira jaz, ki ima preteklost in prihodnost (Nelson, 1997).<\/p>\n


\nSamospo\u0161tovanje<\/strong><\/p>\n

Se nana\u0161a na vrednotenje samega sebe.<\/p>\n

Je relativno, gre za razmerje med zaznanim realnim stanjem in normami.<\/p>\n

Je odvisno od tega kako nas vrednotijo drugi in kak\u0161en pomen dajemo njihovim sodbam.<\/p>\n

Samospo\u0161tovanje je ob bolezni lahko bistveno prizadeto<\/p>\n

Samospo\u0161tovanje je povezano s socialno oporo<\/p>\n


\nSkripti<\/strong><\/p>\n

Skript je rutinski vzorec vedenj, ki ga posameznik glede na pri\u010dakovanja izpelje v dolo\u010deni situaciji.<\/p>\n

Pove kako naj ravnamo, kako naj se spoprimemo z ovirami v dolo\u010deni situaciji.<\/p>\n

Socialno zaznavanje: Empatija<\/strong><\/p>\n

Egocentrizem \u2013nezmo\u017enost videti stvari iz drugega zornega kota, z vidika druge osebe (razvojna in osebnostna zna\u010dilnost)<\/p>\n

Empatija \u2013zmo\u017enost v\u017eiveti se v drugega \u010dloveka<\/p>\n

EM PATI\u0160 TI EM PATIM JAZ<\/p>\n

Navezanost<\/strong><\/p>\n

\u010clovek je socialno bitje in brez drugih ne more pre\u017eiveti.<\/p>\n

Ve\u010dina psiholo\u0161kih teorij poudarja pomen medosebnih odnosov in navezanosti pri razvoju \u010dlovekove osebnosti.<\/p>\n

Osebnost pomeni ponotranjenje svojih bli\u017enjih in odnosa z njimi.<\/p>\n

\u010clovek v socialnem okolju zadovoljuje svoje psiholo\u0161ke potrebe.<\/p>\n

Pri tem je najbolj pomemben zgodnji odnos z roditeljem (obi\u010dajno je to mati).<\/p>\n

Vsakr\u0161na (nasilna) prekinitev odnosa v tem obdobju je za otroka lahko travmatska in \u0161koduje njegovemu zdravju.<\/p>\n

Eksperimenti z opicami so pokazali, da so bile tiste opice, ki so bile v zgodnjem razvoju prikraj\u0161ane za kontakt z materjo in vrstniki, tudi kasneje svojim vrstnikom niso izkazovale ne\u017enosti in naklonjenosti.
\n
\n
\nPsihosocialne razvojne faze<\/strong><\/p>\n

1. Zaupanje ali nezaupanje (1.leto)<\/p>\n

2. Avtonomija \u2013 poni\u017eanje (2-4.leto)<\/p>\n

3. Inciativa \u2013 ob\u010dutja krivde (4-7.leto)<\/p>\n

4. Produktivnost \u2013inferiornost (6-12. leto)<\/p>\n

5. Jasna \u2013zmedena identiteta (adolescenca)<\/p>\n

6. Intimnost \u2013izolacija (po 19. letu)<\/p>\n

7. Ustvarjalnost (plodnost) \u2013stagnacija (25-65. leto)<\/p>\n

8. Integriranost \u2013obup (po 65. letu)<\/p>\n


\nDo\u017eivljanje bole\u010dine<\/strong><\/p>\n

Toleranca za bole\u010dino: zmo\u017enost prena\u0161ati bole\u010dino<\/p>\n

Prag za bole\u010dino: zmo\u017enost lo\u010devanja med bole\u010dino in dra\u017eljajem<\/p>\n

Ljudje razli\u010dno interpretiramo, do\u017eivljamo, izra\u017eamo in se spoprijemamo z bole\u010dino, kar je odvisno od stopnje po\u0161kodbe, kulture, osebnosti in izku\u0161enj posameznika.<\/p>\n

Posameznikova presoja situacije, skupaj z zaznanimi ali resni\u010dnimi osebnimi in podpornimi viri, ki so na razpolago za spoprijemanje z bole\u010dimi dogodki, z veliko verjetnostjo dolo\u010da njegove odzive in rezultate.<\/p>\n


\nPsihologija bole\u010dine<\/strong><\/p>\n

Bole\u010dina je bio-psiho-socialni fenomen.<\/p>\n

V prvi vrsti je subjektivni fenomen, ki ima senzorno, \u010dustveno in kognitivno komponento.<\/p>\n

Bole\u010dina je tisto, kar nekdo \u010duti kot bole\u010dino (ne glede na \u201cobjektivne\u201d razloge zanjo).<\/p>\n

Medicina ne more odkriti vseh vzrokov za bole\u010dino.<\/p>\n

Zaznavo bole\u010dine pove\u010dujejo pozornost, motiviranost in razpolo\u017eenje.<\/p>\n

Telesna bole\u010dina je lahko simptom psihi\u010dnega konflikta<\/p>\n


\nTeorija nadzorovanja bole\u010dine<\/strong><\/p>\n

Bole\u010dina je odvisna od fiziolo\u0161kih (objektivnih) in psiholo\u0161kih (subjektivnih) procesov.<\/p>\n

S pomo\u010djo psihi\u010dnih dejavnikov lahko uravnavamo in inhibiramo bole\u010dinske signale, ter na ta na\u010din modificirati oz. kontrolirati ob\u010dutja bole\u010dine.<\/p>\n

Teorija vrat: Inhibicija lahko nastane, ko stimulacija perifernih \u017eiv\u010dnih vlaken A (velikih) prehiti bole\u010dinske signale, ki se prena\u0161ajo po \u017eiv\u010dnih vlaknih C (majhnih) \u2013 npr. z masa\u017eo.<\/p>\n

Inhibicijo bole\u010dine lahko povzro\u010dimo tudi preko nevrotransmiterjev, z akupunkturo.<\/p>\n

Pri tem lahko uporabimo psiholo\u0161ke tehnike kot sta vizualizacija in spro\u0161\u010danje.<\/p>\n

Vzro\u010dno-posledi\u010dni odnos med bole\u010dino in psiholo\u0161kim stanjem deluje v obe smeri: bole\u010dina lahko spro\u017ei negativno \u010dustveno stanje, po drugi strani pa neprijetna \u010dustva pu\u0161\u010dajo bole\u010dinska vrata odprta, kar \u0161e ote\u017euje prena\u0161anje bole\u010dine.<\/p>\n


\nU\u010dinek placeba<\/strong><\/p>\n

Neprava intervencija oz. navidezno zdravilo<\/p>\n

U\u010dinek placeba je verjetno povezan s spro\u0161\u010danjem betaendorfina, ki je posledica psiholo\u0161kega pri\u010dakovanja.<\/p>\n

\u010ce se bole\u010dina po zau\u017eitju placeba zmanj\u0161a ali preneha, to ne pomeni, da ni bila resni\u010dna in da je nastala zgolj v pacientovi glavi.<\/p>\n

Placebo dokazuje kako velik pomen ima psiholo\u0161ki faktor pri do\u017eivljanju bole\u010dine.<\/p>\n

Zdravstveni strokovnjaki lahko uporabijo u\u010dinek placeba v terapevtske namene tako, da pove\u010dujejo u\u010dinke analgetikov in drugih postopkov zdravljenja s spodbujanjem pacientov, da zaupajo v zdravljenje.<\/p>\n

Vendar morajo biti pri\u010dakovanja realisti\u010dna, prav tako placebo ne more biti nadomestilo za prava zdravila, \u0161e posebej \u010de gre za kroni\u010dne bole\u010dine.<\/p>\n


\nPriprava na bole\u010de medicinske posege<\/strong><\/p>\n

Informiranost o postopku zmanj\u0161a negotovost, nepredvidljivost, anksioznost in pomaga posamezniku, da se aktivira in pripravi. S tem pove\u010da kontrolo:<\/p>\n

1. Pacient mora biti seznanjen s tem kaj se bo zgodilo pred, med in po postopku (informacije o bole\u010dini in ob\u010dutjih, ki jih bo pacient verjetno do\u017eivel)<\/p>\n

2. Pomembno je, da paciente informiramo, kako si lahko sami pomagajo, ko za\u010dutijo bole\u010dino. Med uporabne strategije spadajo nadzorovano dihanje, spro\u0161\u010danje, preusmeritev pozornosti in vizualizacija.<\/p>\n

3. Za paciente je pomembno, da vedo, da smo jim pripravljeni pomagati, kadar do\u017eivljajo bole\u010dino.
\n<\/p>\n

Vloga zdravil pri pacientih s kroni\u010dno bole\u010dino<\/strong><\/p>\n

Samo zdravila (analgetiki) pogosto niso uspe\u0161ni pri odpravljanju bole\u010din, \u0161e posebej pri psiholo\u0161ko pogojenih te\u017eavah.<\/p>\n

Toleranca za analgetike se s\u010dasoma dviguje, kar vodi k vedno ve\u010djim odmerkom in vse mo\u010dnej\u0161im analgetikom.<\/p>\n

Antidepresivi v majhnih odmerkih neposredno u\u010dinkujejo na kontroliranje bole\u010dine in na sprostitev<\/p>\n

Anksiolitiki niso uspe\u0161ni pri zdravljenju kroni\u010dne bole\u010dine in povzro\u010dajo odvisnost.<\/p>\n


\nPomen bolezni<\/strong><\/p>\n

kot medicinski fenomen (desease)<\/p>\n

kot socialni fenomen (sickness)<\/p>\n

kot subjektivni fenomen (illness)<\/p>\n


\nSistemska teorija zdravja in bolezni<\/strong><\/p>\n

\u010clovek predstavlja hierarhi\u010dno organizacijo kvalitativno razli\u010dnih, a povezanih ravni:<\/strong><\/p>\n

1. Atomski delci (fizika)<\/p>\n

2. Molekularni delci (kemija)<\/p>\n

3. Celi\u010dno \u017eivljenje (biologija)<\/p>\n

4. Du\u0161evnost (psihologija)<\/p>\n

5. Skupnost (sociologija)<\/p>\n

Psiholo\u0161ki pomen izgube<\/strong><\/p>\n

Izguba je ena najpogostej\u0161ih in najve\u010djih stresnih dogodkov<\/p>\n

Izguba je lahko dejanska (npr. bli\u017enja oseba) ali simbolna (npr. na\u010drtov, smisla)<\/p>\n

Izgube so razli\u010dne: v odnosih (smrt, lo\u010ditev, selitev otrok), na delovnem podro\u010dju (brezposelnost, upokojitev, premestitev), v samopodobi (bolezen, invalidnost), na materialnem podro\u010dju (izguba denarja, rev\u0161\u010dina), duhovnem podro\u010dju (izguba upanja, smisla) itd.<\/p>\n

Faze \u017ealovanja<\/strong><\/p>\n

1. Zanikanje
\n2. Jeza
\n3. Barantanje
\n4. Depresija (ob\u010dutja krivde, umik)
\n5. Sprejemanje<\/p>\n

Normalno \u017ealovanje: 6 mesecev<\/p>\n

Depresija kot patolo\u0161ka reakcija na izgubo<\/strong><\/p>\n

-\u017dalost<\/p>\n

-Pesimizem<\/p>\n

-Ob\u010dutek neuspe\u0161nosti<\/p>\n

-Izguba zadovoljstva<\/p>\n

-Ob\u010dutki krivde ali kaznovanja<\/p>\n

-Razo\u010daranje nad seboj<\/p>\n

-Samokritika<\/p>\n

-Samomorilne misli ali \u017eelje<\/p>\n

-Jokanje<\/p>\n

-Vznemirjenost<\/p>\n

-Izguba zanimanja<\/p>\n

-Neodlo\u010dnost<\/p>\n

-Ob\u010dutek nepomembnosti<\/p>\n

-Izguba energije<\/p>\n

-Spremembe v apetitu in spanju<\/p>\n

-Razdra\u017eljivost<\/p>\n

-Te\u017eave s koncentracijo<\/p>\n

-Utrujenost<\/p>\n

-Izguba \u017eelje po spolnosti<\/p>\n

Izrazi depresije<\/strong><\/p>\n

– Motnje hranjenja<\/p>\n

– Avtoagresivno vedenje<\/p>\n

– Odvisnosti<\/p>\n

– Motnje navad (patolo\u0161ko nakupovanje, hazardiranje)<\/p>\n

– Somatizacija<\/p>\n

– Psihoza<\/p>\n

Psihosocialna podpora<\/strong><\/p>\n

Pomo\u010d, ki jo skupina (prijatelji, dru\u017eina) nudijo (ali se zdi, da jo nudijo) v stresnih situacijah.<\/p>\n

Sporo\u010dila, ki jih ogro\u017eeni oz. prizadeti posameznik dobiva iz svojega okolja:<\/p>\n

– da je ljubljen,<\/p>\n

– da se njegova \u010dustva sprejemajo,<\/p>\n

– da je razumljen glede njegove volje, na\u010dina razmi\u0161ljanja in ravnanja,<\/p>\n

– da pripada dolo\u010deni socialni skupini in<\/p>\n

– da je v njej koristen \u010dlan.<\/p>\n

Konflikti kot mo\u017enost poglobitve odnosa<\/strong><\/p>\n

Pripomorejo, da ozavestimo problem, ki se pojavlja v odnosu;<\/p>\n

Spodbujajo spremembe, pripomorejo k razvoju odnosa;<\/p>\n

Mobilizirajo energijo in pove\u010dujejo motivacijo za soo\u010danje s problemi;<\/p>\n

Razbijajo \u017eivljenjsko monotonijo, vna\u0161ajo dinamiko in izzive;<\/p>\n

Pogosto pripomorejo k ustreznej\u0161i odlo\u010ditvi;<\/p>\n

Zni\u017eujejo napetost v vsakdanjih odnosih;<\/p>\n

Omogo\u010dajo bolj\u0161e spoznavanje samega sebe;<\/p>\n

Omogo\u010dajo poglobitev in utrditev odnosa.<\/p>\n


\nZnaki konstruktivno re\u0161enega konflikta<\/strong><\/p>\n

trdnej\u0161i odnos,<\/p>\n

pove\u010da se pripravljenost za sodelovanje in komuniciranje,
\npove\u010da se medsebojno zaupanje,<\/p>\n

oba udele\u017eenca imata ob\u010dutek, da sta nekaj pridobila,<\/p>\n

izbolj\u0161a se sposobnost za nadaljnje re\u0161evanje skupnih konfliktov<\/p>\n


\nPostopki pri obvladovanju jeznega in nezadovoljnega bolnika<\/strong><\/p>\n

Prepoznajte jezo<\/p>\n

Pazljivo, aktivno poslu\u0161ajte<\/p>\n

Zberite pomembne podrobnosti<\/p>\n

Pazite na svoje vedenje: glejte sogovornika v o\u010di, uporabljajte miren, trden in iskren glas, delajte po\u010dasne in odlo\u010dne gibe, sedite vzravnano, dihajte pravilno, bodite neposredni in prijazni<\/p>\n

Sprejmite odgovornost, ne prelagajte jo na drugega,<\/p>\n

Ne opredelite problema kot nere\u0161ljivega<\/p>\n

Priznajte napako in opravi\u010dite se, \u010de ste jo napravili<\/p>\n

Povejte \u010desa ne morete narediti in zakaj ne<\/p>\n

Ne obljubljajte nemogo\u010dega samo zato, da bi se bolnika znebili<\/p>\n

Izpolnite svoje obljube<\/p>\n

Ne prepirajte se z bolnikom<\/p>\n

Bodite asertivni (odlo\u010dni)<\/p>\n

Predlagajte nove re\u0161itve<\/p>\n

Preverite, \u010de je bolnik zadovoljen z novo re\u0161itvijo<\/p>\n

Napotite ga k nekomu, ki lahko re\u0161i njegov problem<\/p>\n

Premislite, \u010desa ste se nau\u010dili od bolnika<\/p>\n

ORGANIZACIJSKO – RAZVOJNE OBLIKE TIMOV<\/strong><\/p>\n

MULTIDISCIPLINARNI – KIRUR\u0160KI-V OSPREDJU JE NALOGA, HIERARHIJA<\/p>\n

INTERDISCIPLINARNI – KOMPLEMENTARNI V OSPREDJU SO ODNOSI, POVEZOVANJE IN SODELOVANJE STROK, KOMUNIKACIJA V VODORAVNI SMERI<\/p>\n

TRANSDISCIPLINARNI – DRU\u017dNO, SKUPNO DELO, PRESEGANJE STROK<\/p>\n

Faze odzivanja na stres<\/strong><\/p>\n

ALARMNA REAKCIJA<\/p>\n

SPORO\u010cI TELESU, DA JE PODVR\u017dENO STRESNI REAKCIJI. GRE ZA TAKO IMENOVAN “BOJ ALI BEG ODGOVOR”.
\nTELO JE OBVE\u0160\u010cENO, DA MORA UKREPATI IN K TEMU MU POMAGA SERIJA SPREMEMB V TELESU.<\/p>\n

IZLO\u010cA SE ADRENALIN. NEKAJ ALARMNIH REAKCIJ, KI JIH POVZRO\u010cI AVTONOMNI \u017dIV\u010cNI SISTEM:<\/p>\n

\u017dIV\u010cEN TREBUH, LOVLJENJE SAPE, HITRO BITJE SRCA, POTENJE, TRD VRAT, BOLE\u010cINE V MI\u0160ICAH, HITRO STRJEVANJE KRVI, HITROST, BUDNOST IN MO\u010c.<\/p>\n

PO NEKAJ TRENUTKIH SE AKTIVIRA DRUGA FAZA
\nTEGA PROCESA, TO JE \u00bbSPLO\u0160NI ADAPTACIJSKI
\nSINDROM\u00ab. SKORAJ TRENUTNO IN V NEPOSREDNI
\nPOVEZAVI S POJEMAJO\u010cO ZUNANJO GRO\u017dNJO SE
\nTELO POVRNE V STANJE URAVNOVE\u0160ENOSTI
\n(HOMEOSTAZO).<\/p>\n

IZLO\u010cA SE KORTIZOL. TELO SE
\nPOSKU\u0160A POMIRITI S POMO\u010cJO ZMANJ\u0160ANJA
\nKRVNEGA PRITISKA, ZNI\u017dANJA SR\u010cNEGA UTRIPA,
\nURAVNAVE DIHANJA IN TELESNE TEMPERATURE.
\n\u010cE JE ZAZNAN STRESOR IZGINIL ALI BIL PREMAGAN,
\nTELO POSKU\u0160A UMIRITI STRESNO REAKCIJO.<\/p>\n

\u010cE SE STANJE STRESA NADALJUJE VSAJ \u0160EST DO OSEM TEDNOV, SE S\u010cASOMA
\nIZ\u010cRPAJO TUDI ADAPTACIJSKI MEHANIZMI IN TELO PREIDE V FAZO IZ\u010cRPANOSTI IZ\u010cRPANOSTI.<\/p>\n


\nKako si lahko pomagamo?<\/strong><\/p>\n

1. IZOGIBANJE STRESNIM DOGODKOM
\nPOLNJENJE AKUMULATORJEV<\/p>\n

2. SPROSTITEV IN PO\u010cITEK<\/p>\n

3. U\u010cENJE VE\u0160\u010cIN SPOPRIJEMANJA S STRESOM TA BIOKEMI\u010cNA IZ\u010cRPANOST JE POGOSTO IMENOVANA TUDI IZGORELOST<\/p>\n

Telesno obvladovanje stresa
\n– AVTOGENI TRENING
\n– PREDSTAVLJANJE -VIZUALIZACIJA
\n– HIPNOZA
\n– DIHALNE TEHNIKE
\n– TEHNIKA PROGRESIVNE SPROSTITVE
\n– JOGA
\n– MEDITACIJA
\n– MASA\u017dA<\/p>\n

ZANIMIVOSTI O STRESU<\/strong><\/p>\n

– Pretok krvi se v stresuzve\u010da za 300 do 400 %.<\/p>\n

– \u017denske so bolj izpostavljene stresu kot mo\u0161ki.<\/p>\n

– Ni znanstvenih dokazov, da bi \u010dokolada povzro\u010dala mozolje. Kaj pa stres??<\/p>\n

– Stresni hormoni za\u010dasno upo\u010dasnijo prebavo, rast, reprodukcijo in imunski odziv organizma.<\/p>\n

– Ljudje, ki vstanejo pozneje, so manj v stresu in se po\u010dutijo bolj lagodno.<\/p>\n

ANKSIOZNOST (TESNOBNOST)<\/strong><\/p>\n

Anksioznost je vrsta negotovosti, ki jo ob\u010dutimo, ko ocenjujemo, da celotna \u017eivljenjska situacija, v kateri smo, presega na\u0161e sposobnosti, zmo\u017enosti oziroma da nismo v stanju, da bi re\u0161ili zahteve, ki jih \u017eivljenje postavlja pred nas.<\/p>\n

Anksiozna oseba je zaradi negotovosti vase pretirano pozorna na spremembe v svoji okolici.<\/p>\n

Namen te pozornosti je, da bi pravo\u010dasno odkrila in predvidela tiste dejavnike, ki bi jo lahko ogro\u017eali.<\/p>\n

S tem oseba izgublja zmo\u017enost, da bi se lahko osredoto\u010dila na eno aktivnost, kar je pri opravljanju dolo\u010denih aktivnosti lahko \u0161e posebej mote\u010de.<\/p>\n

Obstajajo \u0161tevilne situacije, v katerih je anksioznost povsem racionalno in primerno \u010dustvo, npr. do\u017eivljanje lastnih sprememb zaradi bolezni.<\/p>\n

Strah ob\u010dutimo, ko ocenjujemo, da je:<\/p>\n

1. ogro\u017eena neka na\u0161a vrednota,<\/p>\n

2. da ne moremo nasprotovati sili, ki nas ogro\u017ea in da se lahko umaknemo iz tak\u0161ne situacije.
\n
\nFUNKCIJE STRAHU:<\/strong>
\n-umik iz situacije, ko smo soo\u010deni s silo, ki nas ogro\u017ea in ki je
\nmo\u010dnej\u0161a od nas. V trenutkih hude stiske nam strah omogo\u010da, da
\nhitro in avtomatsko ocenimo situacijo in pripravimo telo k
\nobna\u0161anju, ki bi nas \u010dim bolje za\u0161\u010ditilo.<\/p>\n

Tako nas umik \u00bbnekam,
\nkjer se ne po\u010dutimo ogro\u017eeno\u00ab, vsaj za\u010dasno lahko za\u0161\u010diti. Ko pa
\numikanje iz situacij, za katere menimo, da nas ogro\u017eajo, postane
\nna\u0161 obi\u010dajen vzorec reagiranja v te\u017eavah, strah izgubi svojo
\nprvotno funkcijo in postane nefunkcionalen.<\/p>\n

-pomaga pri iskanju pomo\u010di.<\/p>\n


\n\u201cKdor ho\u010de videti,
\nmora gledati s srcem.
\nBistvo je o\u010dem nevidno.\u201d
\n\u201cOdgovoren si za tisto,
\nkar udoma\u010di\u0161.\u201d<\/strong><\/p>\n

Vir: Predavanja iz Psihologije 2008 V\u0160ZNJ<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Biolo\u0161ka osnova osebnosti – Temelj osebnosti je biolo\u0161ki sistem, pri \u010demer so najbolj pomembni mo\u017egani. – \u0160tevilne nevronske in kemi\u010dne poti v mo\u017eganih, povezave razli\u010dnih struktur mo\u017eganov in ostalega telesa omogo\u010dajo kompleksnost in fleksibilnost psiholo\u0161kih sistemov in vedenja. – Nenehen proces formiranja novih \u017eiv\u010dnih povezav tekom \u017eivljenja omogo\u010da razvoj vi\u0161jih psihi\u010dnih funkcij.<\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[450],"tags":[465,511,510,506,234,507,504,451,3660,509,505,508,503],"class_list":["post-449","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-1letnik-psihologija","tag-anksioznost","tag-intiligentnost","tag-iq","tag-jeza","tag-komunikacija","tag-navezanost","tag-predavanja-psihologija","tag-psihologija","tag-1letnik-psihologija","tag-psihologija-v-zdravstvu","tag-samospostovanje","tag-stereotipi","tag-strah"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/449","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=449"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/449\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=449"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=449"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=449"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}