KIRURGIJA<\/p>\n
Definicija kirurgije:
\n– kirurgija je tista stroka, ki zdravi tako, da pri tem uporablja kirur\u0161ki no\u017e
\n– kirurgija je metoda zdravljenja pri kateri vedno prihaja do vsaj majhne krvavitve
\n– kirurgija je tista stroka, kjer pri zdravljenju bolezni pride do prekinitve ko\u017ee ali sluznice
\n– kirurgija je stroka, ki jo v celoti nih\u010de ve\u010d ne obvlada<\/p>\n
Zgodovinski mejnik – 1886 asepsa:
\nPredasepti\u010dna doba \uf0e0 praviloma vnetni zapleti, izid operacij negotov, visoka smrtnost
\nAsepti\u010dna doba \uf0e0 stalna izbolj\u0161ava antisepti\u010dnih ukrepov, vse bolj temeljita asepsa, ve\u010dja varnost operacij<\/p>\n
Predasepti\u010dna doba:
\n– 3000 let pred. n. \u0161t. babilon: incizije abscesov, cirkumcizije
\n– 1600 let pred n. \u0161t. egip\u010dani: operacije na glavi
\n– 1552 pare: nekrektomija
\n– 1867 lister: antisepsa
\n– 1881 billroth: parcialna gastrektomia<\/p>\n
Asepti\u010dna doba:
\n– 1886 BERGMAN: avtoklaviranje
\n– 1897 FRIDRICH: travmatska rana
\n– 1905 CUSHING: mo\u017eganske operacije
\n– 1914 TOUFFIER: sr\u010dna operacija
\n– 1963 STARZL: presaditev jeter
\n– 1967 BARNARD: presaditev srca
\n– 1988 STARZL: multiorganska presaditev<\/p>\n
Zgodovina kirurgije na slovenskem:
\n– 1703 J.K. F. de BRUN: splenektomija
\n– 1797 KERN: odprto zdravljenje ran
\n– 1847 NATHAN: etrova anestezija
\n– 1956 LAVRI\u010c : operacije na odprtem srcu<\/p>\n
Kirur\u0161ke \u0161ole na slovenskem:
\n– dunajska \u0161ola (prof. Von Eiselsberg)
\n– 1911 Franc Derganc
\n– Gra\u0161ka \u0161ola
\n– (prof. wolfler)
\n– 1907 Edo \u0160lajmer
\n– 1940 Bo\u017eidar Lavri\u010d – kirur\u0161ka klinika<\/p>\n
Pogoji za operacijsko delo (standardni kirur\u0161ki pogoji so):
\n– posebni prostori
\n– posebni re\u017eim dela
\n– poseben material
\n– posebna orodja
\n– \u010de ti pogoji niso izpolnjeni se operacija, razen v izrednih razmerah ne sme pri\u010deti.<\/p>\n
Temelji kirurgije:
\n– antisepsa
\n– asepsa
\n– anestezija
\n– transfuzija<\/p>\n
Kirur\u0161ki prostori:
\n– operacijska soba
\n– operacijski blok
\nSpremljevalni prostori:
\n– prostor za pripravo bolnika
\n– soba za prebujanje bolnika
\n– delovna soba s sterilizacijo
\n– garderobe<\/p>\n
Antisept\u010dni postopki:
\n– 1867 lister
\n– odstranijo ali zmanj\u0161ajo \u0161tevilo mikroorganizmov
\n– \u010di\u0161\u010denje
\n– razku\u017eevanje
\n– sterilizacija<\/p>\n
\u010ci\u0161\u010denje:
\n– zmanj\u0161a \u0161tevilo vegetativnih oblik mikroorganizmov
\n– uporabljamo tam:
\n\u2022 kjer razku\u017eevanje ni mogo\u010de (npr sluznice)
\n\u2022 kjer je razku\u017eevanje nepotrebno (npr tla v prostoru za pripravo bolnika)
\n\u2022 kot predstopnja razku\u017eevanja<\/p>\n
Razku\u017eevanje:
\n– odstranimo vse vegetativne oblike mikroorganizmov
\n– uporabljamo tam
\n\u2022 kjer sterilizacija ni mogo\u010da (operaterjeve roke)
\n\u2022 kjer sterilizacija ni potrebna (operacijska miza)<\/p>\n
Sterilizacija:
\n– odstranimo vse vegetativne oblike in spore
\n– sterilizirani instrumenti in kirur\u0161ki material je pogoj za asepti\u010dni na\u010din dela<\/p>\n
Asepsa:
\n– 1886 Bergmann
\n– pomeni popolno odsotnost vseh oblik mikroorganizma v dolo\u010denem okolju (npr operacijskem polju) in dolo\u010denem \u010dasu (\u010das operacije)
\n– asepti\u010dni na\u010din dela pomeni tak\u0161en na\u010din dela, da vzdr\u017eujemo asepso v potrebnem okolju in \u010dasu<\/p>\n
Kirur\u0161ki instrumenti:
\n– instrumenti za prekinjanje
\n– prijemalni instrumenti
\n– dr\u017ealni instrumenti
\n– specialni instrumenti.<\/p>\n
– enostavni
\n– sestavljeni<\/p>\n
Podajanje instrumentov:
\n– in\u0161trumentiranje
\n– podajanje z dr\u017ealnim delom naprej v razprto desno roko operaterja.
\n– ostri deli funkcionalnega dela so obrnjeni navzdol
\n– instrument spustimo, ko ga operater dr\u017ei \u010dvrsto<\/p>\n
INSTRUMENTI ZA PREKINJANJE TKIVA:
\n– skalpeli nesestavljivi, sestavljivi
\n– —- dr\u017ealo, rezilo
\n– dr\u017eala \u0161t 1 \u2013 4, najve\u010dkrat uporabljamo dr\u017ealo 3
\n– rezila za dr\u017ealo \u0161t 3: koni\u010dasta, trebu\u0161asta, upognjena konica.
\n– bru\u0161enje vedno enostransko<\/p>\n
\u0160karje:
\n– sestavljen instrument
\n– funkcionalni del sta rezilna kraka
\n– dr\u017ealna kraka z prstnima zankama.
\n– ravne in ukrivljene
\n– tope in koni\u010daste<\/p>\n
\u017dli\u010dka:
\n– nesestavljen instrument
\n– za kireta\u017eo, ekskohleacijo
\n– funkcionalni \u2013 zajemalni del – je naostren
\n– funkcionalni del je okrogel ali elipsast
\n– dr\u017ealni del je tog, razli\u010dno dolg<\/p>\n
Prijemalka za \u010di\u0161\u010denje:
\n– sestavljen instrument
\n– prijemanje tampona za \u010di\u0161\u010denje
\n– funkcionalni del raven ali zavit
\n– funkcionalni del ima drobno profilirano povr\u0161ino
\n– dr\u017ealni del ima zaporni mehanizem in prstne zanke<\/p>\n
Prijemalka po peanu:
\n– za zapiranje \u017eil, prijemanje mehkih tkiv
\n– funkcionalni del \u2013 kraka \u2013 sta profilirana
\n– sestavljeni instrument
\n– raven ali zavit funkcionalni del
\n– zaporni mehanizem
\n– prstne zanke<\/p>\n
Prijemalka po kocherju:
\n– za prijemanje trdih tkiv
\n– sestavljeni instrument
\n– funkcionalni del \u2013 kraka \u2013 sta grobo profilirana
\n– raven ali zavit funkcionalni del
\n– zaporni mehanizem
\n– prstne zanke<\/p>\n
Kirur\u0161ka pinceta:
\n– za prijemanje \u010dvrstej\u0161ih tkiv
\n– enostaven prijemalni instrument
\n– funkcionalna kraka imata na enem dva na drugem en zobec, ki se med seboj prilegajo
\n– funkcionalni krak ima lahko zati\u010d in drugi odprtino<\/p>\n
Anatomska pinceta:
\n– za prijemanje ne\u017enej\u0161ih tkiv
\n– enostaven prijemalni instrument
\n– funkcionalna kraka sta drobno profilirana
\n– funkcionalni krak ima lahko zati\u010d in drugi odprtino<\/p>\n
\u0160ivalnik:
\n– sestavljeni instrument
\n– za prijemanje kirur\u0161ke igle
\n– funkcionalni del \u2013 kraka \u2013 sta profilirana
\n– raven funkcionalni del
\n– zaporni mehanizem
\n– prstne zanke<\/p>\n
Pinceta za odstranjevanje tujkov:
\n– za prijemanje \u010dvrstih materialov
\n– enostaven prijemalni instrument
\n– funkcionalna kraka sta drobno profilirana in v obliki konice pu\u0161\u010dice<\/p>\n
Prijemalka za odstranjevanje tujkov:
\n– za prijemanje trdih predmetov
\n– sestavljeni instrument
\n– funkcionalni del \u2013 kraka \u2013 sta grobo profilirana in v obliki pu\u0161\u010dice
\n– raven funkcionalni del
\n– zaporni mehanizem
\n– prstne zanke<\/p>\n
Prijemalka za sponke:
\n– sestavljen kombiniran spenjalni instrument
\n– en funkcionalni del je na koncu dr\u017ealnih krakov za vstavljanje sponk
\n– drugi funkcionalni del so \u010deljusti kle\u0161\u010d<\/p>\n
Samodejni spenjalnik:
\n– samodejni spenjalniki so tkivno specifi\u010dni
\n– praviloma vstavljajo kovinske sponke razli\u010dnih dimenzij in oblik<\/p>\n
Grabljice:
\n– dr\u017ealni instrument
\n– funkcionalni del so topi ali ostri zobje
\n– dr\u017ealo ergonomsko, rigidno
\n– za zadr\u017eevanje manj ranljivega tkiva v dolo\u010denem polo\u017eaju<\/p>\n
Kljuke:
\n– dr\u017ealni instrument
\n– funkcionalni del je splo\u0161\u010den in upognjen
\n– funkcionalni del je lahko priostren
\n– za zadr\u017eevanje ne\u017enej\u0161ih tkiv<\/p>\n
Samodr\u017eec:
\n– sestavljen instrument
\n– dr\u017ealni instrument
\n– funkcionalni del so topi ali priostreni zobje
\n– na dr\u017ealnem deli je zaporni mehanizem z zasko\u010dnico
\n– prstne zanke<\/p>\n
Tkivna lepila:
\n– sredstva, ki dobro adherirajo na tkiva
\n– leplenje vranice, jeter, kosti
\n– leplenje ko\u017enih ran<\/p>\n
– so eno ali dvokomponentna
\n– so biolo\u0161ka ali kemi\u010dne spojine<\/p>\n
Lepila za ko\u017ene rane:
\n– teko\u010di : cianoakrilat
\n– lepilni trakovi: proxistrip, steristrip
\n– pomembno je asepti\u010dno nana\u0161anje
\n– za po\u0161kodbene rane manj primerni
\n– lepilni trakovi namesto sekundarnih \u0161ivov<\/p>\n
Lepila za notranja tkiva:
\n– za travmatske rane na organih (vranica, jetra): fibrinogensko lepilo
\n– za kosti: metil metakrilat, dvokomponentno lepilo, potrebna je armatura (\u017eice , plo\u0161\u010de)
\n– dolo\u010den \u010das polimerizacije
\n– v lepilo so lahko dodane u\u010dinkovine (antibiotiki, citostatiki)<\/p>\n
Osteosintetski materiali:
\n– kovinski materiali (vijaki, plo\u0161\u010de)
\n– poliamidni materiali (objemke)
\n– poliglikolatni materiali \u2013 resorbilni meteriali (plo\u0161\u010de vijaki)
\n– zunanji in notranji
\n– legure : nerjave\u010de jeklo + kobalt + krom + nikelj (dose\u010di neferomagnetnost)
\n– titanijeve spojine ali \u010disti titanij ni feromagneten, ni alergogen, se ne raztaplja<\/p>\n
Osteosintetske \u017eice:
\nPo lastnosti ohranjanja oblike so
\n– elasti\u010dne: po prenehanju delovanja sile prvotna oblika
\n– plasti\u010dne: se preoblikujejo
\n– debelina od 1 mm do 5 mm
\n– nabodne \u017eice, pritezna osteosinteza<\/p>\n
Osteosintezni vijaki:
\n– fizikalna osnova: klin
\n– razli\u010dni po velikosti, debelini, navojih glavah
\n– kortikalni vijaki: gost navoj
\n– spongiozni vijaki: redek navoj
\n– nujno vrezovanje navojev v kosti<\/p>\n
Osteosintetske plo\u0161\u010de:
\n– fizikalna osnova: trenje
\n– plo\u0161\u010de: razli\u010dne po debelini in \u0161irini
\n– posebno oblikovane luknje: kompresijsko dinami\u010dne plo\u0161\u010de
\n– posebno oblikovana povr\u0161ina \u2013 malokontaktne plo\u0161\u010de
\n– rekonstrukcijske plo\u0161\u010de
\n– zaklepne plo\u0161\u010de
\n– fizikalna osnova : toga spona
\n– v vija\u010dni odprtini so navoji
\n– na glavi vijakov so navoji<\/p>\n
Intramedularna osteosinteza:
\n– polo\u017eaj v medularnem kanalu
\n– fizikalna osnova: trenje ali spona
\n– kuentcherjev \u017eebelj s povrtavanjem kostnega kanala
\n– zaklepni intramedularni \u017eebelj<\/p>\n
Zunanji fiksator:
\n– fizikalna osnova: toga spona
\n– vijaki so zaviti v kost skozi ko\u017eo
\n– povezovalna\/e palice so nad ko\u017eo
\n– uporaba: odprti zlomi, politrauma, izredne razmere<\/p>\n
DRENA\u017dE:
\nPasivne: sila tkivnega tlaka.
\n\u017dlebasti dren, cevasti perforiran dren, trak. Deluje najve\u010d 24 ur<\/p>\n
Aktivne: sila negativnega tlaka
\nDren je povezan z stisnjenim plasti\u010dnim rezervoarjem ali z instalacijo negativnega tlaka.<\/p>\n
Injekcijske in punkcijske igle:
\n– so toge, na koncu priostrene kovinske cevke za dovajnaje ali odvajanje teko\u010din v telo.
\n– konica igle, priostrena ravno ali zavito
\n– telo igle prazno ali z mandrenom
\n– grlo igle (sistem luer) je ali enostavno ali z zapornim mehanizmom<\/p>\n
Brizgalke:
\n– naprava za doseganje povi\u0161anega ali zni\u017eanega tlaka v igli
\n– valj, bat, ro\u010daj bata, grlo (luger)
\n– pri ozki brizgalki dose\u017eemo pri isti sili na konici igle ve\u010dji tlak<\/p>\n
Re\u017eim v operacijski sobi:
\n– vstop le zdravim
\n– vstop le v operacijskem perilu, \u010devljih, pokrivalu in maski
\n– pred vstopom umiti roke
\n– \u0161tevilo oseb v operacijski sobi omejeno
\n– v \u201casepti\u010dni operacijski sobi\u201d operiramo le \u201casepti\u010dne operacije\u201d<\/p>\n
Antisepsa operacijske sobe:
\n– pred prvo operacijo mehani\u010dno \u010di\u0161\u010dnje tal, sten, opreme z raztopino detergentov, nato povr\u0161ine razku\u017eimo
\n– med dvema operacijama \u010distimo in razku\u017eujemo predmete v bli\u017eini op. polja
\n– po zadnji operaciji ponovno \u010di\u0161\u010denje in razku\u017eevanje
\n– temeljito \u010di\u0161\u010denje in razku\u017eevanje ob septi\u010dnem incidentu (izliv gnoja, fecesa itd)<\/p>\n
STERILIZACIJA:
\n– uni\u010denje vseh vegetativnih oblik in spor: z povi\u0161ano temperaturo, z povi\u0161anim tlakom in temperaturo, z ionizirajo\u010dem sevanjem, z kemi\u010dnimi agensi
\n– vro\u010da sterilizacija : hladna sterilizacija<\/p>\n
Sterilizacija z povi\u0161ano temperaturo:
\n– suha sterilizacija sterilizator 160 \u2013 250 st c za 5 do 1,5 ure
\n– plamenska sterilizacija 500 st c za 20 sekund
\n– neprimerna za termolabilne snovi
\n– ostri instrumenti otopijo
\n– dolg postopek<\/p>\n
Sterilizacija z povi\u0161ano temperaturo in tlakom:
\n– avtoklav \u2013 standardna naprava
\n– 121 st. c + 1 bar 30 minut
\n– 134 st. c + 2 bara 4 minute
\n– postopek zanesljiv
\n– ne kvari ostrine
\n– odstraniti ves suh zrak !!
\n– delo z velikim tlakom !!<\/p>\n
Sterilizacija z ionizirajo\u010dim sevanjem:
\n– gama \u017earki valovna dol\u017eina 0,001 nm
\n– vir \u017earkov je izotop
\n– absorbirana doza je 2,5 mrad
\n– za industrijsko sterilizacijo termolabilnih predmetov (brizgalke, katetri, niti)
\n– sterilizator je v okviru reaktorskih oddelkov<\/p>\n
Sterilizacija z kemikalijami:
\n– etilen oksid, formaldehid
\n– sterilizacija termolabilnih predmetov (kolagena, plasti\u010dnih materialov)
\n– sterilizator v okviru kemijskega obrata.<\/p>\n
OPERATIVNE TEHNIKE:
\n– pravilna operativna tehnika
\n– nepravilna operativna tehnika<\/p>\n
– dobra operativna tehnika
\n– slaba operativna tehnika<\/p>\n
Operativna tehnika:
\n– enostavna
\n– zapletena
\n– zapletene operativne tehnike so praviloma sestavljene iz enostavnih<\/p>\n
Predoperativno planiranje \/ izbor vrste operacije:
\n– topografijo, smer, dol\u017eino, globino reza
\n– na\u010din odstranitve, spojitve ali premostitve
\n– vrste vgradnih materialov
\n– ocena trajanja operacije in velikost izgube krvi
\n– na\u010din zapiranja rane in na\u010din drena\u017ee<\/p>\n
Enostavne operativne tehnike:
\n– incizija
\n– ekscizija
\n– \u0161ivi
\n– drena\u017ee
\n– incizija (vrez)
\n– ekscizija (izrez)
\n– \u0161ivi (spenjanje tkiva)
\n– drena\u017ee
\n– punkcije<\/p>\n
Incizija:
\n– incizijska rana ima dva robova, dva kota, dve steni, sver si\u010dnici sten, dno rane, prile\u017ena in odle\u017ena stran rane
\n– incizijo na vsakem tkivu, na kosti jo imenujemo osteotomijo
\n– so ravne, polkro\u017ene, v obliki \u010drke s ali z
\n– na ko\u017ei jo napravimo s skalpelom v globini s skalpelom, \u0161karjami, elekti\u010dnim no\u017eem<\/p>\n
Ekscizija:
\n– ve\u010dinoma vretenaste, sestavljene iz dveh incizij
\n– lahko so kro\u017ene (samo ena incizija), klinaste,
\n– ekscizija travmatske rane, tumorja, mrtvine,
\n– po eksciziji ostane vrzel tkiva
\n– drena\u017ea<\/p>\n
Spenjanje tkiva:
\n\u0160ivi:
\n– povrhnji ali globoki
\n– dr\u017ealni, za\u010dasni, trajni
\n– ko\u017eni, podko\u017eni, fascialni, mi\u0161i\u010dni, \u010drevesni, kitni, parenhimski itd
\n– posamezni, teko\u010di<\/p>\n
Odstranjevanje \u0161ivov:
\n– odstranjujemo neresorbilne
\n– v\u010dasih nastane \u0161ivna fistula, v njej zagnojen \u0161iv
\n– odstranjujemo tako, da povrhnjega dela \u0161iva ne vle\u010demo skozi ko\u017eo<\/p>\n
ANESTEZIJA:
\nSplo\u0161na
\n– inhalacijska (du\u0161ikov oksidul, ciklopropan, eter, kloroform, halotan)
\n– intravenozna (fentanil, ketamin)
\nPodro\u010dna
\n– prevodna (\u017eivca, subarahmoidalna)
\n– infiltracijska
\n– venska podro\u010dna<\/p>\n
Lokalna anestezija:
\n– ksilokain, lidocain 1%, 2% (z adrenalinom)
\n– injeciranje v podko\u017eje
\n– anesteti\u010dni romb
\n– septi\u010dni procesi niso primerni za lokalno anestezijo<\/p>\n
PUNKCIJA:
\n– biopsija, odstranjevanje teko\u010dine
\n– v globini uz ali rtg vodena
\n– punkcijska igla z mandrenom
\n– lahko punkcijo prevedemo v drena\u017eo
\n– drena\u017ena cevka na punkcijski igli<\/p>\n
DRENA\u017dA:
\n– dren vedno v dno rane
\n– dren u\u010dvrstimo s \u0161ivi ali lepilnim trakom
\n– za majhne travmatske rane \u017elebast ali cevast dren v kot rane,
\n– pri veliki travmatski rani aktivni dren
\n– za septi\u010dne procese \u017elebast dren
\n– pri hematomih, seromih cevast opasivni dren<\/p>\n
Odstranjevanje drena:
\n– pri bullow drena\u017ei vle\u010demo dren in stiskamo ko\u017eo ter postavimo sponko
\n– pri aktivni drena\u017ei odstranimo fiksacijski \u0161iv in dren z majhno silo vle\u010demo
\n– \u010de dren iz globine ne moremo izvle\u010di- rvizija rane
\n– pasivni dren odstranimo tako, da je gravitacijsko najni\u017eje<\/p>\n
ANASTOMOZE:
\n– spoj cevastih organov
\n– 1. anastomoza konec s koncem
\n– 2. anastomoza konec s stranjo
\n– 3. anastomoza stran s stranjo
\nZapleti: stenoza, dehiscenca, \u010drevesna anastomoza, \u017eilne anastomoze, biliarne anastomoze<\/p>\n
STOME:
\n– je povezava votlega organa ali telesne votline s povr\u0161ino telesa
\n– za\u010dasne stome
\n– trajne stome
\n– kon\u010dne stome, stenske stome, dvocevne stome<\/p>\n
stenske\uf0e0
\n– traheostoma (za\u010dasna, trajna)
\n– gastrostoma, cistostoma, ileostoma, nefrostoma, torakostoma
\n– duodenostoma<\/p>\n
kon\u010dne\uf0e0 anus praeter, ureterostoma,<\/p>\n
Nega stome:
\n– stoma je izpeljava sluznice votlega organa ali serozne membrane na ko\u017eo
\n– epitel se pod vplivom zunanjih razmer spreminja \u2013 zorenje stome.
\n– negovati je potrebno stomo in ko\u017eo okoli nje z mazili, posipi, za\u010dasnim zapiranjem stome<\/p>\n
DUPLIKATURE
\nPodvajamo plasti enakega tkiva
\n– duplikatura fascije
\n– duplikatura mi\u0161ic (npr. mehurja)<\/p>\n
RE\u017dNJI
\n– vezani, praviloma naklju\u010dni
\n– lokalni, oddaljeni, oto\u010dni
\n– prosti (osni, arterijski, nenaklju\u010dni), prekinemo dolo\u010den vaskularni pecelj in ga ve\u017eemo na novem mestu (mikrokirurgija)
\n– mi\u0161i\u010dno ko\u017eni re\u017eenj
\n– fascioko\u017eni re\u017eenj<\/p>\n
Uporaba re\u017enjev:
\n– za polnjenje vrzeli po izrezanem tkivu
\n– za zagotavljanje ko\u017enega pokrova
\n– za izbolj\u0161anje prekrvavitve
\n– za izbolj\u0161anje ob\u010dutljivosti
\n– za obnovitev funkcije organa (npr. ezofagusa)<\/p>\n
OSTEOTOMIJE:
\nPrekinitev kosti
\n– pre\u010dne, po\u0161evne, stopni\u010daste, klinaste (izsek kosti)
\n– korektivne (spremembe polo\u017eaja dela kosti, osi kosti )
\n– transport kostinega segmenta
\nPo osteotomiji praviloma osteosinteza.<\/p>\n
PREISKAVNE METODE V KIRURGIJI:
\n– klini\u010dni pregled
\n– instrumentalne metode
\n– slikovne metode<\/p>\n
– invazivne metode, neinvazivne metode
\n– \u010diste diagnosti\u010dne metode
\n– diagnosti\u010dno terapevtske metode<\/p>\n
ENDOSKOPI:
\n– so rigidni ali fleksibilni instrumenti
\n– imajo zunanji vir svetlobe
\n– lahko imajo posebno optiko
\n– lahko prena\u0161amo sliko na ekran
\n– lahko imajo razli\u010dne delovne nastavke
\n– pri istem posegu lahko uporabljamo enega ali ve\u010d endoskopov (= kanalov)<\/p>\n
BRONHOSKOPIJA:
\n– invazivna diagnosti\u010dna in\/ali terapevtska metoda
\n– bronhoskop je rigiden ali fleksibilen.
\n– rigiden bronhoskop je cev z optiko na koncu. uporaba v spl. anestezji skozi usta in nadzorovanim dihanjem. \u0161irok delovni kanal. za odstranjevanje tujkov, ve\u010djih delcev tkiva, za aspiracijo in delo laserja.
\n– fleksibilni (fiberopti\u010dni) bronhoskop:
\n– tanj\u0161i, pregleduje tanj\u0161e bronhije
\n– slika po opti\u010dnih vlaknih, optika v dve smeri, kot 160 st.
\n– predvsem diagnostika, igelna aspiracija, biopsija bezgavk, laserski posegi
\n– uvajanje skozi usta in nos
\n– lokalna anestezija<\/p>\n
EZOFAGOSKOPIJA:
\n– preiskujemo od zgornjega sfiktra do vstopa v \u017eelodec
\n– rigiden ali fleksibilen.
\n– pri rigidnem ezofagoskopu je potrebna splo\u0161na anestezija.
\n– delovni kanal je \u0161ir\u0161i, uvajamo ve\u010dje instrumente lahko ga zapremo in vpihujemo zrak.
\n– pri rigidnem ezofagoskopu je nevarnost perforacije ve\u010dja. uporaba vse redkej\u0161a
\n– fleksibilni ezofagoskop je rutinska preiskava
\n– zo\u017eitve \u0161irimo z baloni in bu\u017eiji
\n– laser uporabljamo za fotokoagulacijo tumorjev in \u0161irjenje svetline
\n– sklerozacija varic po\u017eiralnika<\/p>\n
Zapleti:
\n– perforacija ezofagusa, smrtno nevarna
\n– raztrganje sluznice<\/p>\n
GASTRODUODENISKOPIJA:
\n– izklju\u010dno fkesibilen fiberopti\u010dni instrument
\n– pregled po\u017eiralnika, \u017eelodca in dvanajsternika
\n– mo\u017enost retrogradne holangiopankreatikografije
\n– mo\u017enost vstavitve endoporoteze v \u017eol\u010dni vod
\n– mo\u017enost papilotomije in odstranitev kamnov
\nPriprava preiskovanca
\n– 6 ur te\u0161\u010d
\n– le\u017ei na levem boku
\n– dobi pomirjevalo
\n– anesteziramo \u017erelo
\n– odstraniti protezo<\/p>\n
Zapleti:
\n– perforacija po\u017eiralnika,\u017eelodca, dvanajstnika
\n– prenehanje dihanja
\n– aspiracija \u017eelod\u010dne vsebine
\n– krvavitev
\n– izbitje zoba
\n– retrofaringealni hematom<\/p>\n
KOLONOSKOPIJA:
\n– fleksibilni fiberopti\u010dni instrument
\n– pregled debelega \u010drevesa in cca 15 cm tankega \u010drevesa
\n– indikacija
\n– pojasnitev krvavitve iz \u010drevesa
\n– konztrola stanja po operacijah
\n– ponavljajo\u010de driske<\/p>\n
Priprava:
\n– dan pred posegom le teko\u010do hrano
\n– na dan preiskave 3 do 6 litrov raztopine za \u010di\u0161\u010denje (Golyteli, Donat)
\n– le\u017ei na levem boku
\n– pomirjevalo<\/p>\n
REKTOSKOPIJA
\n– rektoskop je rigiden instrument
\n– razpiranje danke z vpihovanjem zraka
\n– indikacije
\n– krvavitev iz zadnjika
\n– sluzavo \u2013 krvavo blato
\n– vnetja
\n– hemeroidi
\n– kontrola stanja po operaciji<\/p>\n
Priprava:
\n– nekaj ur pred pregledom damo odvajalo (Dulkolax) ali klizmo
\n– danka mora biti prazna
\n– te\u0161\u010d 8 ur
\n– le\u017ei na levem boku ali sklju\u010den na kolenih in komolcih<\/p>\n
LAPAROSKOPIJA
\n– za preiskavo trebu\u0161ne votline in za kirur\u0161ke posege
\n– praviloma v splo\u0161ni anesteziji, izjemoma v lokalni
\n– operacijske rane so velike 1 cm
\n– poseg v dnevni bolni\u0161nici<\/p>\n
Potek:
\n– ob popku prodremo z injekcijsko iglo z mandrenom v trebuh in vpihnemo 5 l co2
\n– uvedemo ve\u010d troakarjev, v enem je pregledovalna optika ali televiziska kamera
\n– v drugih troakarjih so edoskopski kirur\u0161ki instrumenti<\/p>\n
Zapleti:
\n– respiratorna acidoza zaradi resorpcije co2
\n– motna delovanja srca zaradi zvi\u0161anega tlaka v trebuhu
\n– zra\u010dna li tromembolija
\n– preforacija organov
\n– oku\u017eba<\/p>\n
URETROCISTOSKOPIJA
\nCistoskop je rigiden ali fleksibilen instrument za pregled se\u010dnice in mehurja
\nIndikacije:
\n– hematurija
\n– ponavljajo\u010de oku\u017ebe se\u010dil
\n– motnje mikcije
\n– tujki v se\u010dnici in mehurju
\n– kontrola po operacijah<\/p>\n
Priprava:
\n– le\u017ei na hrbtu
\n– se\u010dnico anesteziramo z anesteti\u010dnim gelom
\n– pri operacijskih posegih splo\u0161na ali spinalna anestezija
\n– spiranje mehurja z fiziolo\u0161ko raztopino ali raztopino glukoze ali glicina<\/p>\n
URETERORENOSKOPIJA
\nZ rigidnim ali fleksibilnim ureterorenoskopom pregledujemo se\u010devod in votli sistem ledvice (pielon, kalikse).
\nIndikacije:
\n– hematurija, maligne celice, kamni, raz\u0161iritev zo\u017eenja se\u010devodov, biopsija, polnitveni defekti na rtg. vstavljanje stentov<\/p>\n
Zapleti:
\n– po\u0161kodba sluznice se\u010devoda
\n– predrtje se\u010devoda
\n– strikture se\u010devoda
\n– vnos oku\u017ebe
\n– termi\u010dne po\u0161kodbe<\/p>\n
ARTROSKOPIJA
\nArtroskop je rigiden instrument z izvorom hladne svetlobe in optiko na drugem koncu
\nIndikacije:
\n– po\u0161kodba sklepa, kroni\u010dne bolezni sklepa, anatomske nepravilnosti, akutna vnetja sklepov<\/p>\n
Najbolj uporabna artroskopija kolena
\n– artroskopija rame
\n– artroskopija komolca
\n– artroskopija kolka
\n– artroskopijam sko\u010dnega sklepa
\n– artroskopija zapestja
\n– artroskopija temporomandibularnega sklepa<\/p>\n
– anestezija lokalna ali splo\u0161na
\n– sklep raz\u0161irimo z teko\u010dino ali plinom
\n– ud mora biti vpet v premi\u010dno dr\u017ealo za ude.
\n– uvedemo pregledovalni troakar in delovni (operacijski troakar)<\/p>\n
SLIKOVNE PREISKAVE V KIRURGIJI
\n– fizikalna osnova rtg preiskav je razlika v oslabitvi sevanja, ko ta prehaja skozi razli\u010dne materiale (tkiva)
\n– ve\u010dja oslabitev sevanja bolj svetla slika (kosti), temna slika manj\u0161a oslabitev (plju\u010da)
\n– praviloma neinvazivne metode, ob uporabi kontgrasta lahko invazivne<\/p>\n
\u0160kodljivost rtg preiskave:
\n– ionizirajo\u010de sevanje povzro\u010da nastanek raka, po\u0161koduje dedno snov in ionizira molekule, ki nato po\u0161kodujejo celice
\n– rtg pc je izhodi\u0161\u010dna obremenitev \u2013 1- in je doza 0,02 msv,
\n– ct abdomna je 500 x rtg pc je 10 msv
\n– primarni snop rtg \u017earkov (kirurg)
\n– sekundarno rtg sevanje \u2013 izvor bolnik<\/p>\n
ULTRAZVOK
\n– fizikalna osnova je zvo\u010dno valovanje frekvenc nad 16 khz
\n– uz sonda je obenem oddajnik in sprejemnik odbitih valov
\n– \u010dim vi\u0161ja frekvenca tem manj\u0161a prodornost in bolj\u0161a lo\u010dljivost
\n– sonda 3 mhz za trebuh, sonda 15mhz za povrhnje organe<\/p>\n
MAGNETNA RESONANCA
\n– fizikalna osnova je mo\u010dno magnetno polje, ki spreminja energijski nivo vodikovih jeder, ko se vra\u010dajo v za\u010detno stanje oddajajo signale.
\n– mr tuljave imajo jakost magnetnega polja do 3 tesla
\n– niso poznane \u0161kodljivosti te preiskave<\/p>\n
POZITRONSKA EMISIJSKA TOMOGRAFIJA (PET)
\n– v telo vbrizgamo snovi, ki se metabolizirajo in so ozna\u010deni z pozitronskimi sevalci (18F, 11C, 15O, 68 Ga. S tem spremljamo metabolizem, hipoksijo ali perfuzijo.
\n– najpogosteje uporabljamo 18F fluorodesoksiglukoza ( 18F-FDG)<\/p>\n
KONTRASTNA SREDSTVA<\/p>\n
VRSTE KONTRASTNIH SREDSTEV
\nVodotopna kontrastna sredstva:
\n– za angiografije
\n– za urografije
\n– za bronhografije
\n– za mielografije
\n– za fistulografije
\n– za histerosalpingografije
\n– holangiografijo, artrografijo<\/p>\n
Preiskava s kontrastnimi sredstvi:
\n\u2022 \u010ce je razlika v resorciji rtg \u017earkov v sosednjih tkivih majhna, medsebojna razpoznava ni mogo\u010da in tedaj tkiva oblijemo z kontrastom
\n\u2022 Kontrastna sredstva morajom biti netosi\u010dna, nealergogena, v telesu se morajo hitro razgraditi ali izlo\u010diti<\/p>\n
Vrste kontrastnih sredstev:
\nNetopna kontrastna sredstva
\n– barijev sulfat za prikaz prebavil
\n– jodovi oljni preparati za limfografijo
\nDvojna kontrastna metoda:
\n– barijev sulfat + zrak<\/p>\n
Intervencijska radiologija:
\n– perkutana aspiracijska biopsija:
\n– je odvzem tkiva z tamko iglo, ki jo vodimo z uz, rtg, ct.
\n– v trebuhu vodimo z uz, zanesljivost 90%
\n– na kosteh: rtg diask ali ct zanesljivost 100%
\n– toraks: rtg diask, ct, zanesljivost 75%<\/p>\n
Perkutana biopsija:
\n– perkutana transangio biopsija srca, jeter
\n– transbronhalna biopsija skozi bronhoskop
\n– transkanalikularna biopsija se\u010dil (cisto ureteroskop)
\n– transduodenalna biopsija \u017eol\u010dnega sistema<\/p>\n
Endoluminalni posegi na \u017eilah:
\n– perkutana transluminarna angioplastika(pta) za vzpostavljanje ustreznega lumna \u017eile. v kirurgiji odprta trombenderektomija ali embolektomija.
\n– indikacije: ateroskeroti\u010dne zo\u017eitve, zo\u017eitve po obsevanju, operacijah, vnetjih
\n– zapleti: ruptura \u017eile, hematom na vstopi\u0161\u010du, tromboza, spazem \u017eile<\/p>\n
Znotraj\u017eilne opornice:
\n– vse so kovinske, toge ali elasti\u010dne
\n– lahko izlo\u010dajo u\u010dinkovino zoper fibrozacijo
\n– indikacije: stanja po PTA (koronarke!), dissekantna aneurizma, zo\u017eitve na \u017eilah.
\n– zapleti: nepravila postava (poprava ni mo\u017ena), zapora razcepi\u0161\u010da, fibrozacija in ponovna stenoza<\/p>\n
\u017dilni filtri:
\n– so kovinska precejala
\n– najbolj uporaben vena kava filter za prepre\u010devanje plju\u010dne trombembolije
\n– pri mobilnih trombih v medeni\u010dnih venah, pri obse\u017enih operacijah pri septi\u010dnih tromboflebitisih<\/p>\n
Znotraj\u017eilno dovajanje u\u010dinkovin:
\n– lokalna fibrinoliza: ob strdek dovajamo heparin, streoptokinazo, aktivator tkivnega plazminogena. \u010cim \u0161ir\u0161a \u017eila bolj\u0161i uspeh.
\n– selektivna infuzija vazodilatatorjev: papaverin, psostaglandin v arterije neke regije z vazospazmom
\n– selektivna infuzija vazokonstriktorjev ali kemoterapevtikov. Dose\u017eemo visoko koncentacijo toksi\u010dne u\u010dinkovine samo v tumorju<\/p>\n
Vstavljanje in odstranjevane zapor:
\n– embolizacija je vstavljanje embolizacijskih snovi v \u017eile na \u017eeleno mesto (peno, balon, vzmet, lastno tkivo).
\n– indikacije: krvavitve, av fistule, aneurizme, maligni tumorji
\n– odstranjevanje delov katretov, sond v srcu in ali ob \u017eilah<\/p>\n
Posegi na \u017eol\u010dnem sistemu:
\n– perkutana holangiografija in drena\u017ea: za dekompresijo (redko), za vstavitev drena\u017ee, za zamejitev tumorja
\n– perkutani portosistemski \u0161ant. skozi veno jugularis pridemo s katerom v hepati\u010dno veno, jo perforiramo v bi\u017eini vene porte in vanjo vlo\u017eimo katerer in \u0161ant pove\u010dujemo<\/p>\n
Posegi na se\u010dilih:
\n– perkutana nefrostoma, kateter vodimo z UZ ali rtg diaskopijo. Skozi nefrostomo lahko uvedemo endoskop.
\n– na ledvi\u010dnem o\u017eilju pove\u010dujemo pretok z PTA ali fibrinolizo. Pretok v o\u017eilju ledvi\u010dnih tumorjev zmanj\u0161ujemo z emobilizacijo. Na spermati\u010dnih venah delamo delno embolizacijo ali sklerozacijo pri neplodnosti<\/p>\n
Drena\u017ea abscesov v trebuhu:
\n– kateter uvajamo pod kontrolo uz ali rtg ali kombinacije obojega
\n– absces diagnosticiramo z uz ali ct
\n– uvajamo kateter ali troakar
\n– izpraznitev abscesa
\n– izpiranje abscesne votline
\n– dovajanje u\u010dinkovin<\/p>\n
Posegi na osrednjem \u017eiv\u010devju:
\n– predoperacijska embolizacija tumorskih arterij (av malformacij, av fistule, hemangiomi)
\n– dilatacijo in trombenderektomijo a. carotis
\n– izklju\u010devanje aneurizem na mo\u017eganskih \u017eilah
\n– tromboliza mo\u017eganskih arterij pri insultu<\/p>\n
Posegi na srcu:
\n– najpogosteje koronarografija, angioplastika in stent
\n– perkutana balonska mitralna, pulmonalna, aortna valvuloplastika
\n– atrioseptotomija in atrioseptoplastika
\n– perkutano zapiranje botallovega voda<\/p>\n
TRANSFUZIOLOGIJA
\nZgodovinska dejstva:
\n– v srednjem veku so transfundirali \u017eivalsko kri, \u010dlove\u0161ko kri, opisana je celo avtotransfuzija, vendar s hudimi, tudi smrtnimi zapleti.
\n– leta 1900 je landsteiner odkril krvne skupine ab0 \u2013 od tedaj naprej varne transfuzije.
\n– v novem tiso\u010dletju zdravljenje s krvotvornimi mati\u010dnimi celicami in rekombinantna biotehnologija.<\/p>\n
Transfuzija:
\n– je zdravljenje s krvjo
\n– je homo transplantacija krvnega tkiva
\n– je biolo\u0161ko zdravilo
\n– uporabno kot polna kri
\n– uporabni so njeni sestavni deli: celice in produkti plazme<\/p>\n
Princip samozadostnosti:
\n– vsak narod si mora sam zagotoviti zadostno koli\u010dino krvi
\n– le izjemoma de\u017eele, ki so uspe\u0161nej\u0161e v pridobivanju, dajejo odvzeto kri manj uspe\u0161nim
\n– le v SLO je samozadostnost s celi\u010dnimi komponentami in produkti plazme dose\u017eena, \u010de zberemo 100.000 enot polne krvi
\n– v Evropi zberejo 18 milijonov, v svetu 60 milijonov odvzemov na leto<\/p>\n
Transfuziolo\u0161ka slu\u017eba:
\n– v SLO vodi transfuziolo\u0161ko slu\u017ebo Zavod RS za transfuzijo v Ljubljani
\n– transfuziolo\u0161ki oddelki so v okviru ve\u010djih bolni\u0161nic po SLO
\n– vsaka bolni\u0161nica ima depo krvi<\/p>\n
Preskrba s krvjo:
\n– temeljni vir so prostovoljni, nepla\u010dani krvodajalci
\n– krvodajalske akcije organizira in vodi Zavod za transfuzijo in RK Slovenije
\n– majhen dele\u017e krvi se zagotovi z avtotransfuzijo pri dale\u010d v naprej planiranih operacijah<\/p>\n
Komponente krvi:
\n– polna kri se jemlje v 450 ml velike trojne vre\u010dke
\n– temeljne komponente iz ene vre\u010dke:
\n– koncentrirani eritrociti (KE)
\n– koncentrirani trombociti (KT)
\n– plazma<\/p>\n
Pripravki iz krvi:
\n– odvzem plazme s plazmaferezo
\n– odvzem posameznih celic s citoferezo
\n– eritrocite hranimo pri +4oC, 42 dni
\n– trombocite hranimo pri sobni temperature, 5 dni
\n– plazmo hranimo pri -25oC, 2 leti<\/p>\n
Uporaba krvi v kirurgiji:
\n– prepre\u010dujemo razvoj hemoragi\u010dnega \u0161oka
\n– pre\u017eivetje odvisno od:
\n– hitrosti nadome\u0161\u010danja volumna
\n– od oksiformne kapacitete
\n– od onkotskega pritiska
\n– od sposobnosti strjevanja krvi<\/p>\n
Avtotransfuzija:
\n– predoperacijska, medoperacijska, pooperacijska<\/p>\n
Predoperacijska: kri jemljemo v 5 dnevnih razmikih, vzamemo lahko ve\u010d litrov krvi
\nali dan pred operacijo odvzamemo 1 liter krvi, kar povzro\u010da bolj\u0161i pretok krvi<\/p>\n
Medoperacijska: izte\u010demo kri med operacijo zbiramo, filtriramo in operemo in takoj vra\u010damo nazaj<\/p>\n
Pooperacijska: kri izbiramo iz drena\u017e, jo operemo in vra\u010damo v o\u017eilje<\/p>\n
Medoperacijska in pooperacijska avtotransfuzija ohranijo samo eritrocite, ostale komponente se zavr\u017eejo.
\n”CELLE SERVER”<\/p>\n
Zdravljenje krvavitve:
\n– do 20% izgube krvi (= 1 liter) damo le 0,9% NaCl ali koloide (\u017eelatine, dextran ali \u0161krob). Razpolovna doba 6ur! Izjemoma albumin.
\n– 60% izgube krvi (= 3 litre) damo koncentrirane eritrocite + albumin
\n– od 20% – 100% izgube krvi damo KE + koncentrirane trombocite
\n– pri izgubi krvi preko 100% damo polno sve\u017eo kri ali KE+KT in sve\u017ee zamrznjeno plazmo
\nNevarnost koagulacijskih motenj, kri se ne strjuje ve\u010d<\/p>\n
Testiranje skladnosti krvi:
\nDolo\u010damo: krvno skupino A, B, AB ali 0
\nRhD+ ali RhD-<\/p>\n
– navskri\u017eni preskus: pome\u0161amo serum prejemnika in eritrocite dajalca
\n– testiranje nepri\u010dakovanih protiteles
\n– v reanimaciji daj 0 RhD- kri<\/p>\n
Zaplet pri transfuziji:
\n– akutna hemoliti\u010dna reakcija
\n– anafilakti\u010dna reakcija
\n– nehemoliti\u010dna febrilna reakcija
\n– imunosupresiven u\u010dinek transfuzije
\n– presnovni u\u010dinek (zlatenica)
\n– cirkulatorna preobremenitev
\n– podhladitev
\n– oku\u017eba (hiv, sifilis, hepatitis)<\/p>\n
TRANSPLANTACIJA<\/p>\n
Zgodovina transplantacij:
\n– kri v srednjem veku
\n– 1886 Tiersch presaditev tankih ko\u017enih re\u017enjev
\n– 1946 presaditev ledvice
\n– 1967 Bernard presaditev srca
\n– 1963 Starzl presaditev jeter, Hardy plju\u010da
\n– 1966 Lelly presaditev trebu\u0161ne slinavke
\n– 1968 presaditev ozkega \u010drevesa
\n– 1989 Raia presaditev del jeter \u017eivega \u010dloveka<\/p>\n
Vrste transplantacij:
\n– alotransplantacije (homotransplantacije) med osebki iste vrste
\n– xenotransplantacija med osebki razli\u010dnih vrst
\n– izotransplantacija med genetsko identi\u010dnimi osebki
\n– avtotransplantacija \u2013 lastni presadek<\/p>\n
Glede na mesto vsaditve:
\n– avtotropni (ortotropni)
\n– heterotropni
\n– recipient \u2013 prejemnik
\n– donor \u2013 dajalec
\n– presadek<\/p>\n
Imunologija transplantacij:
\n– glavni histokompatibilni kompleks je sistem hla, zapis zanj je na 6. kromosomu
\nglikoproteinske molekule so na celi\u010dnih membranah in omogo\u010dajo razlo\u010danje med lastnim in tujim tkivom
\n– \u010de pride do napake v sistemu, organizem svoje molekule spozna za tuje \u2013 avtoimuna bolezen
\n– zavra\u010danje tujih molekul poteka po humoralni in celi\u010dni poti
\n– humoralna pot \u2013 limfociti b
\n– celi\u010dna pot \u2013 limfociti t
\n– celice pomagalke ali pomo\u017ene celice (monociti, fagociti)<\/p>\n
Reakcija na presadek:
\n– stopnja 1: b in t limfociti ”spoznajo” presadek s pomo\u010djo fagocitov, celic pomagalk
\n– stopnja 2: ustrezni kloni limfocitov b se namno\u017ee in izlo\u010dajo ustrezna protitelesa (imunoglobuline)
\n– stopnja 3: ustrezni kloni limfocitov t se namno\u017ee in razgrajujejo tuje celice
\n– limfociti t so ali celice pomagalke (razpoznavalke) ali celice ubijalke (efektorske celice)
\n– druge nespecifi\u010dne efektorske celice: makrofagi, monociti
\n– drugi nespecifi\u010dni humuralni dejavniki: aktivacija komplementa<\/p>\n
Zavrnitvena reakcija:
\n– zavrnitvena reakcija je vnetje
\n– hiperakutna zavrnitev (dnevi); infiltracija t levkociti, tromboza, nekroza
\n– akutna zavrnitev (tedni); temperatura, oteklina, zmanj\u0161evanje delovanja
\n– kroni\u010dna zavrnitev (meseci, leta); intersticijska infiltracija, fibroza<\/p>\n
Imunosupresija:
\n– antiproliferativna sredstva prepre\u010dujejo diferenciacijo in mno\u017eenje limfocitov npr. imuran
\n– alkilirajo\u010da sredstva npr. ciklofosfamid
\n– ciklosporin izjemno u\u010dinkovit
\n– monoklonalna protitelesa npr. fk 506
\n– limfocite iz\u010drpavajo\u010da sredstva npr. antilimfocitni serum
\n– monoklonska protitelesa npr. okt3 ali 8
\n– obsevanje
\n– kortikosteroidi
\n– nevarnost oku\u017eb pri imunosupresiji:
\n– bakterijske oku\u017ebe (mrsa)
\n– glivi\u010dne oku\u017eba (kandida, aspergilus)
\n– virusne oku\u017ebe (herpes, ciklomegalovirus)<\/p>\n
Ohranjevanje organov:
\n– postopek ohranjevanja pri\u010dne, ko je donor spoznan za mo\u017egansko mrtvega
\n– ohranjanje v telesu in zunaj telesa
\n– v telesu: vzdr\u017eevati dobro oksigenacijo, diurezo, elektrolitsko ravnote\u017eje, ph
\n– ob odvzemu izpiranje z mrzlimi teko\u010dinami nato organ dr\u017eimo na hipotermiji do +8oc
\n– prepre\u010devanje nabrekanja celic z impermenti \u2013 saharoza, manitol, ki vzdr\u017eujejo osmotski tlak \u2013 ohranitvene raztopine (uw, collins).
\nte raztopine bistveno podalj\u0161ajo \u010das uporabnosti organov in omogo\u010dajo izmenjavo organov.<\/p>\n
Ugotavljanje mo\u017eganske smrti:
\n– za mo\u017egansko smrt je odlo\u010dilna odpoved mo\u017eganskega debla
\n– klini\u010dni testi mo\u017eganske smrti:
\n– zeni\u010dne reakcije na osvetlitev
\n– kornealni refleks
\n– odziv na bole\u010dinsko dra\u017eenje obraza
\n– okulo cefalni refleks
\n– okulo vestibularni refleks
\n– \u017erelni refleks
\n– refleks ka\u0161ljanja
\n– atropinski test (?)
\n– test apnoe (izklju\u010dimo respirator za 3 min)
\n– eeg dvakrat v razmiku 6 ur
\n– komisija 3 zdravnikov ugotovi mo\u017egansko smrt<\/p>\n
Odvzem organov:
\n– pomembnost multiorganskega odvzema
\n– noben \u010dlan ekipe za odvzem ne sme sodelovati v implantacijski operaciji
\n– organe imunolo\u0161ko testirati in poiskati prejemnike v mati\u010dni dr\u017eavi
\n– \u010de prejemnika ni gredo organi v meddr\u017eavno izmenjavo (EUROTRANSPLANT)<\/p>\n
TRAVMATOLOGIJA<\/p>\n
– ugotavljanje po\u0161kodb
\n– zdravljenje po\u0161kodb in njih posledic
\n– prepre\u010devanje po\u0161kodb (svetovanje)
\n– epidemiologija po\u0161kodb (sodelovanje)
\n– forenzi\u010dna travmatologija<\/p>\n
Podro\u010dja travmatologije:
\n– politravma
\n– travma organov v telesnih votlinah
\n– skeletna travma
\n– ugotavljanje odvisnosti po\u0161kodbe in sile
\n– protetika<\/p>\n
Zlomi – zahteve:
\n– \u010dim prej\u0161nja in popolna zacelitev
\n– \u010dim manj\u0161a kolateralna \u0161koda
\n– \u010dim hitrej\u0161a in popolna rehabilitacija
\n– \u010dim manj\u0161a neugodnost za po\u0161kodovanca
\n– najmanj\u0161e tveganje
\n– najmanj\u0161a cena zdravljenja<\/p>\n
Dana\u0161nje stanje:
\n– minimalna invazivna tehnika
\n– implantati
\n– bone promoting factor<\/p>\n
Podro\u010dja dela travmatologije:
\n– otro\u0161ka travmatologija
\n– gerontolo\u0161ka travmatologija
\n– operativna travmatologija
\n– konservativna travmatologija
\n– \u0161portna travmatologija
\n– zaposlitvena travmatologija
\n– prometna travmatologija
\n– vojna travmatologija
\n– forenzi\u010dna travmatologija
\n– eksperimentalna travmatologija
\n– nevrotravmatologija
\n– travmatologija lokomotornega aparata
\n– abdominalna travmatologija i.t.d.
\n– kostna travmatologija
\n– muskulo \u2013 tetivna travmatologija
\n– artikularna travmatologija
\n– travmatologija rame
\n– travmatologija kolka
\n– travmatologija roke<\/p>\n
Nastanek po\u0161kodb:
\nZaradi delovanja sil, ki nastanejo:
\n– pri pojemku ali pospe\u0161ku telesa ali dela telesa
\n– pri pojemku ali pospe\u0161ku predmeta dokler je v stiku z telesom
\n– sila prekine normalno zgradbo tkiva<\/p>\n
Vrste po\u0161kodb:
\nZunanje po\u0161kodbe:
\n– (zunaj telesnih votlin)
\n– odprte rane, zaprte (ko\u017ea cela)<\/p>\n
Notranje po\u0161kodbe (v telesnih votlinah):
\n– penetrantne(odprte) nepenetrantne
\n– parietalni peritonej !!<\/p>\n
Po\u0161kodovanci:
\nPolitravmatizirani
\n– \u017eivljenjsko ogro\u017eeni
\n– ena ali ve\u010d dominantnih po\u0161kodb
\n– z obvezno mre\u017eo preiskav i\u0161\u010di dominantne po\u0161kodbe<\/p>\n
Nepolitravmatizirani
\n– poi\u0161\u010di vse, tudi najmanj\u0161e po\u0161kodbe
\n– preiskave le ob dvomu po fizikalni preiskavi<\/p>\n
Politravmatizirani ka\u017eejo znake motenj:
\n– centralnega \u017eiv\u010dnega sistema (nezavest)
\nin\/ali
\n– respiratornega sistema (dihalna stiska)
\nin\/ali
\n– cirkulatornega sistema (\u0161ok)<\/p>\n
ZLOMI
\n– prekinitev kostnega tkiva (rana)
\nin
\n– prekinitev mehkih tkiv v okolici (rana) (pokostnice, mi\u0161ic, podko\u017eja)
\n– prekinitev tudi ko\u017ee pomeni odprti ali kompliciran zlom<\/p>\n
Razdelitev zlomov:
\nPo obliki:
\n– popolne, nepopolne
\n– pre\u010dne, po\u0161evne
\n– upogibne, spiralne
\n– zdrobljene (kominutivne)
\n– vtisnjene, kompresijske<\/p>\n
Po lokaciji na kosti:
\n– diafizne- na sredini kosti
\n– metafizne \u2013 med sredino in obsklepnim
\n– epifizne \u2013 ob sklepu<\/p>\n
Ugotavljanje zlomov:<\/p>\n
Pregled
\n– anamneza
\n– oteklina
\n– deformacija
\n– gibljivost na nepravem mestu
\n– kostna bole\u010dnost
\n– zmanj\u0161ana gibljivost<\/p>\n
Preiskave:
\n– rtg v dveh projekcijah
\n– rtg tomografija
\n– CT
\n– MRI
\n– scintigrafija<\/p>\n
Celjenje zlomov:
\nNe imobilizirani
\n– fibrozni kalus
\n– hrustan\u010dni kalus PSEUDOARTROZA
\n– fibrozna ovojnica<\/p>\n
Imobilizirani
\n– fibrozni kalus
\n– hrustan\u010dni kalus PREGRAJEN KOSTNI KALUS
\n– kostni kalus<\/p>\n
Zdravljenje zlomov:
\nZunanja imobilizacija
\n– mavec
\n– opornice
\n– skeletni vlek
\n– zunanji oporni aparat<\/p>\n
Notranja imobilizacija
\n– \u017eice
\n– vijaki
\n– plo\u0161\u010de
\n– sponke
\n– intramedularni \u017eebelj<\/p>\n
funkcionalno zdravljenje<\/p>\n
Zapleti:
\n– pseudoartroza
\n– osteitis
\n– atrofija kosti (Mb Sudeck)
\n– kontrakture sklepov
\n– deformacije (osne, dol\u017einske)<\/p>\n
Zlomi vratne hrbtenice:
\n– zlom korpusa
\n– zlom procesus spinosus
\n– Jeffersonov zlom C I
\n– dg: rtg dve projekcije, CT
\nstabilne nestabilne
\novratnica operacija , Minerva
\nskeletni vlek<\/p>\n
Zlomi prsne in ledvene hrbetnice:
\n– PP \u2013 kortikosteroid
\n– nestabilen zlom os z notranjim fiksaterjem
\n– laminektomija, \u010de je oteklina
\n– sindrom kaude ekvine
\n– konservativno- mav\u010dev steznik 3 mesece
\n– klinasta deformacija
\n– zlom pre\u010dnih nastavkov – funkcionalno<\/p>\n
Po\u0161kodbe hrbetnice:
\n– stabilni: nestabilni zlomi
\n– zlomi z nevrolo\u0161kimi izpadi: brez izpadov
\n– zdravljenje operacijsko (os, kifoplastika),
\n– konservativno- funkcionalno ali s ortozo
\n(ovratnico, steznikom)<\/p>\n
Zvini in izpahi hrbtenice:
\n– izpah med vretenci- po\u0161kodba diskusa in vezi
\n– z nevrolo\u0161kimi izpadi: brez izpadov
\n– repozicija, odstranitev diska in osteosinteza<\/p>\n
Zlom reber:
\n– serijski zlom (ve\u010d kot dva rebra)
\n– dvojni zlom ( na dveh mestih)
\n– serijske +dvojni = nestabilni prsni ko\u0161
\n– respiratorna th
\n– mobilizacija
\n– dihanje z ventilatorjem<\/p>\n
Zlom prsnice:
\n– Praviloma pre\u010dni zlomi
\n– Bole\u010dnost na pritisk
\n– Krvavitev
\n– Konservativno: izjemoma OS<\/p>\n
Zlomi v komolcu:
\n– suprakondilarni zlomi (OS)
\n– kondilarni zlomi (OS)
\n– zlom glavice radiusa (OS, proteza)
\n– zlom olekranona (\u017eice, plo\u0161\u010da)
\n– zlomi epikondilov (vijaki)<\/p>\n
Zlomi podlakti:
\n– zlom diafize radiusa
\n– zlom diafize podlehtnice
\n– zlom obeh kosti podlehti
\n– praviloma osteosinteza z plo\u0161\u010dami
\n– izjemoma mavec do ramena<\/p>\n
Po\u0161kodbe zapestja:
\nNajpogostej\u0161i zlom pri starej\u0161ih
\n– zlom kon\u010dnega dela radiusa (repozicija, radius mavec, OS plo\u0161\u010da in vijaki)
\n– zlom navikulane (mavec:vijak)
\n– zlom lunaste kosti (mavec)
\n– izpah lunaste kosti
\n– zvin zapestja<\/p>\n
Zlomi roke in prstov:
\n– zlomi dlan\u010dnic (mavec: plo\u0161\u010dice, vijak)
\n– zlomi prstnic (mavec: plo\u0161\u010dice, vijaki)
\n– zlom nohtnega nastavka
\n– odkru\u0161ki (abrupcije) narasti\u0161\u010d vezi, tetive,
\n– izpahi IF sklepov (repozicija, mavec)
\n– zvin IF sklepov<\/p>\n
Zlomi ramenskega obro\u010da:
\n– klju\u010dnica, lopatica, prsnica
\n– dg: rtg
\n– zdravljenje praviloma konservativno,
\n– operativno le pri velikem premiku
\n– preveri pulz arterij v zapestju<\/p>\n
Zlomi zgornjega uda:
\nStarej\u0161i:
\n– subkapitalni zlom humerusa
\n– distalni radius
\n– praviloma konservativno<\/p>\n
Mlaj\u0161i:
\n– diafiza humerusa
\n– suprakondilarni zlomi humerusa
\n– obe kosti podlehti
\n– praviloma operativno<\/p>\n
Zlomi medeni\u010dnega obro\u010da:
\nZlomi obro\u010da
\n– nestabilni:obro\u010d zlomljen na dveh mestih-operacija
\n– stabilni: zlom na enem mestu- funkcionalno zdravljenje<\/p>\n
Zlomi acetabuluma
\n– streha acetabuluma
\n– centralna luksacija
\n– praviloma operacija<\/p>\n
Zlomi v kolku
\nZlom vratu
\n– skraj\u0161ava
\n– notranja rotacija
\n– izguba 50 ml krvi
\n– pred 70 letom osteosinteza s 3 vijaki
\n– po 70 letu endoproteza<\/p>\n
Intertrohanterni zlom
\n– ni skraj\u0161ave
\n– izguba 200 ml
\n– osteosinteza z DHS<\/p>\n
Zlom srednjega dela stegnenice:
\n– praviloma visokoenergetski zlom
\n– velika izguba krvi
\n– osteosinteza z intramedularnim \u017eebljem, plo\u0161\u010do in vijaki
\n– deformacija<\/p>\n
Zlom v kolenu:
\n– zlomi epikondilov stegnenice (os z \u017eebljem ali plo\u0161\u010do in vijaki)
\n– zlomi kondilov glave golenice (os z plo\u0161\u010dami in vijaki)
\n– zlomi poga\u010dice brez razmika konservativno
\n– z razmikom os z \u017eicami, ko\u0161arico<\/p>\n
Po\u0161kodbe mehkih tkiv kolena:
\n– ruptura kri\u017ene vezi (sprednje, zadnje)
\n– ruptura obstranskih vezi (medialne latgeralne)
\n– ruptura meniskusa
\n– izpah kolena (po\u0161kodba art. poplitee)
\n– zvin kolena<\/p>\n
Zlom kosti golena:
\n– zlom golenice (os z intramed. \u017eebljem, z plo\u0161\u010do), konservativno z nadkolenskim mavcem
\n– zlom obeh kosti (vedno os golenice)
\n– nevarnost kompartmenta \u2013 vedno faqsciotomijo<\/p>\n
Po\u0161kodbe mehkih tkiv sko\u010dnega sklepa:
\n– izpah v zgornjem sko\u010dnem sklepu-\u010dimprej\u0161nja repozicija in imobilizaqcija
\n– ruptura vezi \u2013 deltoidne, fibulotalarne, tibio-fibularna sindezmoliza: \u0161iv vezi
\n– zvin sklepa je nateg vezi. zdravljenje z mavcem ali funkcionalno<\/p>\n
Zlomi kosti sko\u010dnega sklepa:
\n– zlom gle\u017enjev \u2013 ob premiku os, brez premika dokolenski nehodilni mavec
\n– zlom sko\u010dnice redka, os , asepti\u010dna nekroza
\n– zlom petnice, ve\u010dinoma os z specialno plo\u0161\u010do
\n[wp_ad_camp_1]
\nZlomi kosti stopala in prstov:
\n– zlomi stopalnic z premikom os z \u017eicami
\n– zlomi stopalnic brez premika dokolenski mav\u010dev \u0161korenj
\n– zlomi prstnic praviloma mavec, le pal\u010deve os<\/p>\n
Otro\u0161ki zlom:
\n– subperiostalni zlomi
\n– popolna repozicija ni potrebna zaradi remodeliranja
\n– zdravljenje konservativno
\n– pri operativnem minimalna osteosinteza, praviloma retencijska osteosinteza<\/p>\n
Subtrohanterni zlom:
\n– delovanje velike sile
\n– mlaj\u0161i ljudje
\n– deformacija noge
\n– izguba 1500 ml
\n– osteosinteza z kol\u010dno, kondilarno plo\u0161\u010do
\n– osteosinteza z intramedularnim \u017eebljem<\/p>\n
VRSTE PO\u0160KODB
\nZunanje po\u0161kodbe (zunaj telesnih votlin)
\n– odprte rane zaprte (ko\u017ea cela)<\/p>\n
Notranje po\u0161kodbe (v telesnih votlinah)<\/p>\n
Notranje po\u0161kodbe:
\nPolitravma
\n– \u017eivljenje ogro\u017eeno
\n– ISS ve\u010d od 17
\n– razvoj \u0161oka
\n– ena ali ve\u010d po\u0161kodb
\n– ukrepanje hitro
\n– praviloma operacija<\/p>\n
Nepolitravma
\n– \u017eivljenje ni ogro\u017eeno
\n– iss manj od 17
\n– nikoli \u0161oka
\n– predvsem opazovanje
\n– zdravljenje konservativno<\/p>\n
Definicije:
\n– politravma je stanje, kjer so po\u0161kodovani organi v dveh telesnih votlinah
\n– politravma je stanje, kjer so po\u0161kodbe na dveh organskih sistemih, ena po\u0161kodba pa ogro\u017ea \u017eivljenje
\n– politravma je tisto stanje, ki aktualno ali potencialno ogro\u017ea po\u0161kodovan\u010devo \u017eivljenje<\/p>\n
Dominantna po\u0161kodba: tista po\u0161kodba, ki ogro\u017ea po\u0161kodovan\u010devo \u017eivljenje
\nNedominantna po\u0161kodba: ne ogro\u017ea po\u0161kodovan\u010devega \u017eivljenja<\/p>\n
Temeljni znaki dominantne po\u0161kodbe
\n– C\u017dS \u2013 nezavest
\n– respiratorni sistem – dispnea
\n– cirkulatorni sistem \u2013 \u0161okovni indeks<\/p>\n
Iskanje dominantne po\u0161kodbe:
\n– podatki o na\u010dinu in \u010dasu po\u0161kodovanja
\n– klini\u010dni pregled
\n– temeljna mre\u017ea instrumentalnih preiskav
\n– temeljna mre\u017ea laboratorijskih preiskav
\n– temeljna mre\u017ea slikovnih preiskav<\/p>\n
Na\u010din in \u010das po\u0161kodovanja:
\n– velikost prene\u0161ene energije
\n– polo\u017eaj v trenutku po\u0161kodovanja
\n– zna\u010dilnosti sredstva s katerim je bil po\u0161kodovan
\n– opis dogodka z \u010dasovnim zaporedjem
\n– \u010dasovna opredelitev (ure, minute)<\/p>\n
Klini\u010dni pregled:
\n– natan\u010den pregled organskih sistemov
\n– zanemarjanje majhnih povr\u0161nih po\u0161kodb
\n– uporaba seznamov (protokolov) zmanj\u0161a verjetnost spregleda<\/p>\n
Temeljna mre\u017ea instrumentalnih preiskav:
\n– RR, frekvenca pulsa
\n– EKG
\n– temperatura
\n– oksigenacija<\/p>\n
Temeljna mre\u017ea laboratorijskih preiskav:
\n– hemogram
\n– elektroliti, sladkor, se\u010dnina
\n– vsebnost alkohola v krvi
\n– krvna skupina
\n– analiza urina<\/p>\n
Temeljna mre\u017ea slikovnih preiskav:
\n– RTG glave, cele hrbtenice, prsnega ko\u0161a, trebuha na levem boku, medenice, delov udov z klini\u010dnimi znaki, zlomov.<\/p>\n
– UZ abdomna<\/p>\n
Medsebojni vpliv po\u0161kodb:
\n– endotoksini iz ishemi\u010dnega tkiva pove\u010dujejo permeabilnost kapilar v oddaljenih tkivih: pove\u010dujejo mo\u017eganski edem, zmanj\u0161ujejo izmenjavo plinov v plju\u010dih<\/p>\n
Dolo\u010danje ogro\u017eenosti politravmatiziranrga:
\n– ISS Injury severity score
\n– GCS Glasgow coma scale
\n– AISS Abreviated Injury severity score
\n– TRIS<\/p>\n
NOTRANJE PO\u0160KODBE:
\nPolitravma
\n– intracerebralni hematom
\n– ventilni pneumotoraks
\n– raztrganina jeter
\n– ruptura aorte<\/p>\n
Nepolitravma
\n– nekirur\u0161ki epiduralni hematom
\n– neventilni majhen pnevmotoraks
\n– subkapsularni hematom vranice<\/p>\n
Vrsta \u0161oka pri politravmi:
\n– hipovolemi\u010dni
\n– obstrukcijski
\n– distribucijski<\/p>\n
Hipovolemi\u010dni \u0161ok:
\nIzguba volumna krvi
\n– tlak zmanj\u0161an
\n– puls pove\u010dan
\n– hematokrit zmanj\u0161an
\n– ruptura aorte , ruptura vranice, ruptura jeter
\n– ukrep: nadomesti volumen<\/p>\n
Obstruktivni \u0161ok:
\n– volumen krvi normalen
\n– tlak zmanj\u0161an
\n– puls pove\u010dan
\n– hematokrit 0,40 (normalen)
\n– polne vratne vene
\n– ventilni pnevmotoraks, hematoperikard
\n– ukrep: razre\u0161i obstrukcijo<\/p>\n
Distribucijski \u0161ok:
\n– volumen krvi normalen
\n– tlak zmanj\u0161an
\n– puls pove\u010dan
\n– hematokrit 0,40 (normalen)
\n– prazne vratne vene
\n– po\u0161kodba vratu
\n– ukrep: adrenalin<\/p>\n
Anamneza:
\n– \u010das po\u0161kodovanja
\n– na\u010din po\u0161kodovanja
\n– prej\u0161nje po\u0161kodbe na tem mestu
\n– morebitne bolezni
\n– jemanje u\u010dinkovin
\nPo\u0161kodovan\u010deve izjave ne spreminjati in ne popravljati.<\/p>\n
Pregled po\u0161kodovanca:
\n– inspekcija
\n– palpacija
\n– merjenje gibljivosti sosednjih sklepov
\n– ocenjevanje mi\u0161i\u010dne mo\u010di
\n– \u017eilno \u2013 \u017eiv\u010dni status<\/p>\n
Inspekcija:
\n– anatomska lokacija vidne po\u0161kodbe
\n– velikost vidne po\u0161kodbe cm x cm
\n– barva po\u0161kodbe
\n– oblika po\u0161kodbe
\n\u010de ni videti zunanjih znakov po\u0161kodbe to na pi\u0161emo.<\/p>\n
Palpacija:
\nUgotavljamo:
\n– podro\u010dje najve\u010dje bole\u010dnosti
\n– konsistenco ko\u017ee in podko\u017enih tkiv (fluktuacija, krepitacije,vrzel v tkivu)
\n– razliko v temperaturi<\/p>\n
Merjenje gibljivosti sklepov:
\n– merimo aktivno gibljivost
\n– meritve ponavljati
\n– gibljivost izraziti vedno v kotnih stopinjah
\n– primerjati gibljivost istega sklepa na drugem udu<\/p>\n
Ocenjevanje mi\u0161i\u010dne mo\u010di:
\n– vedno primerjaj mo\u010d mi\u0161ic po\u0161kodovanega uda z mo\u010djo ustreznih mi\u0161ic na nepo\u0161kodovanem udu
\n– preiskavo ponavljaj
\n– mo\u010d ocenjuj z oceno 1 \u2013 5<\/p>\n
\u017dilno \u017eiv\u010dni status:
\nDistalno od po\u0161kodbe preverimo:
\n– pulse arterij na tipi\u010dnih mestih
\n– senzibiliteto ko\u017ee
\n– motoriko distalnega dela uda<\/p>\n
Oblikovanje diagnoze:
\n– iz podatkov o na\u010dinu po\u0161kodovanja in podatkov pregleda si sku\u0161amo predstaviti dogajanje v tkivu ob po\u0161kodovanju in izbrati mo\u017ene po\u0161kodbe z metodo zanesljivih znakov ali z metodo izklju\u010devanja neverjetnih po\u0161kodb
\n– ob pomanjkanju podatkov pregleda uporabi preiskave.<\/p>\n
DOSE\u017dKI IN HORIZONTI TRAVMATOLOGIJE
\nSedanje stanje travmatologije:
\n– posegi za re\u0161evanje \u017eivljenja v vsakr\u0161njem stanju (life saving proc)
\n– dvofazne procedure dokon\u010dne oskrbe (damage contr proc)
\n– miniinvazivni pristopi
\n– ohranjanje mikrocirkulacije
\n– anatomsko dizajnirana osteosintetska sredstva.
\n– resorbilna osteosintetska sredstva
\n– endoskopski postopki<\/p>\n
Horizonti travmatologije:
\n– holisti\u010dni pristop k zdravljenju \u017eivljenjsko ogro\u017eenega po\u0161kodovanca
\n– zamenjava po\u0161kodovanih delov telesa z biomateriali
\n– robotsko vodene travmatolo\u0161ke operacije
\n– novi biokompatibilni vgradni materiali<\/p>\n
PRVA POMO\u010c<\/p>\n
Definicija PP:
\n– je prvi ukrep, ki ga za zagotovitev pre\u017eivetja ali zmanj\u0161anje \u0161kode na zdravju nudi kdorkoli, ki zazna pri nekomu nenadno motnjo v zdravstvenem stanju.
\n– je neposredna zdravstvena oskrba na mestu dogodka z preprostimi pripomo\u010dki in transportom vse do strokovne pomo\u010di.<\/p>\n
Obseg PP\/Razpon PP:
\n– od histeri\u010dne reakcije
\n– do biolo\u0161ke smrti
\n– PP zaradi po\u0161kodovanja
\n– PP zaradi bolezni
\n– PP zaradi dejavnikov okolja<\/p>\n
Psiholo\u0161ki momenti nudenja pp:
\n– PP je zamuda \u010dasa
\n– PP zahteva tesen kontakt z neznancem
\n– PP zahteva znanje
\n– PP je lahko nevarna za izvajalca
\n– PP lahko izvajalca v sodni ali upravni postopek<\/p>\n
Odgovornost zaradi opustitve PP:
\n– kazenska KZ predvideva kaznovanjenje zdr delavca
\n– od\u0161kodninska
\n– disciplinska
\n– eti\u010dna<\/p>\n
Temeljni znaki dominantne po\u0161kodbe:
\n– C\u017dS \u2013 nezavest
\n– respiratorni sistem – dispnea
\n– cirkulatorni sistem \u2013 \u0161okovni indeks<\/p>\n
ATLS (Advanced Trauma Life Support)
\n– Varnost
\n– Odzivnost
\n– Dihalna pot
\n– Dihanje
\n– Obtok krvi<\/p>\n
ABC (Airway, Breathing, Circulation, Disability, Exposure):
\n– vzpostavitev dihalne poti
\n– dihanje
\n– krvni obtok
\n– nevrolo\u0161ki status
\n– vzdr\u017eevanje normalne temperature<\/p>\n
Motnje zavesti:
\nKvalitativne:
\n– zmedenost
\n– zamra\u010denost
\n– delirij<\/p>\n
Kvantitativne:
\n– somnolenca
\n– sopor
\n– koma<\/p>\n
GCS (Glasgow coma scale):
\n– o\u010di (1 \u2013 4)
\n– motori\u010dni odgovor (1- 6)
\n– verbalni odgovoe (1 \u2013 5)
\n– 3 \u2013 15
\n–<\/p>\n
Vzroki nezavesti:
\nPo\u0161kodbe: hematomi, mo\u017eg. edem
\nBolezni: epilepsija, eklampsija, hepati\u010dna koma, diabeti\u010dna koma, hipoglikemi\u010dna koma, uremi\u010dna koma, tumorji, krvavitve.<\/p>\n
Krvavitve:
\n– zunanje
\n– notranje
\n– bolezenske
\n– po\u0161kodbene
\n– arterialne
\n– venozne
\n– kapilarne parinhematozne
\n– vidne
\n– nevidne<\/p>\n
Vidne notranje krvavitve:
\n– epistaksa \u2013 nos \u2013 tamponada, kompresija
\n– otoragija \u2013 sluhovod- sterilni zlo\u017eenec
\n– hemetemeza \u2013 bruhanje \u2013 hladni obklad
\n– hemoptoe \u2013 izka\u0161ljevanje \u2013 hladni obklad
\n– hemohzija \u2013 \u010drevo \u2013
\n– melena \u2013 \u010drevo \u2013 hlad obklad na \u017eelodec
\n– metroragija- maternica \u2013 hlad obklad<\/p>\n
PP pri zunanjih krvavitvah:
\n– kompresijski zavoj
\n– tamponada rane
\n– digitalna kompresija
\n– instrumentalna hemostaza
\n– Esmarhova preveza ( na udih)<\/p>\n
PP pri notranjih krvavitvah:
\n– avtotransfuzija mast, zavoj
\n– dvig nog
\n– izjemoma v posebnih okoli\u0161\u010dinah
\n– elektrolitske teko\u010dine<\/p>\n
Nadome\u0161\u010danje teko\u010din:
\n– izguba < 700 Ringer L. 2500 ml ali Voluven 1000 ml – izguba 700-1500 Ringer 1000ml + Voluven 1500 ml – izguba > 1500 Ringer 1000 ml + Voluven 1500 + Koncentr ERI<\/p>\n
\u0160OK
\n– nezadostna perfuzija tkiv
\n– \u0161okovni indeks = frekvenca pulsa: rr
\n– normalno 0,5
\n– groze\u010d \u0161ok 1,0
\n– manifestni \u0161ok 1,5<\/p>\n
Vrste \u0161okov:
\n– hipovolemi\u010dni
\n– distribucijski
\n– obstruktivni
\n– kardiogeni<\/p>\n
Zdravljenje \u0161oka:
\n– nadome\u0161\u010danje znotraj\u017eilne teko\u010dine ali o\u017eenje raz\u0161irjenih \u017eil na periferiji ali odstranitev zapore ali okrepiti srce<\/p>\n
Nujna stanja:
\nBole\u010dina v prsih, sr\u010dni infarkt, disekcija aorte , plju\u010dna embolija, pneumotoraks, perikarditi, pleuritis, herpes zoster.<\/p>\n
Sr\u010dni infarkt:
\n– bole\u010dina v prekordiju, leva roka
\n– aritmija, kardiogeni \u0161ok
\n– hiter prevoz do koronarografa
\n– aspirin, plavix
\n– nitrolingual, angised
\n– kisik
\n– mo\u010dan analgetik<\/p>\n
Disekcija aorte:
\n– bole\u010dina v zgornjem delu hrbta
\n– znaki ishemije
\n– mo\u017eganov
\n– rok
\n– hrbtenice
\n– Hiter prevoz do KV kirurgije
\n– infuzija, analgetiki, kisik<\/p>\n
Embolija plju\u010dne arterije:
\n– te\u017eko dihanje, dispnoa, bole\u010dina za prsnico
\n– polne vratne vene
\n– hiter prevoz do angiografa
\n– heparin
\n– streptokinata
\n– aktivator tkivnega plazminogena
\n– trombenderektomija<\/p>\n
Pnevmotoraks:
\n– po\u0161kodbeni ali spontani
\n– neventilni ali ventilni
\n– ostra bole\u010dina na eni strani, te\u017eko dihanje
\n– pri ventilnem polne vratne vene
\n– \u010dimprej\u0161nja zdravni\u0161ka pomo\u010d \u2013 punkcija plevralnega prostora, ne umetno ventilirati<\/p>\n
Perikarditis:
\n– bole\u010dina v predelu srca, slabo po\u010dutje
\n– povi\u0161ana temperatura
\n– tihi sr\u010dni toni
\n– polne vratne vene
\n– k zdravniku (antibiotik, kisik, punkcija osr\u010dnika)<\/p>\n
Plevritis:
\n– bole\u010dina ob prsni steni, ka\u0161elj, te\u017eko dihanje
\n– temperatura, slabo po\u010dutje
\n– k zdravniku (antibiotik, punkcija, prsne votline)<\/p>\n
Herpes zooster, mialgia, nevralgia:
\n– bole\u010dine natan\u010dno lokalizira,
\n– izpu\u0161\u010daj, oteklina, bole\u010dnost na pritisk
\n– k zdravniku (nesteroidni antirevmatik, fizikalna terpija, mazila)<\/p>\n
Zastrupitve:
\nOdstranjevanje strupa:
\n– strup s ko\u017ee odstranjujemo z spiranjem z mla\u010dno raztopino detergenta
\n– strup iz ustne votline odstranimo z brisanjem
\n– strup iz prebavil odstranjujemo z bruhanjem in razred\u010devanjem
\n– strup iz dihal odstranimo z dihanjem nezastrupljenega zraka<\/p>\n
Zastrupitev z etilnim alkoholom:
\nZnaki:
\n– zaudarjanje po alkoholni pija\u010di
\n– bruhanje
\n– nezavest
\n– plitvo, po\u010dasno dihanje
\n– toplotna izolacija,polo\u017eaj za nezavestnega, o\u017eivljane
\n– antidot: glukoza<\/p>\n
Metilni alkohol:
\nZnaki:
\n– motnje vida
\n– nemir
\n– nezavest
\n– toplotna izolacija, bo\u010dni polo\u017eaj, o\u017eivljanje
\n– antidot. etilni alkohol<\/p>\n
Heroin, morfij:
\nZnaki:
\n– ozke zenice
\n– po\u010dasno plitvo dihanje
\n– nezavest
\n– toplotna izolacija, bo\u010dni polo\u017eaj, o\u017eivljanje
\n– antidot: nalokson<\/p>\n
Kokain, ekstasy:
\nZnaki:
\n– nemir
\n– \u0161iroke zenice
\n– kr\u010di
\n– vro\u010dinska kap
\n– hlajenje, bo\u010dni polo\u017eaj<\/p>\n
Detergenti:
\nZnaki:
\n– penjenje na ustih
\n– slabost
\n– bruhanje
\n– u\u017eivanje kruha zmnj\u0161uje penjenje<\/p>\n
Jedkovine:
\nZnaki
\n– bole\u010dine v ustih, \u017erelu \u017eelodcu
\n– slinjenje
\n– te\u017eave pri po\u017eiranju
\n– hripavost
\n– strup razre\u010diti z vodo<\/p>\n
Ogljikov monoksid:
\nZnaki:
\n– glavobol
\n– omoti\u010dnost
\n– nezavest
\n– ro\u017enata ko\u017ea
\n– kisik, hiperbari\u010dna komora<\/p>\n
Nafta in organska topila:
\nZnaki:
\n– zadah
\n– glavobol
\n– nezavest, kr\u010di
\n– \u010di\u0161\u010denje ustne votline, bo\u010dni polo\u017eaj<\/p>\n
Pesticidi:
\nZnaki:
\n– ozke zenice
\n– glavobol
\n– slinjenje
\n– bruhanje
\n– \u010di\u0161\u010denje ust, bruhanje ?, oglje ?, bo\u010dni polo\u017eaj
\n– antidot: atropin<\/p>\n
Gobe:
\nZnaki:
\n– bruhanje
\n– slabost
\n– bole\u010dine v trebuhu
\n– driska
\n– \u010di\u0161\u010denje ust, bruhanje ?, oglje ?, bo\u010dni polo\u017eaj<\/p>\n
OBVEZOVANJE IN IMOBILIZACIJA<\/p>\n
Material za obvezovanje:
\nTrakovi, ki se lo\u010dijo po :
\n– \u0161irini in dol\u017eini
\n– po obliki (rute, oprti)
\n– po teksturi (gosto tkani, redko tkani)
\n– po materialu (bomba\u017eni, laneni, umetna vlakna)
\n– po elasti\u010dnosti
\n– po sestavinah (prvi zavoj, prekrivala)<\/p>\n
Uporaba obveze:
\n– za\u0161\u010dita obolele ali po\u0161kodovane povr\u0161ine ko\u017ee in globljih tkiv
\n– imobilizacija
\n– vzdr\u017eevanje prostornine uda
\n– zdravljenje povrhnjih tkiv
\n– za\u0161\u010dita zdrave ko\u017ee pred \u0161kodljivimi vplivi okolja<\/p>\n
Obvezovanje rane:
\n– hemostaza pri krvave\u010di rani
\n– prepreka oku\u017ebe rane
\n– vzdr\u017eevanje vla\u017enosti na povr\u0161ini rane
\n– vpijanje izlo\u010denih teko\u010din
\n– zadr\u017eevanje u\u010dinkovin na povr\u0161ini rane
\n– termoizolacija
\n– prepre\u010devanje novih po\u0161kodb razkritega tkiva<\/p>\n
Obveza kot imobilizacija:
\n– zavoj u\u010dvrsti neko drugo imobilizacijsko sredstvo (npr opornico pri zlomu dlan\u010dnice)
\n– zavoj je samostojna imobilizacija (ramenska oprt pri zlomu klju\u010dnice)<\/p>\n
Obveza za vzdr\u017eevanje volumna:
\n– pri popo\u0161kodbenem otekanju udov
\n– pri modeliranju presadka tkiva
\n– pri modeliranju krna
\n– pri popu\u0161\u010danju venskega odtoka<\/p>\n
Zdravljenje povrhnjih tkiv:
\n– obloge pri boleznih ko\u017ee
\n– obloge pri zdravljenju kroni\u010dnih ran
\n– obloge pri zdravljenju razjed zaradi pritiska<\/p>\n
Za\u0161\u010dita zdrave ko\u017ee:
\n– pri delu z agresivnimi snovmi
\n– za\u0161\u010dita pred mrazom<\/p>\n
Obloge za rane:
\n– na sve\u017eo rano sterilni prvi zavoj
\n– na sve\u017eo speto po\u0161kodbeno ali operacijsko rano sterilni zlo\u017eenec, pri\u010dvrstimo ga z zavojem ali lepilnim trakom
\n– na razprto rano, na odrgnino, epidermolizo damo oblogo, ki se ne oprijema – je vodoodbojna (vazelinska gaza, Mepitel, Melolin itd)
\n– na rano z veliko iztoka dajemo obloge, ki imajo veliko sposobnost vpijanja (vatirance, Multisorb, Surgipad), ki imajo sposobnost vpijanja neprijetnega vonja (Carbonet ali Aktisorb)
\n– v oblogah so lahko u\u010dinkovine npr NaCl, jod (Povidon jodid), klorheksidin( Bactigras)
\n– obloge so lahko kombinirane nprvodoodbojene +klorheksidin ali povidon jodid +vpojna plast<\/p>\n
Na\u010dela imobilizacije:
\nImobiliziramo toliko sklepov, kolikor je najmanj potrebno; da je predel zloma imobilen.
\nSredstva: improvizacijska, konfekcijske opornice<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
KIRURGIJA Definicija kirurgije: – kirurgija je tista stroka, ki zdravi tako, da pri tem uporablja kirur\u0161ki no\u017e – kirurgija je metoda zdravljenja pri kateri vedno prihaja do vsaj majhne krvavitve – kirurgija je tista stroka, kjer pri zdravljenju bolezni pride do prekinitve ko\u017ee ali sluznice – kirurgija je stroka, ki jo v celoti nih\u010de ve\u010d … Preberi ve\u010d o Zapiski za kirurgijo in travmatologijo<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1313],"tags":[3734,3735,3736,1084,3732,1166,3733],"class_list":["post-4529","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-3-letnik-kirurgija","tag-gradivo-za-kirurgijo-in-travmatologijo","tag-izpit-kirurgija","tag-izpit-travmatologija","tag-kirurgija","tag-kirurgija-zapiski","tag-travmatologija","tag-travmatologija-zapiski"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4529","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=4529"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4529\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=4529"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=4529"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=4529"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}