ASEPSA<\/u>:<\/p>\n
Je idelano stanje popolne odstonosti katerekoli oblike MO v dolo\u010denem okolju.<\/p>\n
Dose\u017eemo jo:<\/p>\n
-s \u010di\u0161\u010denjem (najboljenostavno odstranjevanje MO)<\/p>\n
-z dezinfekcijo (odstrani vse razen spor)<\/p>\n
-s sterilizacijo (uni\u010dujo vse-spore, trose, MO…)<\/p>\n
Vzdr\u017eujemo jo z asepti\u010dnim na\u010dinom dela (pokrivanje op polja, asepti\u010den na\u010din dela s sterilnimi instrumenti)<\/p>\n
Sterilnost: popolne odsotnost katerekoli oblike MO.<\/p>\n
Asepti\u010dnost: odsotnost patogenih MO, ki bi povzro\u010dili gnojni zaplet MO, ki so normalno prisotni ne povzro\u010dajo vnetja!<\/p>\n
<\/p>\n
ANTISEPSA<\/u>:<\/p>\n
Postopek s katerim zmanj\u0161amo \u0161tevilo MO.<\/p>\n
Odstranimi vse vegetativne oblike MO ali vse MO v celoti. NI sodobne kirurgije brez asepse.<\/p>\n
Postopki:<\/p>\n
-\u010di\u0161\u010denje (z vodo ali \u010distili):<\/p>\n
*bolnik<\/p>\n
*osebje v op sobi<\/p>\n
*op prostori in oprema (tudi klimatske naprave)<\/p>\n
*instrumenti<\/p>\n
-dezinfekcija (odstranimo vse vegatitve oblike patogenih in pirogenih MO):<\/p>\n
*segrevanje v vro\u010di vodi ali pari (intrumenti)<\/p>\n
*UV sevanje (se ne uporablja ve\u010d-saj ne uni\u010di bakterij)<\/p>\n
*kemi\u010dni dezinficiensi:<\/p>\n
\/anorganski (halogeni elementi, peroksid…)<\/p>\n
\/organski (fenol, detergenti, lizol…hitro hlapijo, odstranijo ali fiksirajo MO)<\/p>\n
-sterilizacija (uni\u010di vse vegativne oblike in spore bakterij in vse viruse; zraven dajemo indikatorje za sterilnost)<\/p>\n
*z visoko temperaturo (2500<\/sup> ali ve\u010d)<\/p>\n *zvi\u0161an tlak in temepratura okolja-avtoklav (nabira se para, ki ima ve\u010d kot 1000<\/sup>)<\/p>\n *s poljem ionizirajo\u010dega sevanja<\/p>\n *s kemi\u010dnimi agensi (etilen oksid, formaldehid)<\/p>\n *z nepopustnimi pregradami za MO (filtracija za teko\u010dine infuzij)<\/p>\n <\/p>\n ANTISEPTI\u010cNI POSTOPKI:<\/u><\/p>\n -v OP sobi:<\/p>\n *vsakodnevno \u010di\u0161\u010denje tal<\/p>\n *brisanje prahu iz lu\u010di in opreme<\/p>\n *\u010di\u0161\u010denje klimatskih naprav<\/p>\n *kontrola uspe\u0161nosti z goji\u0161\u010di<\/p>\n -pri OP osebju:<\/p>\n *ne sme biti prena\u0161alec patogenih bakterij (furumokolza, dermatoze, \u0161en, osteoitis…)<\/p>\n *ostranitev prstanov, zapestnic, nega nohtov<\/p>\n *umivanje rok, zanohtja, umivanje rok s sterilno krta\u010dko pred OP+ponavljanje postopkov<\/p>\n *osu\u0161itev prstanov in dlani<\/p>\n *navla\u017eenje prstov in dlani s 70% alkoholom<\/p>\n *sterilna obla\u010dila in rokavice (iz lateksa)<\/p>\n -pri B:<\/p>\n *kopanje in umivanje B na oddelku<\/p>\n *obla\u010denje v sve\u017ee perilo<\/p>\n *\u010di\u0161\u010denje op polja (tudi ostranjevanje dlak-ne britje-ker po\u0161koduje tudi ko\u017eo, temve\u010d rezanje dlak)<\/p>\n <\/p>\n CELJENJE RAN<\/u><\/p>\n Rana ni le na ko\u017ei, tudi na tkivu in organiu. Rana zara\u0161\u010da po globini.<\/p>\n -hemostatski proces, ohranja celovitost tkiva, organov in celotnega organizma<\/p>\n -ni\u017eji organizmi imajo regeneracijo celic delov telesa<\/p>\n -vi\u0161ji organizmi pa imajo zara\u0161\u010danje z nedefiniranim za vse organe enakim-vezivnim tkivom<\/p>\n -brzgotina<\/p>\n NA\u010cINI CELJENJA:<\/em><\/p>\n -per primam internationem (vse kirur\u0161e rane brez gnojenja, zara\u0161\u010danje proti primarnemu stanju)-nastanejo z ostrimi predmeti in imajo gladke robove<\/p>\n -per sekundam internationem (obse\u017ena brzgotina, kozmeti\u010dni funkcionalni defekt). Ne more se zara\u0161\u010dati, zato nastaja granulocijsko tkivo, kinadomesti tkivo v rani in izpodriva vnetne procese ven. Nastane posttravmatsko.<\/p>\n POTEK CELJENJA:<\/em><\/p>\n -nevrogeno (homeostatsko-samostojno zo\u017eenje \u017eil-vpliv sy. Psy). Povzro\u010da kontraktura muskulatura v arterijah, vendar ostane venska krvavitev, koagulacija (eritrociti-odmrlo tkivo v fibrinski mre\u017ei)<\/p>\n -destruktivno (katabolno) se za\u010dne ob homeostazi, tlak kisika v tkivu pade, pride do vazodilatacije in izstopa plazme in beljakovin. Nastane oteklina v okolici rane ter rde\u010dina, levkociti vdrejo v rano-razgradnja v rani. Nastane hrasta-koagul, ki je za\u010dasno povnilo.<\/p>\n -produktivno (proliferativno-anabolno)-vra\u0161\u010danje kapilar v kolagen<\/p>\n *mno\u017eenje fibroblastov<\/p>\n *granulacijski tkivo (divje meso-predstopnja brzgotine)<\/p>\n *epitelizacija (ko\u017ea se zraste skupaj, preraste rano)<\/p>\n *kontrakcija rane (robovi se zbli\u017eajo)<\/p>\n -obdobje maturacije (zorenje):<\/p>\n *manj novih fibroblastov, ve\u010d fibrocitv<\/p>\n *pregradnja in usmerjanje molekul kolagena v smeri silnic v rani<\/p>\n -atrofi\u010dna brzgotina<\/p>\n *se raztrga<\/p>\n *keloid (hipertrofi\u010dna brzogitna, nagrban\u010dena, trda)<\/p>\n MOTNJE CELJENJA:<\/em><\/p>\n -oku\u017eba rane (prekomerno \u0161t. bakterij, je patogena oku\u017eba-zdravnikova napaka) nastane-rde\u010dina, oteklina in gnoj+T0<\/sup><\/p>\n -nezadostna okseginacija tkiv (\u0161ok, ve\u010dja izguba krvi, okluzija \u017eilja, mo\u010dan edem)<\/p>\n -hipoproteinemija (pomanjkovanje gradbenega materiala-beljakovin v krvi)<\/p>\n -hipovitaminoze (A, D, C)<\/p>\n -stres<\/p>\n -citotoksi\u010dna sredstva (kometerapevtiki)<\/p>\n -obsevanja z RTG \u017earki (uni\u010dijo jedro)<\/p>\n -T0<\/sup> okolja (zni\u017eana T0<\/sup> upo\u010dasni metabolizem)<\/p>\n -starost<\/p>\n <\/p>\n ANASTEZIJA:<\/u><\/p>\n Je umetno povzo\u010dena neob\u010dutljivost te\u010desa ali posameznih delov zelesa. Glede na obseg in ohromitev lo\u010dimo:<\/p>\n -splo\u0161na:<\/p>\n *inhalacijska-z inhalacijskimi tkivi kot so plini (ciklopropan) ali hlapljive teko\u010dine (eter,\u00a0\u00a0 kloroform…)<\/p>\n *venska kjer vbrizgamo uspavalo (nalgol, nesdonal…), analgetik (opiodi, neopiodni analgetiki), relaksans (leptosuccin) direktno v veno<\/p>\n -podro\u010dna: prekinemo prevajanje dra\u017eljajev po \u017eivcu. Prednost pred splo\u0161no anastezijo:<\/p>\n *spontano dihanje<\/p>\n *ni nevarnosti aspiracije \u017eelod\u010dne vsebine<\/p>\n *ni izsu\u0161itev dihalnih poti in oku\u017eb<\/p>\n *manj\u0161i vpliv na krvni obtok in oku\u017ebe<\/p>\n *analgezija \u0161e v pooperativne obdobju<\/p>\n *bolniki so budni med posegom<\/p>\n KONTRAINDIKACIJE Z ANASTEZIJO:<\/em><\/p>\n -antikoagulantno zdravljenje, ker lahko strdek zama\u0161i arterijo, mo\u017ena krvavitev v spinalni kanal, ki se ne ustavi, nastane hematom in posledi\u010dne pareze<\/p>\n -vnetje na mestu vboda, ker ga tako raz\u0161irimo in anastetik slab\u0161e deluje<\/p>\n -alwrija na lokalni analgetik<\/p>\n -\u0161okovno stanje<\/p>\n SPLO\u0160NA ANASTEZIJA:<\/em> zajema celo telo skupaj z zavestjo. Je nevarnost vnosa patogenih klic v telo (plju\u010dnice). Ko se B zbudi, \u010duti-analgetik deluje dokler deluje anastetik! Poznamo:<\/p>\n -inhalacijska: skozi plju\u010dno sluznico v telo z vdihovanjem, pomembno je, da je pravilna me\u0161anica plinov O2<\/sub>, N2<\/sub> in anastetik, da ni ob\u010dutka du\u0161enja, apliciramo preko maske, pacient naj ve za vonj plina, naj globoko diha, ker tako prej pade anastezijo. Otroci jo\u010dejo, globoko dihajo in so hitro anastezirani. Vedno naj bo pripravljen tudi varnostni periferni kanal pred op in med anastezijo za primer reanimacije!<\/p>\n -venska: predpogoj je venski kanal za terapevntske namene ali za prehodne zaplete med anastezijo. \u010ce bi vbrizgali plin bi pri\u0161lo do embolije zato vbrizgamo le teko\u010dine. 10ml plina lahko brez \u0161kode preide v krvo\u017eilni sistem. Ni tako enostavno kot inhalacija, kjer dajemo eno vrsto plinov. Venska je ve\u010dplastna, kjer vbrizgamo ve\u010d vrst sestavin za doseganje razli\u010dnih u\u010dinkov. Halutan toksi\u010dno deluje na jetra, tudi drugi imajo toksi\u010dne u\u010dinke. Dose\u010di ho\u010demo tri u\u010dinke:<\/p>\n *da bo mirno zaspal<\/p>\n *ko zaspi zagotovimo analgezijo tudi podzavestno<\/p>\n *\u017eelimo relaksacijo bolnika-ohlapno muskulaturo, la\u017eji dostop do notranjih organov<\/p>\n PRINCIPI MODERNE ANASTEZIJE<\/em>: trikotnik mora biti izpolnjen<\/p>\n Venska anastezija je primerna za dalj\u0161e op, kjer lahko spremljamo stanje B in dodajemo posamezne komponente<\/p>\n Aparat za anastezijo je sestavljen iz raznih komponent:<\/p>\n -dihalni aparat za mehansko dihanje<\/p>\n -uparjalnik za hlapljive teko\u010dine<\/p>\n -plini (v bombah v steni), ki so potrebni O2<\/sub>, CO2<\/sub>, du\u0161ikov oksid, zrak pod pritiskom (za mehanskjo dihanje)+rezerva plina<\/p>\n -razli\u010dni monitorji, ki spremljajo tlak, pulz, koncentracijo O2<\/sub>, CO2 <\/sub>v krvi, EKG, pulzni valovi, dihanje, CVP, za spremljanje vitalnih funkcij bolnika<\/p>\n Pribor za anastezijo:<\/p>\n -intervenske igle, kanile za periferne in globoke vene<\/p>\n -razstopine soli, fiziolo\u0161ka zdravila, zdravila za reanimacijo<\/p>\n -ampule<\/p>\n -pribor za reanimacijo<\/p>\n -pribor s kateri oskrbimo dihanje med vensko anastezijo (pri inhalacijski delamo spontano), prisoten je relaksans, zato moramo zagotoviti umetno deihanje:<\/p>\n *preko maske: \u010dez nos in usta s katero se vzdr\u017euje normalen ritem dihanja<\/p>\n *skozi trahejo: damo endotrohealni tubus, balon\u010dek napihnemo z zrakom, da zatesni traheo in zrak ne uhaja, amapk gre skozi cevko noter in ven. Za ta manever potrebujemo laringoskop, gremo skozi usta, odmaknemo jezik, osvetlimo larings, skrbno mimo glasilk vstavimo tubus. Moramo ga imeti tudi pri inhalacijski anasteziji, \u010de pride do zapletov<\/p>\n PODRO\u010cNA ANASTERZIJA<\/em>: ne zajema celega telesa, amapk prekine potovanje dra\u017eljajev iz perifernih \u017eivcev proti hrbtenja\u010di in mo\u017eganom. Tu je prisotna anastezija \u0161e nekaj ur po op. B ima manj\u0161e bole\u010dine, z njim se lahko tudi pogovarjamo o mo\u017enem raz\u0161irjanju posega-le v soglasjem!<\/p>\n MONITORIG MED ANATEZIJO<\/em> je nujno potreben-saj lhako pride do motenj VF, ki predvidijo zaplet, \u0161ok tudi smrt!<\/p>\n -EKG: \u010de je delovanje srca normalno<\/p>\n -RR, pulz in temperatura<\/p>\n -CVP: mejenje skozi kateter v veni subklaviji v desnem preddveoru, pritisk mora biti konstanten, nekja 10mmHg<\/p>\n -monitoring delovanja ledvic-urinski kateter (urin se lahko meri na minuto, na uro, celo op)<\/p>\n -dihanje spremljamo prek anastezijskgea aparata<\/p>\n <\/p>\n STANJA, KI OGRO\u017dAJO \u017dIVLJENJE BOLNIKA IN PO\u0160KODOVANCA<\/u>:<\/p>\n \u0160OK<\/em> je lahko reverzibilen ali ireverzibilen. Je akutni sindrom, ki ga povzro\u010dajo nezadostna prekrvavitev \u017eivljenjsko pomembnih organov in hude motnje v delovanju le teh (funkcija cirkulacije, prekora\u010dena obramba telesa). Moten pretok krvi, s humuralnimi mehanizmi telo povzro\u010di, da se \u017eile stisnejo v rokah in nogah-obrambma telesa, ki \u017eeli ohraniti VF (dobro prekrvavitev mo\u017eganov, srca in plju\u010d). Vendar zaradi tega obstaja nevarnost odmrtja celic na periferiji zaradi ishemije in posledi\u010dna itoksikacija telesa s razgradnimi produkti odmrtih celic, ki zastrupljajo \u017ee tako prizadete ledvice, jetra-krog je zaprt. \u017divljenjske funkcie upadajo, motnja zavesti, motnja delovanja ledvic, odpoved plju\u010d, srdca\u00e0smrt. Periferni organi ogrozijo glavne organe v telesu-IREVERZIBILNI \u0160OK!<\/p>\n \u010ce \u0161ok traja predolgo in je spro\u017eilni faktor \u0161e prisoten je to stanje brez poti nazaj! Zato se borimo proti \u0161oku, da ga pravo\u010dasno odkrijemo.<\/p>\n VRSTE \u0160OKOV:<\/em><\/p>\n –hipovolemi\u010dni \u0161ok<\/strong>: je najpogostej\u0161i in nastne, ko pade volumen teko\u010dine v telesu. Npr.: velika izguba krvi, teko\u010dine-dodajamo teko\u010dino, vzdr\u017eujemo RR da ne pade preve\u010d, hkrati nadzorujemo pulz, da se ne vi\u0161a ob konstantnem tlaku, ker ob istem tlaku in manj teko\u010dine srce poizku\u0161a z povi\u0161anim pulzom vzdr\u017eevati normalno prekrvavitev. RR je nekaj \u010dasa isti, potem pade pulz pa raste!<\/p>\n (Slikca) kri\u017e smrti<\/p>\n *pri hipovolemi\u010dnem \u0161oku dodajamo kri, teko\u010dino, iker bo tako odmrlo manj celic-reverzibilen \u0161ok! Pri to\u010dki kr\u017e smrti je za\u010detek ireverzibilnega \u0161oka. Po teh parametrih spoznamo hipovolemi\u010dni \u0161ok.<\/p>\n *th: dodajamo teko\u010dino, plazmo, ki vzdr\u017euje vodo v krvi-ontotski tlak v krvi-nato dodajamo kri. Najti moramo vzrok za krvavitev in jo ustaviti. Krvavitev oz. \u017eilo stisnemo s peanom, dodajamo teko\u010dino, kri, VF se normalizirajo, nato lahko nadaljujemo poseg.<\/p>\n –kardiogeni \u0161ok<\/strong>: je odpoved srca. Pri miokardnem infarktu se srce ustavi, tlak pada, pojavi se fibrilacija, pritisk pada na nulo-smrt!<\/p>\n –obstrukcijski \u0161ok<\/strong> (embolija, tamponada srca):<\/p>\n *plju\u010dna embolija-strdek se odtrga in potuje v srcu, kjer lahko zama\u0161i plju\u010dno arterijo in tako iz desne strani srca kri ne more odtekati-obstrukcija-srce ne more dose\u010di tlaka-smrt!<\/p>\n *tamponada srca-krvavitev med perikardom in srcem-nabira se kri, hematom stiska sr\u010dno mi\u0161ico, zato se ne more raz\u0161iriti-tamponada srca-v srce ne pride kri, ker je stisnjeno!<\/p>\n –distribucijski \u0161ok: <\/strong>je sepsa, alergija, zastrupitev z drogami, nevrogeni… Je podoben hipovolemi\u010dnemu \u0161oku. Sepsa in alergija povzro\u010dita raz\u0161iritev malih ven in arteriol, zato tlak pade, pulz raste, srce se utrudi, ker je premalo krvi-ishemija srca-kardiogeni \u0161ok-smrt!<\/p>\n ZNAKI \u0160OKA:<\/em><\/p>\n <\/p>\n -bledica<\/p>\n -omedlevica<\/p>\n -potna, mrzla ko\u017ea<\/p>\n -tahikardija<\/p>\n -hipotenzija<\/p>\n -oligurija<\/p>\n <\/p>\n -oseba miruje, se mu vrti, pulz naraste (te\u017eko tipljiv, nitast…)<\/p>\n AKUTNA DIHALNA STISKA<\/em>: je nezmo\u017enost dihalnega sistema vzdr\u017eevati primerno izmenjavo O2<\/sub> in CO2<\/sub> v organizmu. Zato vstavimo tubus v traheo-ne pregloboko sicer gre v bronhij in ena polovica plju\u010d ni predihana-motnje dihanja. Kadar ni zadostne izmenjave plinov postane bolnik moder-cianoza obraza, nohtov, jezika…<\/p>\n SINDROM MA\u0160\u010cOBNE EMBOLIJE<\/em>: je prisotnost ma\u0161\u010dobnih kapljic v plju\u010dnem parenhimu in v preifernem krvnem obtoku. Najpogostej\u0161i pojavi pri:<\/p>\n <\/p>\n -zlomu dolgih dosti (femur, pelvis…)<\/p>\n -opekline<\/p>\n -zme\u010dkanine<\/p>\n -pankreatitis<\/p>\n <\/p>\n V krvi se pojavijo ma\u0161\u010dobne kapljice, ki povzro\u010dijo obstrukcijski \u0161ok.<\/p>\n Znaki (odvisno kje se dogaja):<\/p>\n -zna\u010dilni infiltrati na rtg plju\u010d<\/p>\n -pada vrednost parcialnega tlaka O2<\/sub> v arterijski krvi, oksigenacija pade<\/p>\n -motnje zavesti (zmedenost do nezavesti)<\/p>\n pik\u010daste krvavitve po ko\u017ei in veznicah, zg delu trupa-znak, da je motnja v pretoku krvi-popokajo kapilare<\/p>\n Znaki so odvisni od lokalizacije. \u010ce je ta v mo\u017eganih-nezavest!<\/p>\n PLJU\u010cNA EMBOLIJA:<\/em> pride do trenutne smrti, \u010de pride do zama\u0161itve glavne vene plju\u010dne arterije-je pogost pooperativni zaplet. Zama\u0161itev plju\u010dnega arterijskega \u017eilja z embusom (ma\u0161\u010dobne kapljiece, zra\u010dni mehur\u010dki, trombusi, tumorsko tkivo…). Bolnik vstane, gre na WC, se napenja-umre zaaradi embulusa, pred tem pa je lahko popolnoma normalen.<\/p>\n AKUTNA LEDVI\u010cNA ODPOVED<\/em>: pri dolgotrajnem \u0161okovnem stanju lahko za\u010dano ledvice odpovedovati zaradi spazma \u017eile v ledvici, kri ne priteka na nivoju glumerulov; iatrogene infekcije<\/p>\n VE\u010cORGANSKA ODPOVED<\/em>: bolnik je uspavan, relaksiran, \u010duti pa bole\u010dino in ne more povedati.<\/p>\n SEPSA-SEPTI\u010cNI \u0160OK<\/em>: kadar odpove kak\u0161en votli organ (npr. peritonej) se votlina lahko oku\u017ei, bakterije se vsrkajo v venski sistem in se razmno\u017eujejo vsepovsod-\u0161ok!<\/p>\n <\/p>\n PREISKOVALNE TEHNIKE V KRG:<\/u><\/p>\n -LABORATORIJSKE TEHNIKE:<\/em><\/p>\n *hemogram<\/p>\n *elektroliti<\/p>\n *biokemi\u010dne preiskve (motnje v encimskih-jeternih, pankreati\u010dnih, \u017eol\u010dna barvila)<\/p>\n *PAAK-plinska analiza arterijske krvi<\/p>\n *jetrni testi<\/p>\n *laboratorijske preiskev urina<\/p>\n -RADIOLO\u0160KE METODE:<\/em><\/p>\n *pogledamo rtg slike (toraks, trebuh, \u010drevesje, druge organe)<\/p>\n *preiskev s kontrasnimi sredstvi, \u010de najdemo kaj sumljivega<\/p>\n *kardangiografija-kak\u0161en je pretok krvnih \u017eil<\/p>\n *venografija-venski sistem v dolo\u010denih organih, flebografija na nogah<\/p>\n *urografija-v arteriji renalis<\/p>\n <\/p>\n *mielografija<\/p>\n *bronhografija<\/p>\n *artrografija<\/p>\n *limfografija<\/p>\n <\/p>\n *fistulografija-odprtina v ko\u017ei iz katere izteka gnoj-ogledamo si fistularni kanal<\/p>\n *pasa\u017ene preiskve-popije kontrast mi vidimo motnje v prehodu kontrasta; kontrast lahko dajemo tudi skozi debelo \u010drevo<\/p>\n –ENDOSKOPSKE PREISKEV:<\/em> je video tehnika, miooptika:<\/p>\n <\/p>\n *bronhoskopija<\/p>\n *ezofagoskopija<\/p>\n *gastroduodenskopija<\/p>\n *kolonoskopija<\/p>\n *rektoskopija<\/p>\n *laparoskopija<\/p>\n *artroskopija<\/p>\n *torakoskopija<\/p>\n <\/p>\n *metrocistoskopija-po metru se uvede rigina cev naprej tudi do ledvic<\/p>\n –ULTRAZVO\u010cNE PREISKVE<\/em>: so manj nevarne kot rtg, manj agresivne, vendar manj\u0161a lo\u010dljivost, je \u0161irokouporabna tehnika, ki jo uporabljamo tudi za UZ vodene posege (punkcije).<\/p>\n –RA\u010cUNALNI\u0160KA TOMOGRAFIJA<\/em>: je globoko slikanje po slojih, skoraj kot 3D slika, s katero lahko vidimo \u017eile, bezgavke, plju\u010da<\/p>\n –MAGNETNA RESONANCA<\/em>: je manj agresivna kot CT pa \u0161e slike so bolj natan\u010dne<\/p>\n –MIKROBIOLO\u0160KE PREISKVE<\/em><\/p>\n –CISTOLO\u0160KE PREISKVE<\/em><\/p>\n -HISTOLO\u0160KE PREISKVE<\/em><\/p>\n –SCINTIGRAFSKE PREISKVE<\/em>: z radioizotopski markiramo, vbrizgamo v \u017eilo (preiskve \u0161\u010ditnice)<\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n ABDOMINALNA KRG<\/p>\n <\/p>\n ANATOMIJA IN FIZIOLOGIJA PREBAVIL:<\/u><\/p>\n Peritonej je serozna mrena, v kateri se nahajajo intraperitonalni organi (obravnavamo retroperitonalne organe). Peritonej ima obrambno funkcijo, omogo\u010da premikanje organov v njej. Gibljiv organ je \u010drevesje. Preitalni peritonej ovija zunanjo steno, visceralni je ob hrbtenici, prehaja po vseh organih in jih ovija.<\/p>\n <\/p>\n Ko\u017ea, podko\u017eje, mi\u0161i\u010dna stena (rectus abdominalis v svoji ovojnici, obliqus externi in interni, transversus, zadaj so paravertebralne mi\u0161ice ob hrbtenici, znotraj pa mi\u0161ice medeni\u010dnega dna, ki lo\u010dijo malo in veliko medenico, skozi njih prehaja \u010drevo-medeni\u010dno dno kontrolira odvajanje blata).<\/p>\n Po\u017eiralnik, \u017eelodec, dvanajsternik, jejuvenum, ileum, ceacum (10cm slepega \u010drevesja), colon z jeternim zavojem, colon transversum, colon descendentes, sigmoidni colon, rectus in anus so deli prebavnega trakta.<\/p>\n <\/p>\n \u017delodec je rezervoar, eksatroni del \u010drevesja,-izlo\u010da \u017eelod\u010dno kislino, prebavne encime, substance, ki \u0161\u010ditijo sluznico pred \u017eelod\u010dno kislino. Sprejme \u0161e skoraj nreprebavljeno hrano. V ustih se izlo\u010da ptialin, encim za OH. \u017delodec ima na za\u010detku mi\u0161i\u010dnozapiralko kardia-le ta se stisne in iztiske zalogaj v \u017eelodec. Za\u010dne se izlo\u010danje kisline. \u017delodec je gibljiv, hrana se pome\u0161a z encimi, kislino, hormonalni refleksi pa pripravljajo prebavno cev za delo.<\/p>\n Pylorus se odpre ko je v duodenumu dovolj sokov, kjer se za\u010dne intenzivna prebava. Tu je ogrimno kemi\u010dnih reakcij, niti ena molekula ne gre naprej, dokler se ne razgradi. Pankreas izlo\u010da prebavne sokove in encime (proteaza, amilaze, lipaze), ter hormon insulin, ki uravnava nivo glukoze v krvi. Pankreas le\u017ei retroperitalno ovit z obema slojema peritoneja. Ima glavo, telo in rep. \u010ceprav ima pankreas vse encime ne razgradi samega sebe, ker je za\u0161\u010diten. Ko dolo\u010dena snov pride v \u017eelodec, se v duodenumu izlo\u010di encim za razgradnjo le te.<\/p>\n <\/p>\n V ozkem \u010drevesju pa poteka intenzivna resorbcija razgrajene hrane v limfati\u010dne vene, v kri-za energetske, gradbene namene. Vzporedna \u017eleza z pankreasom so jetra, ki imajo eksokrino delovanje. Izlo\u010dajo \u017eol\u010d skozi ductus hepaticus communis, ducutus choledicus z vesico fellea (\u017eol\u010dnik, ki je rezervoar koncentriranega \u017eol\u010da-do 1,5l\/dan).<\/p>\n <\/p>\n Po potrebi se sktivirajo hormoni za kr\u010denje \u017eol\u010dnika, skozi papilo fallea \u017eol\u010d te\u010de v duodenum. V duodenumu se hrana zme\u0161a z encimi iz pankreasa in \u017eol\u010dem. V jejuneumu, ileumu se hrana ne razgrajuje ve\u010d. Iz soka (juice) katerem so peptidi, glukoza, saharoza in ma\u0161\u010dobne kisline se poberejo hranljive sestavine, minerali, juice brez vrednosti pa prite\u010de v caecum-vmes je ileocakalna zaklopka, ki omogo\u010da pretok samo v eno smer. Jejuneum in ileum imata debelo steno, zato je to ozko \u010drev. Debelo \u010drevo pa ima tenko steno, zato je \u0161iroko \u010drevo. Teko\u010dina z vitamini se absorbira v descedentnem colonu, kjer postane skozaj suha masa brez vrednosti-formirano blato. Zadnji del \u010drevesja je rezevoar za ostanke hrane.<\/p>\n <\/p>\n Skozi trebuh gredo \u017eile v in iz spodnjih ekstremitet. Aorta gre po levi strani, vena cava inferior pa po desni strani, femoralna, iliakalna vena in arterija. Aorta oddaja veje za organe v trebu\u0161ni votlini. Sistem vene portae pa zbira kri iz \u017eelodca, dvanajstnika, \u010drevesja in jo vodi ponovno v jetra, kjer se pre\u010disti od tam pa v veno cavo inferior.<\/p>\n Omentum majus-velika ple\u010da-je duplikatura peritoneja od \u017eelodca, \u0161irokega \u010drevsja, potuje navzdol kot predpasnik. \u0160\u010diti organe, se giblje, se premakne na vnetni predel in ga pokrije, da se vnetje ne raz\u0161iri. Poteka od velike krivine \u017eelodca do colon transverzus, nato do colona do male medenice in pokriva vijuge ozkega \u010drevesja (obilno ma\u0161\u010devja)<\/p>\n <\/p>\n ANOMALIJE<\/u><\/p>\n So patolo\u0161ke ali razvojne.<\/p>\n Agnezija-organ se ne razvije.<\/p>\n Ektopija-organ na drugem mestu kot je normalno. \u010ce se npr. ne razvijo jetra, \u017ee plod ne more pre\u017eiveti. Lahko je \u010drevo kraj\u0161e, dalj\u0161e, druga\u010dno, vodi se lahko izlivajo drugam.<\/p>\n <\/p>\n PO\u0160KODBE<\/u>:<\/p>\n -tope (zaprte)<\/p>\n -ostre (odprte)<\/p>\n -pentratne (po\u0161kodba ko\u017ee, mi\u0161ic in peritoneja, rana sega v peritonealno votlino)<\/p>\n -perforantne (rana sega v trebu\u0161ne organe-vbod, organ po\u010di…)<\/p>\n <\/p>\n KRVAVITVE<\/u>:<\/p>\n Nastopijo pri vseh po\u0161kodbah. In ker so v trebuhu velike \u017eile, trebu\u0161ni organi pa so zelo prekvavljeni lahko hitro nastopijo resne te\u017eave:<\/p>\n -zaprte po\u0161kodbe-krvavitve v peritonalno votlino (ruptura vranice), redkeje se po\u0161kodujejo jetra. Tudi varnostni pas je v\u010dasih \u0161kodljiv za organe v trebuhu, \u010deprav je bolj pomembno da re\u0161imo glavo in vratno hrbtenico.<\/p>\n -ostre po\u0161kodbe se vidne, take krvavitve so manj nevarne<\/p>\n <\/p>\n OKU\u017dBE<\/u>:<\/p>\n Pri perforaciji (ulcus ventriculi, duodeumi se lahko poglablja, vsebina \u017eelodca se zlije v trebuh in nastne pritonitis) je trebu\u0161na votlina idelano goji\u0161\u010de, ker je mehko, dobro prekrvavljeno, vla\u017eno in hranljivo. Nastane lahko tutdi kemi\u010dni pretironitis, ker so zraven prebavni sokovi, kar povzro\u010di \u0161ok.<\/p>\n <\/p>\n Pri oku\u017ebi v trebuhu se lahko razvije AKUTNI ABDOMEN z zelo zna\u010dilno klini\u010dno sliko. Bolnik je zelo prizadet z facies hypokratica (trpe\u010d izraz na obrazu), vdrtimi, holoniranimi o\u010dmi in hudimi bole\u010dinami v trebuhu na mestu obolenja, po\u0161kodbe, ima povi\u0161an P, RR po\u010dasi pada, ne odvaja ve\u010d, stalno brzha, poka\u017eejo se znaki ileus, trbuh je trd, napet, na otip zelo bole\u010d (tudi pri apendicitisu je taka KS).<\/p>\n <\/p>\n Preiskave: UZ vranie, jeter, pankreasa, ledvic. Pri perforaciji votel organ pregledamo, pre\u0161ijemo odprtine, parenhimatozne organe delno za\u0161ijejo, delno pa odstranijo. Lahko se dela tamponada-pritiskanje s kompresami, \u010de so organi zelo uni\u010deni, del prebavne cevi lahko tudi odstanijo.<\/p>\n 1.AKUTNA PERFORACIJA NA \u017dELODCU, DVANAJSTNIKU: zaradi rane. Naenkrat ima bolnik hudo bole\u010dino v \u017eli\u010dki, navadno nekaj ur po hranjenju. Dg je UZ, da izlo\u010dimo krvavitev in RTG (slikanje trbuha stoje ali na boku, nadenemo zrak pod diafragmo-zra\u010dni SRP-je znak za perforacijo-plini iz prebavne cevi). Zdr: krg.<\/p>\n <\/p>\n 2.OBOLENJE \u017dOL\u010cNIKA IN \u017dOL\u010cNIH VODOV-\u017dOL\u010cNI KAMNI:ki nastanejo zaradi preve\u010d koncentriranega \u017eol\u010da, ki kristalizira. Posledi\u010dno pride do vnetja stene \u017eol\u010dnika (navadno pred kristaliziranjem \u017eol\u010da), le-ta lu\u0161\u010di delce sluznice, ki padejo v \u017eol\u010d. Ti delci so osnova za kristale, ki se hitro ve\u010deajo, kmalu izpolnijo cel \u017eol\u010dnik. Pojavljajo se mo\u010dne bole\u010dine ob mastnem obroku, ker se \u017eol\u010dnik ne more kr\u010diti. Bole\u010dine iz\u017earevajo v desno ramo, lopatko, B bruha in ima kolike zaradi stiskanja \u017eol\u010dnika. Ko se le-ta preneha stiskati tudi bole\u010dine izginejo (mi\u0161ice se utrudijo). Take kolike spremlja bruhanje brez \u017eol\u010da, saj ne more odtekati. Nastopi zlatenica, ker je zama\u0161eno izvodilo v duodenumu. Ker ne more jesti je videti bolj\u0161i \u010deprav ima zlatenico. Obolenja jeter kot so hepatitis A in B-lahko je rumen a nima zlatenice.<\/p>\n <\/p>\n 3.VNETJE TREBU\u0160NE SLINAVKE: nastopi mo\u010dna bole\u010dina okoli popka levo in desno, bruhanje, trd trebuh, \u0161ok, lahko je rumen. Dg je UZ kjer opazimo zadebeljen pakreas, nekrozo dela pankreasa, v vene se absorbirajo velike koli\u010dine prebavnih encimov zaradi nekroze. Potrebna je op-nektomija in drena\u017ea pankreati\u010dnih sokov navzven.<\/p>\n <\/p>\n 4.PO\u0160KODBE IN ANOMALIJE OZKEGA \u010cREVSJA: po\u0161kodbe so lahko ostre z no\u017eem, drugim oro\u017ejem. Anomalije (prisotnost MeCkelov divertikel-mehur\u010dek na \u010drevesju-na prehodu iz jejunemua v ileum-ostanek izvodila \u010drevesja v popek in placento navadno zakrni v\u010dasih pa ostane, lahko se vname in opona\u0161a vnetje slepi\u010da, ektopi\u010dna sluznica \u010drevesja v tem divertiklu, ki izlo\u010da kislino, nastane rana, lahko po\u0161koduje \u017eile, nastane krvavitev, \u0161ok, perforacija). Po op najve\u010dkrat nastanejo komplikacije in sicer vijuge se zapletejo zaradi dra\u017eenja med op. Ko pride juice sem nastane zastoj zaradi zlepljenja-paraliti\u010dni ileus-zaustavitev peristaltike. Najpogostej\u0161i ileus je posop zaplet.<\/p>\n <\/p>\n 5.TUMORJI IN KRAVITEV DEBELEGA \u010cREVESJA: najve\u010dkrat se tu pojavljajo tumorji, ki povzro\u010dajo krvavitve iz anusa (sve\u017ea, rde\u010da kri, ki je makro ali mikroskopsko dokazana). Dg je irigografija s kontrastom, kjer od cekuma vidimo defekte polnjenja. Naredimo tudi kolonoskopijo z endoskopom skozi rektum. Kadar se pojavi malignom je potrebno del cekuma odrezati.<\/p>\n <\/p>\n 6.VRANICA: je ranljiva pri ostrih po\u0161kodbah. Va\u017ena je kot imunski organ, ker razvija imunski sistem, v njej odmirajo eritrociti. Vranico po kravitvi odstranimo.<\/p>\n <\/p>\n 7.ANOREKTALNI PREDEL: tukaj nastopajo hemeroidi-raz\u0161irjene vene-ki se v\u010dasih vnamejo. B ne odvaja, lahko nastopijo kravitve iz ven zaradi ranitve z ostankom hrane. Tukaj so ve\u010dgrat prisotni tudi tumorji, fistule iz katerih se izceja gnoj, fisure, prolaps \u010drevesja…<\/p>\n <\/p>\n APPENDICITIS ACUTA-VNETJE SLEPI\u010cA:<\/u><\/p>\n Slepi\u010d izhaja iz dorzomedialne stene slepega \u010drevesja in je razli\u010dno dolg (obi\u010dajo 10cm), le\u017eile\u017ei intraperientalno in je gibljiv. Appendicitis acta je pogosto vnetje, ki se pojavlja v mldaih in srednjih letih. Slepi\u010d obi\u010dajno le\u017ei na desni strani, lahko pa so prisotne razne polo\u017eajne anomalije. Appendiks veriformis je podalj\u0161ek ceacuma, processus verformis (6-8cm dolg, 0,5-1cm \u0161irok). V preteklosti je prebavljal celulozo, nato pa je zakrnel. Appendiks se nahaja ob\/pod valvo iliocecalis-juice izteka tudi vanj in se prazni, kjer se lahko, \u010de je preve\u010d hrane z ostrimi trdimi delci, na enem delu zama\u0161i. Slepi\u010d se napihuje, pove\u010da se pritisk vene, arterije. Kri kljub temu \u0161evedno prihaja, pritisk se pove\u010duje, kmalu pa se prekine tudi arterijski pretok. Ker ni prekvavljen, pride do vnetja zaradi odpovedovanja.<\/p>\n <\/p>\n Slepi\u010d je limfoti\u010den organ, kjer je tkivo podobno bezgavkam-ustvarjanje imunosti, odpornosti (ker hiperplazirajo celice v slepi\u010du-nastanejo bole\u010dine v trebuhu, \u010deprav ni vnetja). V mezenteriju je veliko limfoti\u010dnega tkiva-bezgavke.<\/p>\n LIMFADENTIS MESENTERIALIS:vnezje bezgavk v mezemteriju, ki ka\u017ee podobno KS kot vnetje slepi\u010da.<\/p>\n <\/p>\n Pri vnetju slepi\u010da se pojavijo naslednji znaki:<\/p>\n -bole\u010dine v \u017eli\u010dki, kjer boli za dlan \u0161iroko podro\u010dje, lahko za\u010dne boleti pono\u010di. Bole\u010dine se postopno stopnjujejo, 2-3x bruhanje, nato bole\u010dine prenehajo<\/p>\n -po 6-8urah se bole\u010dina preseli v iliocekalni predel, ponovno se pojavi bruhanje in ne popolnoma normalno odvajanje. Bole\u010dina je v presledkih, nato se ponovno stopnjuje samo v ileocekalnem predelu.<\/p>\n -bole\u010da je tudi hoja, nagnjeni so v desno in naprej (razbremenitev mi\u0161ic)<\/p>\n -blaga povi\u0161ana TT (37,2-37,6)<\/p>\n <\/p>\n Pri pregledu ugotovimo povi\u0161ano TT, B ni prizadet, jezik je suh, belo oblo\u017een, znaki dehidracije, zadah iz ust. Vidimo ote\u017eko\u010deno hojo. Trebuh je tr\u0161i na iliocekalnem predelu zaradi protektivnega spazma mi\u0161ic-LOKALNI PERITONITIS-povi\u0161an mi\u0161i\u010dni tonus zagotavlja, da se trebu\u0161ni organi ne bodo premaknili v KS najdemo rahlo povi\u0161ane L. SR je normalna, sestava L normalna, le da je vseh malo preve\u010d. Urin bp. Na trebuhu ne tipljemo tumorjev, \u010de ga pritisnemo na descendentni colon B zelo zaboli.<\/p>\n <\/p>\n BLUMBERGOV ZNAK (zaradi premikanja plinov). \u010ce na hitro spustimo pritisk na trebu\u0161no steno v predelu descendentnega colona , se bo le-ta napolnil s plini-slepi\u010d se sprazni plinov in zaniha-ROWSINGOV ZNAK. Lahko pa naredimo \u0161e druge preiskave, ki pa so dra\u017eje od op. Pomembne so izku\u0161nje kirurga. Lahko naredimo tudi druge preiskuse kot so:<\/p>\n <\/p>\n -ko B le\u017ei naj iztegne in dvigne desno nogo-pojavi se bole\u010dina-m psoas major se kontrahira, zato se dvigne \u010drevo-PSOASOV ZNAK<\/p>\n -B skr\u010di desno nogo v kolku in kolenu, naredi rotacijo v kolku. Pride do spremenjene oblike in volumna obturatotne musculature in s tem do premika slepi\u010da, pojavi se bole\u010dina-znak<\/p>\n <\/p>\n -B se ule\u017ee na levi bok s pokr\u010denimi koleni in kolki, mi pritisnemo na levi del trebuha od spodaj navzgor, ko spustimo slepi\u010d zaniha in pojavijo se bole\u010dine-znak<\/p>\n Ko smo prepir\u010dani opravimo appedektomijo in odstranimo slepi\u010d pri bazi, del \u010drevesa zapremo. \u010ce je slika zabrisana in ni tipi\u010dnih znakov, se pojavi problem (\u010de slepi\u010d le\u017ei zadaj za cecunom za vijugo ileuma). Tu so pomembne izku\u0161nje kirurga.<\/p>\n <\/p>\n PERFORACIJA SLEPI\u010cA-\u010de ga ne odstranimi pravo\u010dasno zaradi napenjanja stene po\u010di. Stena zaradi pritiska odmre in perforira. Nastane peritonitis-vname se del peritoneja, razli\u010dno \u0161iroko, lahko ga umentum stisne ob steno in ni tako nevarno-perilimfati\u010dni absces-je okoli appendiksa in cekuma. Tu ni burnih znakov. Pojavi se topa bole\u010dina v sp. delu trebuha, pono\u010di se pojavi znojenje, stalno rahlo povi\u0161ana TT. Otipamo za pest veliko maso na tem mestu trebuha, povi\u0161ana koncentracija L in SR. Op ni takoj\u0161nja, ker moramo po\u010dakati, da se absces formira, odstranimo ga po 1mesecu, prej pa B dobiva antibiotike. Absces spremljamo z UZ, s \u010dasom se absces manj\u0161a. Po op pustimo dren, da se gnoj izteka. Smrtnost je danes majhna, razen, \u010de so prisotne \u0161e druge bolezni (tumorji…).<\/p>\n KILE:<\/u> so pojavi trebu\u0161ne vsebine, ki skozi neko odprtino v trebu\u0161ni steni pridejo v podko\u017eje. Do do prehajanja pride pri kihanju, ka\u0161ljanju, napenjanju, lahko se potisne nazaj.<\/p>\n <\/p>\n Poznamo ve\u010d vrst kil: dimeljske, femoralne, obturatirne (zadaj iz medeni\u010dnega dna navzven), epigastri\u010dne (linia ksifoid-popek), popkovne (pogoste pri otrocih), notranje kile (\u010de se ena vijuga zavle\u010de v recesus v burso omentalis), \u010de sega v prsno votlino-hiatus hernija-je zdrs \u017eelodca ob ezofagusu navzgor. Pojavijo se bole\u010dino v epigastriju, pe\u010de zgaga, bole\u010dine prisotne pono\u010di, le\u017ee. Organi pritiskajo navzgor, ko B vstane in popije kozarec teko\u010dine bole\u010dine izginejo.<\/p>\n <\/p>\n DIMELJSKE KILE: so najbolj pogosta krg patologija. \u0160tevilo \u0161e vedno nara\u0161\u010da verjetno zaradi na\u010dina \u017eivljenja-slab\u0161a musculatura. Poznamo: a)direktna<\/strong>: vsebina trebuha iztopa direktno navzven skozi trebu\u0161no steno, ker se razmaknejo mi\u0161ice vitre, trebu\u0161na stena je izbo\u010dena (peritonej, omentum, lahko tudi \u010drevesna vsebina ob kihanju in naporu). b)indirektna:<\/strong>gre skupaj za neko spremembo, ki je \u0161la \u017ee naprej, spu\u0161\u010danje testisov v mo\u0161njo, kjer zraven zdrsne tudi \u010drevesna vijuga-skrotalna kila<\/em> (spu\u0161\u010dena \u0161e v skrotumu) ali dimeljska kila<\/em> (samo v dimljah).<\/p>\n <\/p>\n Kila je kozmeti\u010dni defekt, s\u010dadoma za\u010dne boleti, \u010drvesna vijuga zdrsne, juice priteka vanju, izteka pa lahko ali pa tudi ne, mi\u0161ice se kr\u010dijo in jo za\u017eamejo. Hrana v tem predelu \u010drevesja ne gre naprej, \u010drevo se napihuje, ni reponacije s pritiskom in nastane inkarcerirana kila<\/em>, zato je potrebna op, ker se pojavijo znaki ileusa.<\/p>\n Bassini<\/em> je za\u010del s tehniko op kile, kjer je defekt poisku\u0161al za\u0161iti, mi\u0161ice je prepognil in jih za\u0161il ter s tem pokril kilo, vendar so mi\u0161ice vlekle, se kraj\u0161ale ter s tem povzro\u010dale bole\u010dino. Ker je bil vlek prevelik, so \u0161ivi popokali in potrebne so bile ponovne op, kajti pojavljale so se ponovne kile.<\/p>\n <\/p>\n \u00bbRihtensajn<\/em>\u00ab je umetna masa (teflon kasneje polipropen), ki jo je \u010dlovek spoznal kot sebi lastvno sestavino, povzo\u010da pa mo\u010dno fibroziranje v okolici, kar je dobro. To vgradijo med nenapete mi\u0161ice od znotraj. Dana\u0161nje op so lahko uspe\u0161ne, ki se ne pojavljajo, lahko delamo v lokalni anasteziji in pacient lahko gre po 2urah domov.<\/p>\n <\/p>\n ILEUS:<\/u> je lahko paraliti\u010dni ali obstukcijski. Je motnja v pasa\u017ei \u010drevesja (od \u017eeloda do anusa). \u010ce se pojavi prepreka v GIT kjerkoli, navadno od \u017eelodca distalno, govorimo o ileusu. Musculatura skrbi za kr\u010denje in spro\u0161\u010danje \u010drevesja, colon nima te peristaltike. Avtonomno \u017eiv\u010devje uravnava preristaltiko v \u010drevesju, ki jo ne \u010dutimo jo pa sli\u0161mo (kruljenje v \u017eelodcu). \u010cutimo jo kot bole\u010dino, \u010de se pojavi motnja v preistaltiki, pri prepreki. Mi\u0161ice se utrdijo in pojvai se ishemi\u010dna bole\u010dina-koliki (koli\u010dna bole\u010dina). To je zelo mo\u010dna bole\u010dina, ki ima nara\u0161\u010dajo\u010di del, nato popusti, ker se mi\u0161ise ne more ve\u010d kr\u010diti, nato se ponovno pojavi ob novem peristalti\u010dnem valu. Nazadnje pride do paralize (se ne kr\u010dijo ve\u010d, to je varnostni mehanizem, da \u010drevo nebi po\u010dilo):<\/p>\n <\/p>\n PARALITI\u010cNI ILEUS: peristaltika se ustavi, \u010drevo miruje, hrana gnije, \u010drevo se napenja in je polno plinov, ve\u010da svoj lumen, stena se tanj\u0161a. \u0160e bolj je moten obtok limfe, krvi, arterije se stisnejo, nasten ishemija, nato gangrena in nazadnje pok \u010drevesja.<\/p>\n Ileus nastane zaradi<\/em>: po\u0161kodbe (udarci), krvavitve, ob perforaciji \u017eelodca, slepi\u010da (peritonitis-Psy-prenehanje peristaltike-paraliti\u010dni ileus), po vsaki trebu\u0161ni op.<\/p>\n <\/p>\n OBSTUKCIJSKI ILEUS: v lumnu \u010drevesja se pojavi zapora, pritisk se ve\u010da in hrana ne gre naprej.<\/p>\n <\/p>\n Vzroki:<\/p>\n -tumor v \u010drevesni sluznici raste, nekaj \u010dasa peristaltika \u0161e potiska hrano naprej, ko pa se tumor mo\u010dno pove\u010da pa se \u010drevo raz\u0161iri in nastanejo znaki ileusa, kolike-paraliti\u010dni ileus. Tumor raste koncentri\u010dno iz ene strani in tako stiksa lumen \u010drevesja.<\/p>\n -\u010de se dve vijugi zaradi zarastlin (predhodne op, po\u0161kodbe peritoneja), ki so trakaste oblike, potegnejo skupaj, se kr\u010dijo in nastane strangulacijski ileus.<\/em><\/p>\n Skupni simptomi ileusa<\/em>: bole\u010dine-kolike, odstnost odvajanja blata, bruhanje ob kolikah<\/p>\n <\/p>\n DIVERTIKLI<\/u>: so mehur\u010daste izbokline na \u010drevesju, najpogosteje na \u0161irokem, anomalije v razvoju; v \u0161irokem \u010drevesju je le en sloj mi\u0161ic, drugi je zdru\u017een v tenije. Med mi\u0161i\u010dnimi vitrami se lahko (ob peristaltiki majhna motnja v prebavi) izlo\u010di sluznica (0,5cm), lahko na ve\u010dih mestih, ki lahko ostanejo trajno prisotna-divertikel-slepi del \u010drevesja. Lahko nastane divertikulitis (vnetje mehur\u010dka), ki je nenevaren \u010de se razvije v aktivno obliko. Lahko pa po\u010di enako, kot bi po\u010dilo \u0161iroko \u010drevo in nastane peritonitis-sterkoralni<\/em> peritonitis<\/em>-ob napadu se pojavijo bole\u010dine po levi strani trebuha. Naredimo iliografijo s kontrastom. Th je dieta, redko op (ker pripelje do velike invalidnosti, ker odre\u017eemo del \u010drevesja).<\/p>\n <\/p>\n TUMORJI:<\/u> to je \u0161iroka patologija, ki je v nara\u0161\u010daju. Najve\u010d jih je na \u0161irokem \u010drevesju in sicer na descendentnem, ascendentnem, transverzalnem delu, tudi na anusu, \u017eelodcu, na glavi pankreasa, na jetrih, \u017eol\u010dniku, dvanajstniku, ozkem \u010drevesju, na varnici pa zelo redko. Odkrivanje je naklju\u010dno ali simptomatko, obi\u010dajno so skriti.<\/p>\n [wp_ad_camp_1]<\/p>\n Simptomi<\/em>:<\/p>\n -anemije zaradi izgibe (krvavitev iz anusa), bljuvanje krvi (razpadanje tumorja, goba tumorja dobi krater, ki se poglablja in prebije \u017eilo, nastane krvavitev, ki se na blatu ne opazi). Ob prehladu huda anemija, bledica in nima apetita.<\/p>\n <\/p>\n -ileus, ki je za\u010detni, ob\u010dasne pasa\u017ene motnje, kot so driska-zaprtje-normalno blato-driska… driska nastane zaradi pospe\u0161ene peristaltike, da prebije oviro-teko\u010di del zdrsne naprej, \u010drevo se raztegne, izpade \u0161e normalno blato. Ko tumor preraste lumen nastane ileus (bruha, napet trebuh, zvok kot pri sodu). Napravimo RTG slikanje stoje in vidimo raz\u0161irjene vijuge \u010drevesa, v njih je zrak in teko\u010dina in vsake toliko malo blata.<\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n TORAKALNA KIRURGIJA<\/p>\n <\/p>\n ANATOMIJA IN FIZIOLOGIJA<\/u>:<\/p>\n Pprsni ko\u0161 je ogrodje sestavljeno iz 12ih reber, prsnice, hrbtenice in mi\u0161i\u010dnih slojev. Zgornja odprtina je o\u017eja, iztopajo velike \u017eile, dihalna cev, prebevna cev. Spodnja odprtina je \u0161ir\u0161a in skozi diafragmo izstopajo \u017eile, \u017eivci in po\u017eilanik. V prsnem ko\u0161u so plju\u010da, ki so sestavljena iz desnega (3 re\u017enji) in levega (2re\u017enja) krila. V prsnem ko\u0161u je \u0161e srce z osr\u010dnikom in pri\u017eeljc, ki je prisoten v mladosti.<\/p>\n <\/p>\n Prsna stena je prekrila s parentalno plevro, ki pokriva cel toraks, zadaj prehaja na plju\u010da in jih ovija kot visceralni del plevre. Med obema listoma je podtlak, ki je pomemben za mehaniko dihanja. Kadar pride do motnej dihanja je lahko motnja ritma lai apnoa zaradi razli\u010dnih bolezni.<\/p>\n <\/p>\n ANOMALIJE<\/u>:<\/p>\n 1.v obliki torksa glede na prsnico:<\/em><\/p>\n -pectus caritanus (pti\u010dja, \u0161trle\u010da prsnica) 2.v razvoju plju\u010d in dihalnih poti:<\/em><\/p>\n -agnezija ene polovice plju\u010d (ena polovica plju\u010d se ne razvije, del dihalnih poti se ne razvije in ni predihanja plju\u010d)<\/p>\n -plju\u010da so, ni pa bronhusov<\/p>\n 3.v razvoju srca<\/em><\/p>\n 4.\u017eilne anomalije<\/em> (\u017eile za en re\u017eenj niso razvite)<\/p>\n <\/p>\n TUMORJI:<\/u> na plju\u010dih so v porastu, smrtnost je 100%, ker je tumor odkrit prepozno. Op metode so amputacijske (ena polovica plju\u010d gre stran), sicer s kemoth. Ti tumorji hitro metastezirajo v kosti in glavo.<\/p>\n <\/p>\n PO\u0160KODBE:<\/u><\/p>\n 1.tope<\/strong>:-zaprte; prsnica in rebra pri udarcih, padci, zlomi<\/p>\n 2.zaprte<\/strong>:-odprte; predrtje prsne votline, po\u0161kodbe notranjih organov, \u017eil, pnevmotoraks…<\/p>\n FRAKTURE REBER:<\/em> pojavijo se bole\u010dine na mestu frakture, tudi krepitacije.<\/p>\n Poznamo:<\/p>\n -solitarne (damo analgetike)<\/p>\n -serijske frakture reber (v bolni\u0161nico, ker je dihanje nemogo\u010de)<\/p>\n KONTUZIJE PLJU\u010c<\/em>: je zelo resna po\u0161kodba, ki se ne poka\u017ee takoj, \u0161ele po nekaj dneh (po padcu, udarcu, stisku varnostnega pasu). Pride do motenj dihanja, do dihalne stiske. Th je respirator z ve\u010djim pO2<\/sub>.<\/p>\n KONTUZIJE SRCA:<\/em>simptomi se pojavijo takoj. Pride do trenutnega zastoja, motenj v ritmu, za\u010dasne fibrilacije. Povzro\u010dajo jih ostre po\u0161kodbe (strelne, vbodne rane). Pride do po\u0161kodbe ve\u010djih organov, smrtne so tiste, ki po\u0161kodujejo srce, ve\u010dje \u017eile.<\/p>\n PNEVMOTORAKS:<\/em> prisoten je zrak med obema listoma plevre.<\/p>\n Poznamo:<\/p>\n –zaprti<\/strong>: odprtina na plju\u010dih, zrak iz plju\u010d v plevralni prostor, plju\u010dna polovica se vedno bolj kr\u010di namesto, da bi se \u0161irila. Na RTG vidimo eno plju\u010dno krilo kot kepo, okoli nje pa sam trak.<\/p>\n –odprti<\/strong>: plju\u010da so cela, odprta po\u0161kodba prsne stene, po\u0161kodba parientalne plevre, zrak vdira od zunaj v oba lista plevre. Polovica plju\u010d se kr\u010di, omogo\u010deno je dihanje ene polovice plju\u010d (pri obeh tipih pnevmotoraksa).<\/p>\n Obi\u010dajno se po\u0161koduje tudi kak\u0161na \u017eila. Kri+zrak=hemopnevmotoraks. \u010ce ni zraka se je po\u0161kodovala samo \u017eila-hemotoraks-kri vdre med oba lista plevre. \u010ce se prisoten eksudat med listoma plevre (plevritis, tuberkuloza plju\u010d)-fluidotoraks.<\/p>\n <\/p>\n TUJKI:<\/u> v bronhialnem sistemu se odstranijo endoskopsko-bronhskopija. Ogro\u017eajo \u017eivljenje predvsem otrok (igri\u0161\u010da, \u010de\u0161nje…), ker tujek preide v sapnik.<\/p>\n Simptomi: du\u0161enje; mo\u010dno ka\u0161ljanje; kolaps, ki vodi do reanimacije in odstranitve tujka. \u010ce je le-ta med glasilkama, ga lahko odstranimo, \u010de je \u017ee v bronhiju, pa nismo uspe\u0161ni, zato mora oseba v bolni\u0161nico, kjer se opravi brohoskopija, ki pa je obi\u010dajno prepozna.<\/p>\n NMP: poskus odpreti dihalne poti-konitomija, ker poizku\u0161ajo odpreti dihalno pot tik pod hrustancem, kjer se no\u017e zapi\u010di in obrne, da zrak pride v plju\u010da, kajti v tem pridemu znan Heimlichov prijem ni uspe\u0161en. \u010ce tujek skozi glasilke pride v bronhus, B lahko diha z eno polovico plju\u010d. Zaradi tujka lahko pride tudi do plju\u010dnice, katere vzrok je tujek.<\/p>\n EHINOKOK je parazit pasje trakulje, ki se prenese iz psa na \u010dloveka. Li\u010dinka se naseli v jetrih, plju\u010dih, lahko tudi mo\u017eganih, ker potuje po krvi. Kjer se zaustavi naredi cisto v kateri se razmno\u017euje, zraste lahko tudi do velikosti glave. Plju\u010da ne opravljajo svoje funkcije. Dg je RTG in CT plju\u010d, ki poka\u017ee vsebino ciste. Th pa je op odstranitev.<\/p>\n <\/p>\n <\/p>\n KIRURGIJA UROTRAKTA<\/p>\n <\/p>\n Urologija ni le op veja. Urotrakt je zelo povezn z drugimi sistemi. Njegova funkcija je o\u010di\u0161\u010devanje telesa, ravnovesje elektrolitov, izlo\u010danje kislin, zadr\u017eevanje baz-regulacija acidobaznega ravnovesja. Njegova naloga je tudi sinteza in izlo\u010danje hormonov ter regulacija volumna in osmolarnosti telesnih teko\u010din.<\/p>\n Urotrakt v celoti le\u017ei retroparientalno. Ledvica so precizen organ, ki slu\u0107ijo kot kemijski filter, ki uravnava kislost, nivo teko\u010dine in jo tudi izlo\u010da. Glumeralni aparat sestavljajo arterialni in alveolarni sistem. V tubularnem sistemu pa se teko\u010dina vsrkava nazaj. V kon\u010dnem tubulu \u017ee najdemo formiran urin, kis se izteka v ledvi\u010dno \u010da\u0161ico.<\/p>\n <\/p>\n PATOLOGIJA:<\/u> vnetja se lahko pojavljajo na vseh nivojih. Poznamo:<\/p>\n -uretritis (spolne bolezni-nadle\u017eni simptomi, peko\u010de uriniranje, smrde\u010d izcedek)<\/p>\n -vnetje mehurja, \u010de ga ne zdravimo pravo\u010dasno, lahko pride do ascendentnega vnetja-cistitis-bole\u010de, pogoste mikcije, povi\u0161ana TT, ki traja, dajemo antibiotik in \u010dim ve\u010d teko\u010dine, da se mehur izpere.<\/p>\n -vnetje ledvi\u010dnega meha in \u010da\u0161ic-pielitis, visoka TT, mrzlica, septi\u010dna T0<\/sup><\/p>\n <\/p>\n TUBERKOLOZA UROTRAKTA:<\/u> je sekundarna oblika, primarna je na plju\u010dih. V ledvici se lahko hitro razvije, traja dolgo \u010dasa preden se poka\u017ee in sicer nekaj let od oku\u017ebe do procesa vnetja. Znaki: subfebrilna TT, mo\u010dno potenje, slabost, huj\u0161anje, utrujenost, kasneje hematourija. \u010ce ni bole\u010din je lhako tumor, zato je TBC potrebno dokazati. Dokazati moramo acidorezistentne Kochove bacile, naredimo biopsijo ledvic. Th: \u010de je proces lokaliziran in ve\u010dji del ohranjen dajemo antituberkolozno th do 6m in vsako leto delamo preglede. \u010ce pa je ve\u010dji del ledivc uni\u010den, se ledvica odstrani.<\/p>\n <\/p>\n PO\u0160KODBE<\/u>:<\/p>\n –tope<\/strong>: *kontuzije ledvic, mehurja (udarci, prometne) nastopijo bole\u010dine, krvav urin, bole\u010da mikcija (kri koagulira v ledvi\u010dnem mehu, urin poizku\u0161a koagule potisniti naprej, kar je bole\u010de). Th je arteriografija ledvic (slikanje s kontrastom, da vidmo kje pu\u0161\u010da). Op samo pri mo\u010dnih krvavitvah, ko za\u010dne B lesti v \u0161ok, sicer napravimo nekrotomijo, da odstranimo nekrozo.<\/p>\n *udarec v poln mehur, mehur po\u010di, raztrganine preidejo v peritonalni predel in nastane peritonitis (kemi\u010dni ali bakterijski). Pride do vnetja retroperietalnega prostora, razvijejo se flegmone. Th je op, kjer naredimo rekonstrukcijo mehuraj, vstavimo kateter, da urin izteka, dajemo antibiotike najprej empiri\u010dno, kasneje na podlagi preiskav.<\/p>\n –ostre<\/strong>: z no\u017eem, strelno oro\u017eje-nastane hematourija. Naredimo op, da vidmo kaj je po\u0161kodovano (\u017eile, uretra). Urin je kemi\u010dno toksi\u010de. Kar se da za\u0161iti za\u0161ijemo, drugo odstranimo. Kadar so prisotne velike krvavitve v ledvice jih lahko raznese. Po\u0161kodbe so lahko po celem trebuhu, hrbtenica, hrbtenja\u010da. Navadno so te po\u0161kodbe smrtne.<\/p>\n <\/p>\n SIMPTOMI PRI BOLEZNIH UROTRAKTA:<\/u><\/p>\n 1.bole\u010dina: na mestu obolenja, ki je specifi\u010dna za vsak predel (topa, ostra, peko\u010da); komplement v metru-bole\u010dina-kolika-za\u010dne se s topo bole\u010dino, vedno mo\u010dnej\u0161a. Naenkrat preneha, spet se pojavi ob kr\u010denju metra; boli v tistem predelu, kjer je patologija, \u0161iri se v notranjo stran stegna na isti strani, v testise oz. labije-tipi\u010dna ledvi\u010dna kolika<\/p>\n 2.povi\u0161ana TT: subfebrilnost, septi\u010dna febrilnost<\/p>\n 3.hematourija: mikro, makro, normalno je prisotno le nekaj eritrocitov, hematourija je bole\u010da ali pa ne. Nevarna je nebole\u010da, kjer je lahko vzrok tumor. Bole\u010dina je pri po\u0161kodbah, komplementih.<\/p>\n 4.anurija: ni urina, ker ga ledvice ne proizvajajo (\u0161ok, te\u017eke po\u0161kodbe, odpoved ledvic) ali pa ledvica delujejo normalno, mehur je poln (prostata, po\u0161kodbe hrbtenja\u010de). Dg: anurija je za\u010dasno pozdravljena ob ustavitvi katetra, \u010de urina ni v mehurju, gre za okvaro ledivc.<\/p>\n 5.polakisurija: je stalno peko\u010de odvajanje urina (nevrolo\u0161ka obolenja, po\u0161kodbe, tumorji…)<\/p>\n 6.nikturija: no\u010dno, nezavedno odvajanje (otrok, te\u017eka nevrogena oboleja, psihitatri\u010dna…)<\/p>\n 7.oligurija: zmanj\u0161ana koli\u010dina urina zaradi zmanj\u0161anega vnosa teko\u010dine per os, slabo delovanje ledivc<\/p>\n 8.poliurija: pove\u010dano izlo\u010danje urina tudi do 3l\/dan, ker veliko pije tudi veliko odvaja tudi elektrolite, soli<\/p>\n <\/p>\n PREISKAVE UROTRAKTA<\/u>:<\/p>\n -Laboratorijske in funkcioanlne priskeva ledvic in urina<\/p>\n -RTG preiskve<\/p>\n -cistoskopija<\/p>\n -UZ se\u010dil<\/p>\n -cistouretrografija<\/p>\n -urodinamske meritve<\/p>\n <\/p>\n LEDVI\u010cNI KAMNI<\/u> (nefrolitaza): konkrement (v led. mehu najve\u010dkrat mm velik-postanejo vse ve\u010dji-zasedejo cel ledvi\u010dni meh). \u010ce so majhni uidejo v ureter in potiska konkrement navzdol v mehur, ranijo lahko sluznico uretra, ker so nazob\u010deni, pride do krvavitev. Ko konkrement potuje se spro\u017ei zelo mo\u010dna, kr\u010devita bole\u010dina-se stopnjuje in popusti-ledvi\u010dna kolika, ima tipi\u010dno \u0161irjenje-v vi\u0161ini konkrementa, nato navzdol. Prisotno je bruhanje, mikcija. Najpogosteje se pojavi pri hoji. Dg je UZ urotrakta. Th je uspe\u0161na diureza (da se splakne kamen v mehur, veliko piti, hoditi gor in dol po stopnicah) ali op (klasi\u010dno-ureter prere\u017eejo, konkrement odstranijo, nastavi se dren) ali litotropcija (dobimo z UZ).<\/p>\n <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" ASEPSA: Je idelano stanje popolne odstonosti katerekoli oblike MO v dolo\u010denem okolju. Dose\u017eemo jo: -s \u010di\u0161\u010denjem (najboljenostavno odstranjevanje MO) -z dezinfekcijo (odstrani vse razen spor) -s sterilizacijo (uni\u010dujo vse-spore, trose, MO…) Vzdr\u017eujemo jo z asepti\u010dnim na\u010dinom dela (pokrivanje op polja, asepti\u010den na\u010din dela s sterilnimi instrumenti) Sterilnost: popolne odsotnost katerekoli oblike MO.<\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1313],"tags":[3731,1084,1362],"class_list":["post-4516","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-3-letnik-kirurgija","tag-gradivo-kirurgija","tag-kirurgija","tag-zapiski-za-kirurgijo"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4516","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=4516"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4516\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=4516"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=4516"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=4516"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
\n-pectus excavatus (vdrta prsnica)
\n-pectus infudibuliforme (prsnica j vdrta skozi sto\u017eec, ostali deli \u0161trlijo) Pride do motnje dihanja, motnje v razvoju notranjih organov, motnje v delovanju srca.<\/p>\n