{"id":4496,"date":"2015-11-07T10:48:05","date_gmt":"2015-11-07T09:48:05","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=4496"},"modified":"2015-11-07T19:22:11","modified_gmt":"2015-11-07T18:22:11","slug":"fizologija-vprasanja-in-odgovori-vaja-2015","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/fizologija-vprasanja-in-odgovori-vaja-2015\/","title":{"rendered":"Fizologija vpra\u0161anja in odgovori vaja 2015"},"content":{"rendered":"<p><strong>CELICE, CELI\u010cNI SISTEMI IN HOMEOSTAZA<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li><u>Na povr\u0161ini sesalske celice je:<\/u><\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>celi\u010dna membrana ali plazmalema<\/strong><\/p>\n<p>V notranjosti pa je\/so:<\/p>\n<p><strong>citoplazma, celi\u010dni organeli, citoskelet<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li><u>Za prehajanje snovi prek celi\u010dne membrane se energija v obliki ATP neposredno ne porablja za:<\/u> <strong>difuzijo,<\/strong> <strong>facilitirano difuzijo, prenos z membranskimi me\u0161i\u010dki<\/strong><\/li>\n<li>Membranski prena\u0161alci so:\u00a0<strong>beljakovine<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>In so udele\u017eene pri:<\/p>\n<p><strong>facilitirani difuziji, aktivnem transportu<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Ozmoza je prehajanje teko\u010dine med predelki v organizmu zaradi:<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>pasivne difuzije vode<\/strong><\/p>\n<p>Do osmoze med predelki prihaja:<!--more--><\/p>\n<p><strong>\u010de se razlikujejo po koncentraciji vode, \u010de predelke med sabo lo\u010duje membrana, ki prepu\u0161\u010da vodo, ne pa topljencev<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Ravnote\u017eni potencial za K je:<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>odvisen od razmerja koncentracij K med zunajceli\u010dno in znotrajceli\u010dno teko\u010dino; vzpostavljen, kadar se vpliv koncentracijskega gradienta za K izena\u010di z vplivom difuzijskega potenciala za K; opisan z Nernstovo ena\u010dbo; med -70 in -90mV v vzdra\u017eenih celicah<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Mirovni membranski potencial je:<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>razlika v elektri\u010dni napetosti med zunanjo in notranjo stranjo membrane nevzdra\u017eene celice; prete\u017eno ravnote\u017eni potencial za K; prete\u017eno neodvisen od Na<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Akcijski potencial je:<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>razlika v elektri\u010dni napetosti med zunanjo in notranjo stranjo membrane vzdra\u017eene celice; posledica vdora Na prek membrane v celico; odraz prehodne elektropozitivnosti notranjosti celice<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Pri eksocitozi se skupna povr\u0161ina celi\u010dne membrane:<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>zve\u010da<\/strong><\/p>\n<p>Pri endocitozi se skupna povr\u0161ina celi\u010dne membrane:<\/p>\n<p><strong>zmanj\u0161a<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Na\/K \u010drpalka:<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>prepre\u010duje nabiranje Na v celicah; lahko prispeva k vzdr\u017eevanju mirovnega membranskega potenciala; prepre\u010di nabiranje K v zunajceli\u010dni teko\u010dini<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Sinteza beljakovin v celici poteka:<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>na zrnatem endoplazmatskem retikulumu<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Funkcije celi\u010dne membrane so:<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>selektivni transport snovi; prepoznavanje signalov iz celi\u010dnega okolja (npr. hormonov); adhezija na druge strukture; razmejitev notranjosti celice od njenega okolja<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Celi\u010dna membrana:<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>je selektivno prepustna za razli\u010dne snovi; dopu\u0161\u010da difuzijo plinov kot sta O2 in CO2<\/strong><\/p>\n<p><strong><br \/>\n<\/strong><\/p>\n<p><strong>KRI IN TELESNE TEKO\u010cINE<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Izolirana plazma vsebuje:<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>albumin; globuline; fibrinogen<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Za krvne plo\u0161\u010dice velja, da:<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>se ve\u017eejo na po\u0161kodovano \u017eilno steno; povzro\u010dijo skr\u010denje rde\u010dega krvnega strdka<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Plazemske beljakovine so:<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>albumin; globulini; fibrinogen<\/strong><\/p>\n<p>Serumske beljakovine so:<\/p>\n<p><strong>albumin; globulini<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>\u010ce je dalj \u010dasa zni\u017ean parcialni tlak O2 v arterijski krvi, se:<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>zve\u010da tvorba eritrocitov v kostnem mozgu; zve\u010da poraba \u017eeleza v kostnem mozgu; zve\u010da izlo\u010danje eritropoetina iz ledvic<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Rde\u010de krvni\u010dke imajo na povr\u0161ini membrane oligosaharide in polipeptide, ki so:<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>Aglutinogeni<\/strong><\/p>\n<p>Pri transfuziji nekompatibilne krvi sistema AB0 pride do zlepljanja eritrocitov dajalca s prejemnikovimi:\u00a0 <strong>aglutinini<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Za albumin velja:<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>najbolj prispeva h koloidnoosmotskemu tlaku plazme; deluje kot nespecifi\u010dna transportna beljakovina<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Pravilno zaporedje razvoja eritrocita je:<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>pluripotentna celica \u2013 eritroidna celica \u2013 normoblast \u2013 retikulocit \u2013 eritrocit<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Za osebo s krvno skupino 0, velja:<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>na eritrocitih nima antignov A in B; v plazmi ima protitelesa anti-A in anti-B<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Za Rh negativno osebo velja:<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>na eritrocitih nima antigenov Rh; lahko ima v krvi anti-Rh protitelesa<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Med nose\u010dnostjo je plod lahko ogro\u017een v primeru, \u010de je:<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>nose\u010dnica Rh negativna in ponovno nose\u010da z Rh pozitivnim plodom<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Za nespecifi\u010dni imunski odziv organizma velja:<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>njegova poglavitna komponenta je vnetje; odziv ni odvisen od vrste tujka; pri njem sodelujejo celice naravne ubijalke<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Za specifi\u010dni imunski odziv organizma velja:<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>odzove se na dolo\u010dene antigene<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Hemostaza zajema naslednje fiziolo\u0161ke spremembe:<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>razgradnjo krvnega strdka; \u017eilni spazem; nastanek trombocitnega \u010depa; koagulacijo<\/strong><\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong><br \/>\n<\/strong><\/p>\n<p><strong>SRCE IN KRVNA OBTO\u010cILA<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Vodi\u010d ritma (angl. <em>pacemaker<\/em>) v normalnem srcu:<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>so specializirane celice v sinoatrialnem vozlu; je tista skupina celic s spontano, ritmi\u010dno, elektri\u010dno aktivnostjo, ki se pro\u017eijo z najvi\u0161jo frekvenco<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Elektri\u010dni dogodki v srcu so:<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>spro\u017eilni dejavnik za mehani\u010dne dogodke v srcu; v normalnem srcu vedno razporejeni v dolo\u010denem zaporedju, tako da si v elektrokardiogramu sledijo val P, kompleks QRS in val T; v primeru nepravilnega prevajanja vzburjenja skozi srce lahko vzrok smrtno nevarnih motenj sr\u010dnega ritma<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Katera trditev NE velja za EKG?<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>Kompleks QRS predstavlja repolarizacijo ventriklov<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Katera trditev NE dr\u017ei?<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>Med sr\u010dnim ciklusom je tlak v levem prekatu <u>vedno<\/u> vi\u0161ji od tlaka v levem atriju<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Minutni volumen srca je:<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>volumen krvi, ki ga srce iz\u010drpa v obtok v eni minuti; za levo in desno srce v normalnih razmerah enak; normalno enak vsakemu prilivu v srce v istem \u010dasu; koli\u010dina, ki je odvisna od \u010drpalne sposobnosti srca; enak produkt med utripnim volumnom in sr\u010dno frekvenco<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>\u010ce se venski priliv v zdravo \u010dlove\u0161ko srce nenadoma pove\u010da za 10%:<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>se pove\u010da utripni volumen srca (Frank-Starlingov mehanizem)<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Zato, da v sistemskem delu obto\u010dil kri te\u010de od srca skozi arterijski, kapilarni in venski del \u017eilja nazaj v srce, je odlo\u010dilna razlika tlakov:<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>med aorto in desnim preddvorom<\/strong><\/p>\n<p>Ki je v normalnih razmerah pribli\u017eno:<\/p>\n<p><strong>enaka arterijskemu tlaku<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Pri konstantenm minutnem volumnu srca dolo\u010da vrednost arterijskega tlaka:<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>periferni upor<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>V sistemskem obtoku je skupni upor proti toku krvi najvi\u0161ji v:<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>arteriolah<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Za dolgoro\u010dno uravnavanje krvnega tlaka je najpomembnej\u0161i:<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>vpliv ledvic na uravnavanje volumna zunajceli\u010dne teko\u010dine<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Aktivacija renin-angiotenzinskega sistema:<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>je lahko posledica nenadne obse\u017ene krvavitve, zaradi katere mo\u010dno pade arterijski tlak; se pri\u010dne s spro\u0161\u010danjem renina iz jukstaglomerularnega aparata v ledvicah; lahko po0vzro\u010di vazokonstrikcijo\u00a0 \u017ee po nekaj minutah; lahko povzro\u010di izlo\u010danje aldosterona iz skorje nadledvi\u010dne \u017eleze<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Za regulacijo pretoka skozi dolo\u010deno tkivo ali organe je v normalnih razmerah najpomembnej\u0161e: <strong>spreminjanje lokalnega upora proti toku krvi v tkivu<\/strong><\/li>\n<li>V normalnem plju\u010dnem krvnem obtoku:<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>je pretok enak pretoku v sistemskem krvnem obtoku; se oksigenirana kri steka v plju\u010dne vene in po njih v levi atrij<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Ko zdrav \u010dlovek vstane:<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>lahko ugotovimo prehoden padec krvnega tlaka v arterijah v vi\u0161ini srca; kolabirajo vratne vene; se zaradi zmanj\u0161anega pro\u017eenja baroreceptorjev pove\u010da aktivnost vazomotori\u010dnega centra, zato pa poraste periferni upor in se zmanj\u0161a kapacitivnost ven<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Pretok krvi skozi koronarne arterije se odvija med:<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>diastolo<\/strong><\/p>\n<p>Ker:<\/p>\n<p><strong>sr\u010dna mi\u0161ica med kr\u010denjem stisne koronarne arterije<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>V sistemskem krvnem obtoku je ve\u010dina krvi v: <strong>venulah in venah<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><strong><br \/>\n<\/strong><\/p>\n<p><strong>DIHANJE<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Popustljivost (komplianca) plju\u010d nam pove:<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>kako raztegljiva so plju\u010da<\/strong><\/p>\n<p>\u010ce je kompilanca plju\u010d velika:<\/p>\n<p><strong>je retrakcijska sila plju\u010d razmeroma majhna<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Pove\u010dana povr\u0161inska napetost teko\u010dine na steni alveolov bi:<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>pove\u010dala<\/strong><\/p>\n<p>Pove\u010danje povr\u0161inske napetosti:<\/p>\n<p><strong>prepre\u010duje plju\u010dni surfaktant<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Transpulmonalni tlak je:<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>razlika med tlakom v alveolih in plevralnem prostoru<\/strong><\/p>\n<p>Njegova funkcija je, da:<\/p>\n<p><strong>razpenja plju\u010da<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Smer neto difuzije plina skozi alveolarno membrano v plju\u010dih je odvisna od:<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>parcialnih tlakov plina v alveolih in v kapilarni krvi<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Respiracijski koli\u010dnik je razmerje med:<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>minutnima volumnoma izdihanega CO2 in vdihanega O2<\/strong><\/p>\n<p>Normalno je:<\/p>\n<p><strong>malo manj\u0161i kot 1<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Na vsako molekulo hemoglobina se lahko ve\u017eejo:<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>4 molekule kisika<\/strong><\/p>\n<p>Spojini, ki pri tem nastane, pravimo:<\/p>\n<p><strong>oksihemoglobin<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Glavno mesto izmenjave plinov med zrakom in krvjo v plju\u010dih so:<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>alveoli<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Ob koncu normalnega izdiha je ob odprtem glotisu tlak v alveolih:<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>enak atmosferskemu pritisku<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Funkcionalna rezidualna kapaciteta (FRC) je:<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>volumen zraka, ki ostane v plju\u010dih po normalnem izdihu; vsota ekspiratornega rezervnega volumna (ERV) in rezidualnega volumna (RV)<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Forsiran ekspiracijski volumen (FEV1) je volumen zraka, ki ga po:<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>maksimalnem<\/strong><\/p>\n<p>Vdihu:<\/p>\n<p><strong>izdihamo z vso mo\u010djo v prvi sekundi<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>FEV1 je pri zdravih ljudeh:<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>ve\u010d kot 80% vitalne kapacitete<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Difuzija plina med zrakom in krvjo v plju\u010dih je premosorazmerna:<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>gradientu parcialnih tlakov plina; difuzijski povr\u0161ini<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><br \/>\n<\/strong><\/p>\n<p><strong>LEDVICE, ZGRADBA in FUNKCIJA NEFRONA, NASTAJANJE in SESTAVA SE\u010cA<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Koncentracija topljencev v urinu se bo zve\u010dala \u010de:<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>ne pijemo vode; zve\u010damo porabo kuhinjske soli; se zve\u010da izlo\u010danje ADH; se izlo\u010da obligatorni volumen urina<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Voda se:<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>filtrira v glomerulih; pasivno reabsorbira vzdol\u017e zbiralc odvisno od ADH<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Neka snov se lahko popolnoma izlo\u010di iz krvi, ki te\u010de skozi ledvica, \u010de se:<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>filtrira v glomerulih in secernira v tubulusih<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Ledvi\u010dna glomerulna membrana:<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>zadr\u017euje v plazmi snovi z molekulsko maso nad 70.000; zadr\u017ei krvne celice, da se ne izlo\u010dajo v urin<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Za glomerulno filtracijo velja:<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>normalna koli\u010dina glomerulnega filtrata pri odraslem \u010dloveku je okrog 180 l na dan; normalno se filtrira 20% plazme, ki te\u010de skozi glomerule<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Vodikovi ioni se z urinom izlo\u010dajo:<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>skupaj z NH3, tako da tvorijo NH4; skupaj s HPO2, tako da tvorijo H2PO4<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Aldosteron se izlo\u010da iz skorje nadledvi\u010dne \u017eleze, kadar je:<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>zmanj\u0161an pretok krvi skozi ledvica, primanjkljaj natrijevih ionov v organizmu, zve\u010dana sekrecija renina iz ledvic, zve\u010dana koncentracija angiotenzina v krvi<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Za izlo\u010danje raznih snovi v ledvicah veljajo naslednje mo\u017enosti:<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>samo glomerulna filtracija, glomerulna filtracija+delna tubulna reabsorpcija, glomerulna filtracija+popolna tubulna reabsorpcija, glomerulna filtracija+tubulna sekrecija, glomerulna filtracija+tubulna reabsorpcija+tubulna sekrecija<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>\u010clovek izlo\u010da teko\u010dino z:<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>odvajanjem se\u010da, blata, potenjem, izhlapevanjem vode skozi ko\u017eo, skozi dihala<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Za uravnavanje teko\u010dine v telesu v normalnih razmerah velja, da:<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>je najmanj\u0161a mo\u017ena koli\u010dina s se\u010dem izlo\u010dene teko\u010dine okoli 500ml\/dan, se vnos in izlo\u010danje teko\u010dine spreminjata glede na spremembe osmolarnosti zunajceli\u010dne teko\u010dine,se vnos in izlo\u010danje teko\u010dine spreminjata glede na spremembe volumna zunajceli\u010dne teko\u010dine, je hipotalamus pomemben za uravnavanje vnosa in izlo\u010danja teko\u010dine<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Velika ve\u010dina vode, ki se filtrira v glomerulih, se reabsorbira v led. Tubulusih in zbiralcih:<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>z difuzijo zaradi osmoznega u\u010dinka reabsorbiranih osmotsko aktivnih snovi<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Urin se koncentrira nad 300mosm\/l v:<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>zbiralcih<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Vodikov ion, ki se je izlo\u010dil v svetlino proksimalnega tubulusa, izvira iz:<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>tubulne epitelijske celice<\/strong><\/p>\n<p>Bikarbonatni ion, ki se je reabsorbiral v peritubulusno kapilaro, izvira iz:<\/p>\n<p><strong>tubulne epitelijske celice<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Na nastajanje primarnega urina v glomerulih normalno vplivajo naslednji tlaki:<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>hidrostatski tlak v kapilarah glomerula, hidrostatski tlak v bowmanovi kapsuli, koloidnoosmotski tlak v kapilarah glomerula<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>\u010ce popijemo v 30min 2l vode, se zmanj\u0161a:<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>prepustnost za vodo v zbiralcih in distalnih tubulusih<\/strong><\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong><br \/>\n<\/strong><\/p>\n<p><strong>ACIDO-BAZNO RAVNOVESJE<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Metaboli\u010dna alkaloza lahko nastane zaradi:<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>izgube kisline iz \u017eelodca<\/strong><\/p>\n<p>Lahko se razvije pri:<\/p>\n<p><strong>bruhanju iz \u017eelodca<\/strong><\/p>\n<ol start=\"2\">\n<li>Respiratorna acidoza lahko nastane zaradi:<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>nezadostne ventilacije<\/strong><\/p>\n<p>Lahko se razvije pri:<\/p>\n<p><strong>paralizi dihalnih mi\u0161ic<\/strong><\/p>\n<ol start=\"3\">\n<li>Pri akutnem dolgotrajnem bruhanju iz \u017eelodca se lahko razvije:<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>metaboli\u010dna alkaloza<\/strong><\/p>\n<p>Lab. Pregled krvi bi pokazal:<\/p>\n<p><strong>povi\u0161an pH, HCO3,pCO2<\/strong><\/p>\n<ol start=\"4\">\n<li>Pri akutnem poslab\u0161anju sladkorne bolezni se lahko razvije:<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>metaboli\u010dna acidoza<\/strong><\/p>\n<p>Lab. Pregled krvi bi pokazal:<\/p>\n<p><strong>zni\u017ean pH, HCO3, pCO2<\/strong><\/p>\n<ol start=\"5\">\n<li>Zni\u017ean pH krvi je lahko znak:<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>respiratorne acidoze, metaboli\u010dne acidoze<\/strong><\/p>\n<ol start=\"6\">\n<li>Povi\u0161an pH krvi je lahko znak:<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>metaboli\u010dne, respiratorne alkaloze<\/strong><\/p>\n<ol start=\"7\">\n<li>Najbolj pomembni pufri v krvi so:<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>plazemske B, Hb v er., bikarbonat<\/strong><\/p>\n<ol start=\"8\">\n<li>Najbolj pomemben pufer v zunajceli\u010dni teko\u010dini je:<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>bikarbonatni<\/strong><\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong><br \/>\n<\/strong><\/p>\n<p><strong>PREHRANA IN PREBAVA<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Encim amilaza se izlo\u010da:<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>v dvanajstnik, ustno votlino<\/strong><\/p>\n<p>In povzro\u010di za\u010detek razgradnje zau\u017eite:<\/p>\n<p><strong>OH<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Trebu\u0161na slinavka izlo\u010da:<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>endopeptidaze, lipazo, amilazo<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Poglavitne sestavine \u017eol\u010da, ki se izlo\u010da v dvanajstnik so:<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>voda, \u017eol\u010dne soli, bilirubin, lecitin, holesterol<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Za \u017eol\u010d velja, da:<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>nastaja v jetrih,; igra poglavitno vlogo pri emulgaciji in absorbciji M; je rumeno-zelene barve zaradi bilirubina<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Med jetrne funkcije NE pri\u0161tevamo:<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>izlo\u010danje hormonov<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Prehranjevanje \u010dloveka uravnavajo:<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>signali iz mo\u017eganske skorje; koncentracija glukoze v krvi; sitostni peptidi; signali iz prebavne cevi; vonj in videz hrane<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Odrasel \u010dlovek dnevno potrebuje okoli:<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>50-65g<\/strong><\/p>\n<p>B, ki morajo vsebovati predvsem:<\/p>\n<p><strong>esencialne AK<\/strong><\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong><br \/>\n<\/strong><\/p>\n<p><strong>PRESNOVA <\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Sintezo sladkorjev iz ne sladkornih virov imenujemo:<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>glukoneogeneza<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Ozna\u010di pravilne trditve:<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>glikoliza je katabolni proces<\/strong>;<strong>kon\u010dni produkt glikolize je<\/strong> <strong>piruvi\u010dna oz. mle\u010dna kislina; za potek glikolize ni potreben kisik<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Lipoproteini so: <strong>delci, ki imajo lipidno sredico in B pla\u0161\u010d; delci, ki omogo\u010dajo v vodi ne topnim lipidom transport po krvi<\/strong><\/li>\n<li>Najve\u010dji del svojih energetskih zalog ima \u010dlove\u0161ki organizem spravljenih v: <strong>adipocitih<\/strong><\/li>\n<li>Ketonska telesa: <strong>nastajajo v jetrih; so prisotna v krvi v ve\u010dji koncentraciji kadar je v organizmu pospe\u0161ena razgradnja prostih ma\u0161\u010d. kislin; zvi\u0161ujejo kislost krvi<\/strong><\/li>\n<li>Se\u010dnina v se\u010du je: <strong>stranski produkt katabolizma AK; spojina ki nastane s predelavo amoniaka<\/strong><\/li>\n<li>Glukoneogeneza je sinteza: <strong>glukoze iz alanina, glicerola in laktata<\/strong><\/li>\n<li>Najpomembnej\u0161i cilj uravnavanja presnove je: <strong>prepre\u010devanje hipoglikemije<\/strong><\/li>\n<li>Ozna\u010di pravilne odgovore: <strong>v normalnih razmerah uporabljajo mo\u017egani kot edini vir energije glukozo; kadar mirujejo uporabljajo skeletne mi\u0161ice kot glavni vir energije proste ma\u0161\u010d. kisline<\/strong><\/li>\n<li>Med hormone, ki skladi\u0161\u010dijo energetske vire uvr\u0161\u010damo: <strong>insulin<\/strong><\/li>\n<li>Med hormone, ki spro\u0161\u010dajo energetske vire iz njihovih zalog uvr\u0161\u010damo: <strong>glukagon, adrenalin, kortizol, rastni hormon<\/strong><\/li>\n<li>Najmo\u010dnej\u0161i dra\u017eljaj za izlo\u010danje insulina je: <strong>zve\u010dana koncentracija glukoze v krvi<\/strong><\/li>\n<li>Najve\u010dji del svojih beljakovinskih zalog ima \u010dlove\u0161ki organizem spravljenih v: <strong>skeletnih mi\u0161icah<\/strong><\/li>\n<li>Hipoglikemija je stanje, kjer: <strong>se ka\u017eejo znaki premajhne preskrbe mo\u017eganov z glukozo; je pove\u010dan ob\u010dutek lakote<\/strong><\/li>\n<li>Ozna\u010di pravilne trditve: <strong>glukagon se izlo\u010da iz celic A langerhansovih oto\u010dkov v trebu\u0161ni slinavki; glavni dra\u017eljaj za izlo\u010danje glukagona je zni\u017eana koncentracija glukoze v krvi; odgovor D je tudi pravilen<\/strong><\/li>\n<li>Glukoneogeneza je: <strong>sinteza glukoze iz ne sladkornih virov<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong><br \/>\n<\/strong><\/p>\n<p><strong>TELESNA TEMPERATURA IN NJENO URAVNAVANJE<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Ko temperatura okolja prese\u017ee telesno temperaturo, izgubljamo toploto: <strong>z izhlapevanjem znoja; s perspiratio insensibilis<\/strong><\/li>\n<li>Perspiratio inensibilis je izguba toplote: <strong>z izhlapevanjem vode skozi ko\u017eo brez znojenja; z izhlapevanjem vode skozi plju\u010da<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>In je: <strong>neodvisna od temp. okolja<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Termoregulacijski center v hipotalamusu neposredno reagira na: <strong>spremembo temp. krvi, ki obliva ta predel<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Normalne temp. aktivira mehanizem za: <strong>tvorbo toplote, oddajanje toplote<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Pri drgetanju nastaja toplota predvsem v: <strong>skeletnih mi\u0161icah<\/strong><\/li>\n<li>Po zni\u017eanju temp. sredice telesa zaradi mraza, hipotalamus spro\u017ei: <strong>vazokonstrikcijo v ko\u017ei, drgetanje, je\u017eenje<\/strong><\/li>\n<li>Rjavo ma\u0161\u010devje je prisotno pri: <strong>dojen\u010dkih<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>In je pomembno za: <strong>tvorbo toplote<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Glavni razlog, da \u010dlovek lahko \u017eivi v mrzlem okolju je: <strong>vedenjska prilagoditev<\/strong><\/li>\n<li>Naju\u010dinkovitej\u0161i fiziolo\u0161ki mehanizem za ohranjanje tel. temp. pri nizkih temp. okolja je: <strong>drgetanje<\/strong><\/li>\n<li>Termonevtralno obmo\u010dje okolja za odraslega \u010dloveka v mirovanju je: <strong>27-29C<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>V tem temp. obmo\u010dju je: <strong>tvorba toplote v telesu enaka njeni izgubi; tele. Temp. konstantna brez aktivacije dodatnih mehanizmov za tvorbo in oddajanje toplote<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Pri zelo nizki temp. okolja lahko pride do: <strong>hipotermije<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Ker je: <strong>izguba toplote ve\u010dja od njene tvorbe<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Homeotermni organizmi: <strong>vzdr\u017eujejo stalno tel. temp.<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Nivo tel. aktivnosti teh organizmov je zato: <strong>omejen z dolo\u010denim temp. intervalom okolja oz. biokeneti\u010dnim obmo\u010djem<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Da \u010dlovek vzdr\u017euje stalno tel. temp., mora biti nastajanje toplote:<strong>enako njenemu oddajanju<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>To se dogaja v obmo\u010dju: <strong>normotermije<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>S perspiratio insensibilis izgubimo pribli\u017eno: <strong>1l <\/strong><\/li>\n<li>Kar pomeni izgubo: <strong>580 kcal toplote<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><br \/>\n<\/strong><\/p>\n<p><strong>\u017dIV\u010cEVJE<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Zato,da bi na membrani nevrona nastal akcijski potencial, se mora membrana: <strong>depolarizirati<\/strong><\/li>\n<li>Postinapti\u010dni nevron se vzdra\u017ei prek sinaps, kjer je presinapti\u010dni nevron v stiku s\/z: <strong>dendriti, telesom nevrona<\/strong><\/li>\n<li>Verjetnost nastanka akcijskega potenciala v nevronu se zve\u010da, kadar se pojavijo: <strong>sprememba membranskega potenciala -80mV na -60mV, prevlada ekscitatornih nevrotransmiterjev nad inihibitornimi nevrotransmiterji<\/strong><\/li>\n<li>Pod vplivom ekscitatornega nevrotransmiterja se na postsinapti\u010dnem nevronu: <strong>membranski potencial pribli\u017ea pragu za pro\u017eenje akcijskega potenciala; zmanj\u0161a hiperpolarizacijo<\/strong><\/li>\n<li>Kot ekscitatorni nevrotransmiter lahko deluje: <strong>acetilholin, glutamat<\/strong><\/li>\n<li>Refleksni lok sestavljajo: <strong>receptorje, aferentni nevroni, monosinapti\u010dni ali polisinapti\u010dni preklopi v refleksnih centrih, eferentni nevroni, efektorji<\/strong><\/li>\n<li>Efektorji refleksov vegetativnega \u017eiv\u010devja so: <strong>srce, inervirane \u017eile, prebavna cev<\/strong><\/li>\n<li>Hipotalamus uravnava: <strong>delovanje adenohipofize, aktivnost simpatikusa, aktivnost parasimpatikusa, telesno temp., vnos in izlo\u010danje teko\u010dine<\/strong><\/li>\n<li><strong>\u00a0<\/strong>Preganglionarna simpati\u010dna vlakna za srce izvirajo iz: <strong>torakalnih segmentov hrbtenja\u010de<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Preganglionarna parasimpati\u010dna vlakna za srce izvirajo iz: <strong>mo\u017eganskega debla<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Acetilholin je nevrotransmiiter: <strong>preganglionarnih simpati\u010dnih nevronov, preganglionarnih prasimpati\u010dnih nevronov, postganglionarnih parasimpati\u010dnih nevronov, nevronov, ki regulirajo sekrecijo adrenalina iz sredice nadledvi\u010dne \u017eleze<\/strong><\/li>\n<li>Spinotalami\u010dna proga poteka predvsem na: <strong>nasprotni strani hrbtenja\u010di kot vstopajo v hrbtenja\u010do aferentna vlakna za bole\u010dino, grob dotik in temperaturo<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Aferentna pot za propriocepcijo poteka na: <strong>isti<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Kot mehanoreceptorji lahko delujejo receptorji za: <strong>dotik, bole\u010dino, zaznavanja polo\u017eaja sklepov, ravnote\u017eje<\/strong><\/li>\n<li>Cortijev organ vsebuje receptorje za: <strong>sluh<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Receptorje vzdra\u017eijo: <strong>vibracije bazilarne membrane<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Semicirkularni kanali vsebujejo receptorje za: <strong>ravnote\u017eje<\/strong><\/li>\n<li>Receptorje vzdra\u017eijo: <strong>kotni pospe\u0161ki<\/strong><\/li>\n<li>Pogoj za trikromatski vid je: <strong>vzdra\u017eenje 3 vrst \u010depnic, dovolj mo\u010dna svetloba, svetloba razli\u010dnih valovnih dol\u017ein<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><br \/>\n[wp_ad_camp_1]<br \/>\n<strong><br \/>\n<\/strong><\/p>\n<p><strong>MOTORI\u010cNI SISTEM<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Hoteni gib, oziroma gib, ki ga izvr\u0161imo na povelje, organiziramo tako, da po\u0161ljemo ustrezne signale do motori\u010dnih enot iz: <strong>primarne motori\u010dne skorje<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Ti signali potujejo po: <strong>piramidni progi<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>V mi\u0161icah s katerimi izvajamo fine gibe, je \u0161tevilo skeletnomi\u0161i\u010dnih vlaken, ki pripadajo posamezni motori\u010dni enoti: <strong>majhno<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>V mi\u0161icah, ki jih ne uporabljamo za izvajanje finih gibov, je \u0161tevilo skeletnomi\u0161i\u010dnih vlaken, ki pripadajo posamezni motori\u010dni enoti: <strong>veliko<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>\u017div\u010dni prena\u0161alci so snovi ki: <strong>se izlo\u010dijo iz presinapti\u010dne celice in se ve\u017eejo na receptorje na membrani postsinapti\u010dne celice<\/strong><\/li>\n<li>Motori\u010dna plo\u0161\u010dica je: <strong>sinapsa, kjer je presinapti\u010dna celica motonevron, postsinapti\u010dna celica pa skeletnomi\u0161i\u010dno vlakno<\/strong><\/li>\n<li>V motori\u010dni plo\u0161\u010dici je \u017eiv\u010dni prena\u0161alec: <strong>acetilholin<\/strong><\/li>\n<li>Ob vezavi prena\u0161alca na specifi\u010dni receptor na postsinapti\u010dni membrani motori\u010dne plo\u0161\u010dice, se neposredno odprejo: <strong>kemi\u010dni kanal\u010dki, ki so prepustni za Na in K<\/strong><\/li>\n<li>Receptor za acetilholin je: <strong>beljakovina<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Ki potem, ko se nanjo ve\u017ee acetilholin: <strong>spremeni svojo obliko<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Ko ekscitacijski postsinapti\u010dni\u00a0 potencial v motori\u010dni plo\u0161\u010dici dose\u017ee vrednost praga: <strong>se odprejo napetostni kanal\u010dki za Na<\/strong><\/li>\n<li>Ozna\u010di pravilne trditve: <strong>sinapsa je specializirana struktura prek katere komunicira nevron s svojimi tar\u010dnimi celicami; sinapsa prek katere komunicirata <\/strong><strong>a-motonevron in skeletnomi\u0161i\u010dno vlakno se imenuje \u017eiv\u010dnomi\u0161i\u010dni stik; sinapsa prek katere komunicirata <\/strong><strong>a-motonevron in skeletnomi\u0161i\u010dno vlakno se imenuje tudi motori\u010dna plo\u0161\u010dica<\/strong><\/li>\n<li>Ozna\u010di pravilne trditve: <strong>membranski potencial v vsakem trenutku dolo\u010da tisti ion, za katerega je vzdra\u017eena membrana najbolj prepustna; kadar ni prenosa signala, je vzdra\u017eena membrana najbolj prepustna za ione K<\/strong><\/li>\n<li>Premiku oz. spremembi membranskega potenciala, do katere pride takrat, ko ekscitacijski\u00a0 postsinapti\u010dni potencial (EPSP) dose\u017ee prag, pravimo:<strong>akcijski potencial<\/strong><\/li>\n<li>Pri organizaciji in izvajanju hotenih gibov: <strong>sodelujejo <\/strong><strong>a-motonevroni; motori\u010dne enote; piramidna proga; primarna mo\u017eganska skorja; skeletne mi\u0161ice<\/strong><\/li>\n<li>Pri organizaciji patelarnega refleksa je potrebna udele\u017eba: <strong>hrbtenja\u010de; mi\u0161ice m.quadriceps femoris<\/strong><\/li>\n<li>V hierarhi\u010dni zgradbi motori\u010dnega sistema je pravilno zaporedje od najvi\u0161je ravni k ni\u017ejim naslednje: <strong>mo\u017eg. skorja; mo\u017eg. deblo; hrbtenja\u010da<\/strong><\/li>\n<li>Primarna motori\u010dna skorja je organizirana tako, da: <strong>prstom rok pripada ve\u010dji dele\u017e skorje kot prstom nog; delom telesa, ki sodelujejo pri bolj finih gibih, pripadajo ve\u010dji dele\u017ei skorje kot delom telesa, kjer so izvajani gibi manj fini.<\/strong><\/li>\n<li>Pojem motori\u010dna enota ozna\u010duje: <strong>a-motonevron s pripadajo\u010dimi skeletnomi\u0161i\u010dnimi vlakni<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong><br \/>\n<\/strong><\/p>\n<p><strong>REGENERACIJA \u017dIV\u010cEVJA in MI\u0160IC PO PO\u0160KODBI<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Regeneracija po po\u0161kodbi v \u017eiv\u010devju pomeni: <strong>da se obnovijo prekinjene aksonske povezave<\/strong><\/li>\n<li>Regeneracija kot: <strong>ponovna vzpostavitev aksonskih povezav<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Je mo\u017ena: <strong>samo v perifernem \u017eiv\u010devju<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Glede sposobnosti regeneracije po po\u0161kodbi so med aksoni v perifernem \u017eivcu in aksoni v centralnih \u017eiv\u010dnih progah pomembne naslednje razlike: <strong>prvi so obdani s Schwannovimi celicami, drugi z oligodendrociti; prvi so obdani s cevko bazalne lamine opornih celic, drugi ne; pri prekinitvi prvih, \u017eiv\u010dne celice ve\u010dinoma ne propadejo, pri prekinitvi drugih pa propadejo.<\/strong><\/li>\n<li>Bistvena razlika med pretisnenjem \u017eivca (aksonotmezo) in prerezanjem \u017eivca (nevrotmezo) pri po\u0161kodbi je v tem, da: <strong>je pri aksonotmezi kontinuiteta cevk bazalnih lamin ohranjena, pri nevrotmezi pa ni; je pri aksonotmezi regeneracija funkcionalno bolj\u0161a kot pri nevrotmezi.<\/strong><\/li>\n<li>Po prekinitvi aksonov v perifernem \u017eivcu: <strong>pride do sprememb presnove v celi\u010dnem telesu po\u0161kodovanih nevronov; Schwannove celice distalno od po\u0161kodbe fagocitirajo mielin; Schwannove celice distalno od po\u0161kodbe se za\u010dnejo deliti.<\/strong><\/li>\n<li>Med regeneracijo se v po\u0161kodovanem perifernem \u017eivcu lahko obnovijo: <strong>senzori\u010dni, motori\u010dni in simpati\u010dni aksoni<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>In: <strong>lahko v\u010dasih <\/strong>inervirajo svoje tar\u010de.<\/p>\n<ol>\n<li>Temeljni problemi, ki prepre\u010dujejo uspe\u0161no regeneracijo po\u0161kodovanih dolgih \u017eiv\u010dnih prog v centralnem \u017eiv\u010devju so: <strong>mno\u017ei\u010dno odmiranje po\u0161kodovanih nevronov; prisotnost rasti zavirajo\u010dih snovi v oligodendrocitih; selektivnost reinervacijepravih tar\u010dnih celic<\/strong><\/li>\n<li>Nevroni v centralnem \u017eiv\u010devju po po\u0161kodbi njihovih aksonov obi\u010dajno propadejo zato, ker: <strong>se prekine dotok rastnih dejavnikov iz tar\u010dnih celic v telo nevronov<\/strong><\/li>\n<li>V skeletni mi\u0161ici se po po\u0161kodbi: <strong>delijo jedra zaostalih zarodnih celic<\/strong><\/li>\n<li>Za uspe\u0161no regeneracijo mi\u0161ice po po\u0161kodbi je nujno: <strong>da ne propadejo satelitne celice; da se hitro obnovi o\u017eiljenje mi\u0161ice; da se obnovi o\u017eiv\u010denje mi\u0161ice<\/strong><\/li>\n<li>Bazalna lamina, ki obdaja aksone\u00a0 in njihove Schwannove celice v perifernem \u017eivcu, pri regeneraciji po po\u0161kodbi \u017eivca: <strong>je pomembna<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Zato, ker: <strong>vodi rasto\u010de aksone k njihovim tar\u010dam<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>\u010ce je periferni \u017eivec popolnoma prekinjen (nevrotmeza), potem:<strong> morajo Schwannove celice najprej premostiti zev med krnoma \u017eivca; vra\u0161\u010dajo aksoni v nevrilemske cevke distalnega krna naklju\u010dno.<\/strong><\/li>\n<li>Zarodne celice v zrelih mi\u0161icah odraslega \u010dloveka imenujemo: <strong>satelitne celice<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>In se nahajajo: <strong>v mi\u0161i\u010dnih vlaknih med sarkomero in bazalno lamino vlakna.<\/strong><\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong><br \/>\n<\/strong><\/p>\n<p><strong>\u017dLEZE Z NOTRANJIM IZLO\u010cANJEM \u2013 HIPOTALAMUS in HIPOFIZA<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Za delovanje endokrinega sistema velja, da: <strong>so odzivi endokrinega sistema na dra\u017eljaje iz okolja v ve\u010dini primerov po\u010dasnej\u0161i od reakcij \u017eiv\u010devja; ima hipotalamus pomembno vlogo v usklajevanju delovanja \u017eiv\u010devja in endokrinega sistema; vpliv hormonov na lastno izlo\u010danje najve\u010dkrat temelji na mehanizmih negativne povratne zveze<\/strong><\/li>\n<li>\u0160\u010ditnico spodbujajo\u010di hormon (TSH) spodbuja:<strong>sintezo in izlo\u010danje tiroksina<\/strong><\/li>\n<li>Prolaktin spodbuja:<strong>nastajanje mleka v mle\u010dnih \u017elezah<\/strong><\/li>\n<li>Rastni hormon (GH) spodbuja:<strong> delitev celic v kosteh in mehkih tkivih v obdobju rasti<\/strong><\/li>\n<li>Antidiureti\u010dni hormon (ADH) spodbuja:<strong> reabsorbcijo vode iz zbiralc v ledvicah<\/strong><\/li>\n<li>Hormona, ki spodbujata delovanje spolnih \u017elez sta: <strong>FSH in LH<\/strong><\/li>\n<li>Iz sprednjega re\u017enja hipofize se izlo\u010dajo:<strong> noben odgovor ni pravilen<\/strong><\/li>\n<li>Iz sprednjega re\u017enja hipofize se izlo\u010dajo: <strong>rastni hormon; FSH in LH; TSH; prolaktin; ACTH<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>\u017dLEZE Z NOTRANJIM IZLO\u010cANJEM \u2013 \u0160\u010cITNICA<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Za \u0161\u010ditnico je zna\u010dilno da: <strong>je za pravilno delovanje potreben jod; se v njej \u0161\u010ditni\u010dni hormoni kopi\u010dijo; vsebuje 20-40 krat ve\u010d jodida kot krvna plazma<\/strong><\/li>\n<li>\u0160\u010ditnica izlo\u010da:<strong>T3 in T4<\/strong><\/li>\n<li>Na tar\u010dne celice u\u010dinkujejo \u0161\u010ditni\u010dni hormoni, ki: <strong>so prosti v plazmi<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Ve\u017eejo se na receptorje: <strong>v jedru<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>T3 in T4: <strong>trijodotironin in tiroksin; dolo\u010data hitrost bazalnega metabolizma<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>\u017dLEZE Z NOTRANJIM IZLO\u010cANJEM \u2013 NADLEDVI\u010cNA \u017dLEZA<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Endokrina funkcija skorje nadledvi\u010dne \u017eleze : <strong>se mo\u010dno razlikuje od endokrine funkcije sredice nadledvi\u010dne \u017eleze<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>V sredici \u017eleze nastaja:<strong> adrenalin<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Adrenokortikotropni hormon (ACTH) spodbuja: <strong>izlo\u010danje kortizola iz skorje nadledvi\u010dne \u017eleze<\/strong><\/li>\n<li>Glukokortikoidi: <strong>se izlo\u010dajo iz zone fascikulate; imajo imunosupresivne u\u010dinke<\/strong><\/li>\n<li>Adrenalin: <strong>je hormon; se izlo\u010da iz kromafinih\u00a0 celic; se izlo\u010da pri stresu<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>PRESNOVA KALCIJA IN FOSFATOV<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Od na\u0161tetih hranil imajo najve\u010d kalcija: <strong>mle\u010dni izdelki<\/strong><\/li>\n<li>Sinteza hormona D se v \u010dlove\u0161kem organizmu za\u010dne:<strong> v ko\u017ei<\/strong><\/li>\n<li>V kon\u010dno fiziolo\u0161ko aktivno obliko, se hormon D presnovi v: <strong>ledvicah<\/strong><\/li>\n<li>Hormon D pomaga pri vzdr\u017eevanju normalne koncentracije kalcija v krvi predvsem tako, da: <strong>pospe\u0161i reabsorbcijo\u00a0 kalcija prek \u010drevesne sluznice<\/strong><\/li>\n<li>Najve\u010d Ca se v organizmu nahaja v: <strong>kosteh<\/strong><\/li>\n<li>V plazmi se nahaja Ca normalno:<strong>kot prost kation; v obliki kompleksa med Ca in B; v obliki kompleksa med Ca in B ter manj\u0161imi organskimi anioni <\/strong><\/li>\n<li>Najve\u010d fosfatov najdemo v plazmi v obliki: <strong>monohidrogen fosfata<\/strong><\/li>\n<li>Parathormon je po kemi\u010dni strukturi: <strong>polipeptid<\/strong><\/li>\n<li>Kalcitonin je po kemi\u010dni strukturi: <strong>polipeptid<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>FIZIOLOGIJA REPRODUKCIJE<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Za gamete pri \u010dloveku velja, da: <strong>noben odgovor ni pravilen<\/strong><\/li>\n<li>Puberteta: <strong>sovpada s pove\u010danjem plazemske koncentracije gonadotropinov; je obdobje, ko se razvijejo sekundarni spolni znaki ; pri deklicah z zelo nizko telesno te\u017eo in premajhnim dele\u017eem ma\u0161\u010devja v telesu lahko nastopi z zamudo.<\/strong><\/li>\n<li>Mo\u0161ki spolni hormoni: <strong>povzro\u010dajo pojav sramnih dlak pri deklicah; so substrat za sintezo estrogenov v granuloznih celicah jaj\u010dnega folikla<\/strong><\/li>\n<li>Za ovarijski ciklus velja, da: <strong>ga uravnavata gonadotropina FSH in LH, ki ju izlo\u010da hipofiza; ga delimo na folikularno in lutealno fazo<\/strong><\/li>\n<li>V nose\u010dnosti lahko pri materi ugotovimo naslednje normalne spremembe: <strong>pove\u010dan volumen krvi in pove\u010dan minutni volumen srca<\/strong><\/li>\n<li>Funkcije testosterona pri mo\u0161kem so: <strong>vplivi na vedenje in spolni nagon; spodbujanje rasti okostja in skeletnih mi\u0161ic; razvoj sekundarnih mo\u0161kih spolnih znakov v puberteti<\/strong><\/li>\n<li>Med naloge posteljice sodijo: <strong>izmenjava hranil in plinov; endokrina funkcija; odstranjevanje odpadnih produktov fetalne presnove<\/strong><\/li>\n<li>Po rojstvu se v krvnem obtoku novorojenca odvijejo naslednje spremembe: <strong>pade upor v plju\u010dnem krvnem obtoku; kri ste\u010de skozi Botallov vod v smeri iz aorte v plju\u010dno deblo; zapre se foramen ovale.<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>FIZIOLOGIJA TELESNEGA NAPORA<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Neposredni vir energije za mi\u0161i\u010dno delo je: <strong>ATP v mi\u0161icah<\/strong><\/li>\n<li>Za zagotavljanje ustreznega dotoka O2 in hranil ter odplavljanje CO2 v aktivni mi\u0161ici je predvsem pomembno: <strong>da se upor v \u017eilah aktivne mi\u0161ice spreminja glede na koncentracijo presnovnih produktov<\/strong><\/li>\n<li>Minutni volumen srca se med telesnim naporom: <strong>pove\u010da<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Zato ker: <strong>se pove\u010da \u010drpalna sposobnost srca in venski priliv<\/strong><\/p>\n<ol start=\"4\">\n<li>Kritje potreb zmerno aktivne mi\u0161ice po kisiku je u\u010dinkovito zaradi: <strong>olaj\u0161anega oddajanja O2 s hemoglobina v aktivni mi\u0161ici zaradi lokalno zve\u010danega pCO2 in zve\u010dane temperature; ve\u010dje afinitete mioglobina za kisik kot je afiniteta hemoglobina za kisik; zve\u010danega pretoka krvi skozi delujo\u010do mi\u0161ico<\/strong><\/li>\n<li>Med telesnim naporom je presnova v organizmu: <strong>zve\u010dana<\/strong>, Zato je tudi nastajanje toplote: <strong>zve\u010dano<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>ELEKTRI\u010cNE PO\u0160KODBE<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Posledice delovanja izmeni\u010dne napetosti 50 Hz, 200 V na \u010dloveka so lahko: <strong>termi\u010dni u\u010dinki elektri\u010dne energije; fibrilacija ventriklov; tetani\u010dni kr\u010d mi\u0161i\u010dja; nezavest<\/strong><\/li>\n<li>Ranljiva (vulnerabilna) faza sr\u010dnega ciklusa za nastanek fibrilacije ventriklov je: <strong>val T v EKG<\/strong><\/li>\n<li>Elektri\u010dna upornost \u010dlove\u0161kega telesa je odvisna: <strong>od se\u0161tevka upornosti tkiv in prehodnih upornosti na poti elektri\u010dnega toka<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Povpre\u010dna upornost ko\u017ee je: <strong>1000<\/strong><strong>Wcm<sup>-2<\/sup><\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Obseg in nevarnost elektri\u010dne po\u0161kodbe sta odvisna od: <strong>vrste elektri\u010dnega toka; jakosti elektri\u010dnega toka<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Pri tem velja: <strong>izmeni\u010dni tok je nevarnej\u0161i od enosmernega toka<\/strong><\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>TOPLOTNE PO\u0160KODBE: OPEKLINA<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Na mestu opekline se najprej pojavi: <strong>vnetje<\/strong><\/li>\n<li>Pri plitvi dermalni opeklini regeneracija poteka iz: <strong>oto\u010dkov epitelija ob dlakah in \u017elezah<\/strong><\/li>\n<li>Pri subdermalni opeklini regeneracija poteka iz: <strong>ne more potekati, ker so zarodni sloji po\u0161kodovani <\/strong><\/li>\n<li>Po nezdravljeni globoki dermalni opeklini pride do: <strong>reparacije ko\u017ee<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Pri nezdravljeni plitvi dermalni opeklini pa do: <strong>popolne regeneracije ko\u017ee<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li><strong>\u00a0<\/strong>Pri opeklinah so plju\u010da lahko sekundarno prizadeta zaradi: <strong>diseminirane intravaskularne koagulacije; zadebelitve dihalne membrane in atelektaze<\/strong><\/li>\n<li>Pri opeklinah sta lahko prizadeti ledvici zaradi: <strong>\u0161oka<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>K razvoju \u0161oka pri opeklinah pripomorejo: <strong>izguba teko\u010dine iz krvi v intersticiji; hemokoncentracija s pove\u010dano viskoznostjo krvi; okvara srca; bole\u010dina; sepsa.<\/strong><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>CELICE, CELI\u010cNI SISTEMI IN HOMEOSTAZA Na povr\u0161ini sesalske celice je: celi\u010dna membrana ali plazmalema V notranjosti pa je\/so: citoplazma, celi\u010dni organeli, citoskelet Za prehajanje snovi prek celi\u010dne membrane se energija v obliki ATP neposredno ne porablja za: difuzijo, facilitirano difuzijo, prenos z membranskimi me\u0161i\u010dki Membranski prena\u0161alci so:\u00a0beljakovine In so udele\u017eene pri: facilitirani difuziji, aktivnem transportu &hellip; <a href=\"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/fizologija-vprasanja-in-odgovori-vaja-2015\/\" class=\"more-link\">Preberi ve\u010d o <span class=\"screen-reader-text\">Fizologija vpra\u0161anja in odgovori vaja 2015<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[264],"tags":[265,3687,1892,1059,3686],"class_list":["post-4496","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-1letnik-fiziologija","tag-fiziologija","tag-fiziologija-vaja","tag-gradivo-za-fiziologijo","tag-vprasanja-in-odgovori-fiziologija","tag-zapiski-za-fiziologijo"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4496","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=4496"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4496\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=4496"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=4496"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=4496"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}