{"id":4544,"date":"2015-11-08T09:43:33","date_gmt":"2015-11-08T08:43:33","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=4544"},"modified":"2015-11-08T09:47:28","modified_gmt":"2015-11-08T08:47:28","slug":"test-b-in-d-za-okulistiko-2015","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/test-b-in-d-za-okulistiko-2015\/","title":{"rendered":"Test B in D za okulistiko 2015"},"content":{"rendered":"
    \n
  1. Ostrino vida izrazimo v decimalkah, tako, da npr. ostrina vida 0,5 pomeni 50% normalnega vida. Kako izra\u017eamo normalni vid?\n
      \n
    1. Ostrina vida je 1.0<\/strong><\/li>\n
    2. Ostrina vida je 100%<\/li>\n
    3. Ostrina vida je 0.1<\/li>\n<\/ol>\n<\/li>\n<\/ol>\n

       <\/p>\n

        \n
      1. \u017dilnica je plast, ki je med:\n
          \n
        1. Belo\u010dnico in mre\u017enico<\/strong><\/li>\n
        2. Mre\u017enico in ro\u017eenico<\/li>\n
        3. Ro\u017eenico in mre\u017enico<\/li>\n<\/ol>\n<\/li>\n<\/ol>\n

          <\/p>\n

            \n
          1. \u017dilnica prina\u0161a v oko:\n
              \n
            1. 20% vse krvi<\/li>\n
            2. 40% vse krvi<\/li>\n
            3. 70% vse krvi<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<\/li>\n<\/ol>\n

               <\/p>\n

                \n
              1. Sistoli\u010dni tlak v arteriji centralis retine je pribli\u017eno:\n
                  \n
                1. \u00bd arterijskega tlaka izmerjenega na roki (ca. 50 \u2013 60 mmHg)<\/li>\n
                2. 1\/3 arterijskega tlaka izmerjenega na roki (ca 30 \u2013 40 mmHg)<\/strong><\/li>\n
                3. 1\/10 tlaka izmerjenega na roki (ca. 10 \u2013 12 mmHg)<\/li>\n<\/ol>\n<\/li>\n<\/ol>\n

                   <\/p>\n

                    \n
                  1. \u017dilnico in mre\u017enico lo\u010duje:\n
                      \n
                    1. Pigmentni epitelij mre\u017enice<\/li>\n
                    2. Descemetova membrana<\/li>\n
                    3. Bowmanova membrana<\/li>\n<\/ol>\n<\/li>\n<\/ol>\n

                       <\/p>\n

                        \n
                      1. Prevladujo\u010di fotoreceptorji v makuli so:\n
                          \n
                        1. \u010cepnice<\/strong><\/li>\n
                        2. Pali\u010dice<\/li>\n
                        3. Bipolarke<\/li>\n<\/ol>\n<\/li>\n<\/ol>\n

                           <\/p>\n

                            \n
                          1. \u0160kiljenje je lahko posledica:\n
                              \n
                            1. Refraktivne napake (slabega centralnega vida)<\/li>\n
                            2. Okvare barvnega vida<\/li>\n
                            3. Okvare perifernega vida (vidnega polja)<\/li>\n<\/ol>\n<\/li>\n<\/ol>\n

                               <\/p>\n

                                \n
                              1. Akomodacija je povezana z refleksom:\n
                                  \n
                                1. Konvergence<\/strong><\/li>\n
                                2. Divergence<\/li>\n
                                3. Fiksacije<\/li>\n<\/ol>\n<\/li>\n<\/ol>\n

                                   <\/p>\n

                                    \n
                                  1. Pri \u0161kiljenju se borimo proti razvoju:\n
                                      \n
                                    1. Nepravilnih o\u010desnih gibov<\/li>\n
                                    2. Slabovidnosti (ambliopije)<\/strong><\/li>\n
                                    3. Astigmatizma<\/li>\n<\/ol>\n<\/li>\n<\/ol>\n

                                       <\/p>\n

                                        \n
                                      1. O\u010dala s konkavnimi (-) stekli korigirajo:\n
                                          \n
                                        1. Daljnovidnost (hipermetropijo)<\/li>\n
                                        2. Kratkovidnost (miopijo)<\/strong><\/li>\n
                                        3. Starovidnost (presbiopijo)<\/li>\n<\/ol>\n<\/li>\n<\/ol>\n

                                           <\/p>\n

                                            \n
                                          1. Vidni \u017eivec je sestavljen iz aksonov:\n
                                              \n
                                            1. Fotoreceptorjev iz makule<\/li>\n
                                            2. Bipolarnih celic iz mre\u017enice<\/li>\n
                                            3. Ganglijskih celic mre\u017enic<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<\/li>\n<\/ol>\n

                                               <\/p>\n

                                                \n
                                              1. Izpad zaradi okvare na sredini kiazme daje izpad vidnega polja:\n
                                                  \n
                                                1. Na isti strani (homonimna hemianopsija)<\/li>\n
                                                2. Na obeh zunanjih straneh vidnega polja (bitemporalna hemianopsija)<\/strong><\/li>\n
                                                3. Na obeh notranjih straneh vidnega polja (binazalna hemianopsija)<\/li>\n<\/ol>\n<\/li>\n<\/ol>\n

                                                   <\/p>\n

                                                    \n
                                                  1. Pri glavkomu so najbolj prizadete:\n
                                                      \n
                                                    1. Bipolarne celice mre\u017enice<\/strong><\/li>\n
                                                    2. Fotoreceptorji v makuli<\/li>\n
                                                    3. Ganglijske celice mre\u017enice<\/li>\n<\/ol>\n<\/li>\n<\/ol>\n

                                                       <\/p>\n

                                                        \n
                                                      1. Zelena mrena nastane zaradi:\n
                                                          \n
                                                        1. Zvi\u0161anja o\u010desnega tlaka<\/strong><\/li>\n
                                                        2. Zni\u017eanja o\u010desnega tlaka<\/li>\n
                                                        3. Motnosti o\u010desne le\u010de<\/li>\n<\/ol>\n<\/li>\n<\/ol>\n

                                                           <\/p>\n

                                                            \n
                                                          1. Prekatna vodka se tvori:\n
                                                              \n
                                                            1. V ciliarniku in te\u010de skozi zenico v sprednji prekat<\/li>\n
                                                            2. V zakotju in te\u010de skozi zenico v zadnji prekat<\/li>\n
                                                            3. V ciliarniku in te\u010de skozi zenico v zadnji prekat<\/li>\n<\/ol>\n<\/li>\n<\/ol>\n

                                                               <\/p>\n

                                                                \n
                                                              1. Izpad v vidnem polju zaradi mo\u017eganske kapi v zatilnem delu mo\u017egan je:\n
                                                                  \n
                                                                1. Na isti strani (homonimna hemianopsija)<\/strong><\/li>\n
                                                                2. Na obeh zunanjih straneh vidnega polja (bitemporalna hemianopsija)<\/li>\n
                                                                3. Na obeh notranjih straneh vidnega polja (binazalna hemianopsija)<\/li>\n<\/ol>\n<\/li>\n<\/ol>\n

                                                                   <\/p>\n

                                                                    \n
                                                                  1. Okvara aferentne zeni\u010dne reakcije je pokazatelj:\n
                                                                      \n
                                                                    1. Motnje prevajanja po vidnem \u017eivcu s prizadetega o\u010desa<\/strong><\/li>\n
                                                                    2. Motnje barvnega vida<\/li>\n
                                                                    3. Centralne okvare fotoreceptorskih celic<\/li>\n<\/ol>\n<\/li>\n
                                                                    4. Normalen o\u010desni pritisk zna\u0161a:\n
                                                                        \n
                                                                      1. Med 15 \u2013 20 mmHg<\/strong><\/li>\n
                                                                      2. Med 20 \u2013 25 mmHg<\/li>\n
                                                                      3. Med 25 \u2013 30 mmHg<\/li>\n<\/ol>\n<\/li>\n<\/ol>\n

                                                                         <\/p>\n

                                                                          \n
                                                                        1. O\u010desni pritisk pri glavkomu zaprtega zakotja prese\u017ee polnilni tlak arterij, ki vstopajo v oko, zato privede do hipoksije mre\u017enice in \u017eilnice in zna\u0161a:\n
                                                                            \n
                                                                          1. Med 15 \u2013 20 mmHg<\/li>\n
                                                                          2. Med 45 \u2013 75 mmHg<\/strong><\/li>\n
                                                                          3. Med 25 \u2013 30 mmHg<\/li>\n<\/ol>\n<\/li>\n<\/ol>\n

                                                                             <\/p>\n

                                                                              \n
                                                                            1. Keratitis je vnetje:\n
                                                                                \n
                                                                              1. O\u010desne veznice<\/li>\n
                                                                              2. \u0160arenice<\/li>\n
                                                                              3. Ro\u017eenice<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                 <\/p>\n

                                                                                  \n
                                                                                1. Bakterije, ki so najbolj nevarne za dojen\u010dkovo oko so zlasti:\n
                                                                                    \n
                                                                                  1. Stafilokoki<\/li>\n
                                                                                  2. Streptokoki<\/li>\n
                                                                                  3. Gonokoki<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                     <\/p>\n

                                                                                      \n
                                                                                    1. Vnetje vidnega \u017eivca daje navadno:\n
                                                                                        \n
                                                                                      1. Negativni skotom v centru vidnega polja<\/li>\n
                                                                                      2. Pozitivni skotom v centru vidnega polja<\/li>\n
                                                                                      3. Izkrivljene slike v centru vidnega polja<\/li>\n<\/ol>\n<\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                         <\/p>\n

                                                                                          \n
                                                                                        1. Bolnik z vla\u017eno obliko starostne degeneracije makule ima v za\u010detni fazi:\n
                                                                                            \n
                                                                                          1. Negativni skotom v centru vidnega polja<\/strong><\/li>\n
                                                                                          2. Pozitivni skotom v centru vidnega polja<\/li>\n
                                                                                          3. Izkrivljene slike v centru vidnega polja<\/li>\n<\/ol>\n<\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                             <\/p>\n

                                                                                              \n
                                                                                            1. \u010ce pride do penetrantne po\u0161kodbe o\u010desa je potrebno:\n
                                                                                                \n
                                                                                              1. Takoj izbirati oko z antibiotikom<\/li>\n
                                                                                              2. Oko sterilno pokriti in \u010dimprej bolnika poslati v oskrbo<\/strong><\/li>\n
                                                                                              3. Zenico raz\u0161iriti z midriatikom, da ne pride do vkle\u0161\u010denja \u0161arenice<\/li>\n<\/ol>\n<\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                 <\/p>\n

                                                                                                  \n
                                                                                                1. Herpeti\u010dni keratitis navadno nastane:\n
                                                                                                    \n
                                                                                                  1. Na ro\u017eenici enega o\u010desa<\/li>\n
                                                                                                  2. Na ro\u017eenici obeh o\u010di<\/li>\n
                                                                                                  3. Na veznici enega o\u010desa<\/li>\n<\/ol>\n<\/li>\n<\/ol>\n
                                                                                                      \n
                                                                                                    1. Diabeti\u010dno retinopatijo zdravimo:\n
                                                                                                        \n
                                                                                                      1. Z lasersko fotokoagulacijo mre\u017enice<\/strong><\/li>\n
                                                                                                      2. Z insulinom<\/li>\n
                                                                                                      3. S spodbujanjem rasti novih \u017eilic<\/li>\n<\/ol>\n<\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                         <\/p>\n

                                                                                                          \n
                                                                                                        1. Odstop mre\u017enice prepoznamo z:\n
                                                                                                            \n
                                                                                                          1. Bole\u010dim izpadom v centru vidnega polja<\/li>\n
                                                                                                          2. Nebole\u010dim izpadom na periferiji vidnega polja<\/strong><\/li>\n
                                                                                                          3. Bole\u010dinami v o\u010desu z izgubo vida<\/li>\n<\/ol>\n<\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                             <\/p>\n

                                                                                                              \n
                                                                                                            1. Na kaj pomislite pri starej\u0161em bolniku, ki ima nenaden pojav novih bole\u010din v glavi in se slabo po\u010duti in izgublja vid ali vidi dvojno:\n
                                                                                                                \n
                                                                                                              1. Na mo\u017egansko kap<\/li>\n
                                                                                                              2. Na mo\u017eganski tumor<\/li>\n
                                                                                                              3. Na temporalni arteritis<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                                 <\/p>\n

                                                                                                                  \n
                                                                                                                1. Pri keratokonusu si pacient lahko najbolje izbolj\u0161a vid z:\n
                                                                                                                    \n
                                                                                                                  1. Mehkimi kontaktnimi le\u010dami<\/li>\n
                                                                                                                  2. Trdimi kontaktnimi le\u010dami<\/strong><\/li>\n
                                                                                                                  3. O\u010dali<\/li>\n<\/ol>\n<\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                                     <\/p>\n

                                                                                                                      \n
                                                                                                                    1. O\u010desne obveze nikoli ne namestimo pri:\n
                                                                                                                        \n
                                                                                                                      1. Konjuktivitisu, kjer se obilno izceja gnojava teko\u010dina<\/strong><\/li>\n
                                                                                                                      2. Herpeti\u010dnemu keratitisu<\/li>\n
                                                                                                                      3. Adenovirusnem keratitisu, ki je zelo nalezljiv<\/li>\n<\/ol>\n<\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                                         <\/p>\n

                                                                                                                        —<\/p>\n

                                                                                                                         <\/p>\n

                                                                                                                        \u017dilnica<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                          \n
                                                                                                                        1. kaj je uveitis: vnetje Prizadeta je celotna \u017eilna ovojnica ali le posamezni deli. Vnetje \u0161arenice je iritis, vnetje ciliarnega telesa je cyclitis in vnetje \u017eilnice chorioditis.<\/em><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                                           <\/p>\n

                                                                                                                            \n
                                                                                                                          1. kaj je uveitis anterior in kaj uveditis posterior: anterior<\/em>\u00e0vneta \u0161arenica in ciliarno telo to se imenuje iridocyclitis ali sprednji uveitis; posteroir<\/em>\u00e0vnetje \u017eilnice<\/em><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                                             <\/p>\n

                                                                                                                              \n
                                                                                                                            1. komplikacije uveitisa: prizadeta vidna ostrina, skaljevanje le\u010de, mo\u010dno prizadet vid<\/em><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                                              \u00a0<\/em><\/p>\n

                                                                                                                                \n
                                                                                                                              1. vzroki uveitisa: tuberkuloza, vnetna \u017eari\u0161\u010da v glavi, revmatske bolezni<\/em><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                                                 <\/p>\n

                                                                                                                                  \n
                                                                                                                                1. zdravljenje uveitisa: zmanj\u0161evanje vnetja in prepre\u010devanje zadnjih sinehij s kortikosteroidi in mo\u010dnimi midriatiki, v akutni fazi ogrevanje in obveza. \u010ce vnetje povzro\u010di povi\u0161an o\u010desni pritisk ali sekundarni glavkom, pa antiglavkomska terapija.<\/em><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                                                   <\/p>\n

                                                                                                                                    \n
                                                                                                                                  1. najpogostej\u0161i maligni tumor uveje: maligni melanom<\/em><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                                                     <\/p>\n

                                                                                                                                    Mre\u017enica<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                      \n
                                                                                                                                    1. katere so \u010dutilne celice mre\u017enice in za kaj so odgovore: pali\u010dice in \u010depke. Pali\u010dice zaznavajo svetlobo in temo. \u010cepki pa so odgovorni za centralno vidno ostrino in barvni vid<\/em><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                                                      \u00a0<\/em><\/p>\n

                                                                                                                                        \n
                                                                                                                                      1. motnje barvnega vida: so lahko prirojene ali pridobljene. Protanopija<\/em>\u00e0ne vidi rde\u010de, devteranopija<\/em>\u00e0ne vidi zelene, tritanopija<\/em>\u00e0ne vidi modre. \u010ce so motnje manj izra\u017eene govorimo o anomaliji. Za preizkus uporabljano razli\u010dne teste, najve\u010dkrat barvne tablice z zanki, ki se med seboj razlikujejo po barvi, nasi\u010denosti in svetlosti<\/em><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                                                         <\/p>\n

                                                                                                                                          \n
                                                                                                                                        1. kaj pomeni slepa pega in kaj rumena pega: slepa pega je podro\u010dje brez \u010dutilnih celic in na tem mestu izhajajo opti\u010dna vlakna iz zrkla, ter tako tvorijo vidni \u017eivec, to podro\u010dje je veliko 1,5mm. rumena pega je podro\u010dje najostrej\u0161ega vida, velikosti 1,5-2mm, v njej se nahajajo predvsem \u010depki, ki so odgovorni za centralni in barvni vid.<\/em><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                                                          \u00a0<\/em><\/p>\n

                                                                                                                                            \n
                                                                                                                                          1. na\u0161tej metode za pregled o\u010desnega ozadja: oftalmoskopiranje, s pomo\u010djo preiskovalnih kontaktnih le\u010d na biomikroskopu ali \u0161pranjski svetilki, fluoresceinska angiografija<\/em><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                                                            \u00a0<\/em><\/p>\n

                                                                                                                                              \n
                                                                                                                                            1. katere so funkcionalne preiskave mre\u017enice: dolo\u010ditev vidne ostrine, dolo\u010ditev vidnega polja, merjenje adaptacijske krivulje, barvni vid, elektroretinografija<\/em><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                                                              \u00a0<\/em><\/p>\n

                                                                                                                                                \n
                                                                                                                                              1. katere so glavne patolo\u0161ke spremembe na mre\u017enici: edem, krvavitve, eksudati, brazgotine<\/em><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                                                                \u00a0<\/em><\/p>\n

                                                                                                                                                  \n
                                                                                                                                                1. na\u0161tej glavne bolezni \u017eil mre\u017enice: zapora centralne mre\u017eni\u010dne arterije, zapora centralne mre\u017eni\u010dne vene, diabeti\u010dna retinopatija, hipertoni\u010dna retinopatija<\/em><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                                                                  \u00a0<\/em><\/p>\n

                                                                                                                                                    \n
                                                                                                                                                  1. spremembe na mre\u017enici pri visoki kratkovidnosti ali miopiji: okrog papile pride do atrofije \u017eilnice(conus myopicus), v makuli se lahko pojavi krvavitev(Fuchsova lisa), na perifernih predelih cisti\u010dne degeneracije, kar lahko povzro\u010di raztrganine mre\u017enice in njen odstop<\/em><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                                                                    \u00a0<\/em><\/p>\n

                                                                                                                                                      \n
                                                                                                                                                    1. znaki odstopa mre\u017enice: bliskanje (fosfeni), ki se javlja na dolo\u010denem mestu v vidnem polju. Ko je odstop mre\u017enice \u017ee prisoten, zazna bolnik pred tem o\u010desom temno zaveso<\/em><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                                                                      \u00a0<\/em><\/p>\n

                                                                                                                                                        \n
                                                                                                                                                      1. za katero obolenje mre\u017enice je zna\u010dilna no\u010dna svetloba in cevasto vidno polje: pigmentna retiopatija (retinopathia pigmentosa)<\/em><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                                                                         <\/p>\n

                                                                                                                                                          \n
                                                                                                                                                        1. kateri je najpogostej\u0161i tumor o\u010desa pri majhnih otrocih in kako ga odkrijemo: retinoblastom. Odkrije se zaradi sivega refleksa skozi zenico-levkokorija, \u0161kiljenje prizadetega o\u010desa, dra\u017eenje zrkla, bole\u010dine<\/em><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                                                                           <\/p>\n

                                                                                                                                                          Le\u010da<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                            \n
                                                                                                                                                          1. kaj je katarakta: siva mrena<\/em><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                                                                             <\/p>\n

                                                                                                                                                              \n
                                                                                                                                                            1. na\u0161tej vrste katarakt: prirojene katarakte (cataracta congenita), pridobljenje katarakte<\/em>\u00e0senilna(c.praesenilis), po po\u0161kodbi(c.traumatica), komplicirane(c.complicata)<\/em><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                                                                              \u00a0<\/em><\/p>\n

                                                                                                                                                                \n
                                                                                                                                                              1. na\u0161tej glavne vzroke prirojene katarakte: dednost, embriopatije, bolezni v nose\u010dnosti(virusne infekcije, sifilis, toksoplazmoza, sladkorna bolezen, obsevanje)<\/em><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                                                                                \u00a0<\/em><\/p>\n

                                                                                                                                                                  \n
                                                                                                                                                                1. vrste operacij katarakt: intrakapsularna odstranitev, ekstrakapsularna odstranitev(fakoemulzifikacija)<\/em><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                                                                                  \u00a0<\/em><\/p>\n

                                                                                                                                                                    \n
                                                                                                                                                                  1. vzroki za spremembo lego le\u010de: po\u0161kodba, motnje v razvoju<\/em><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                                                                                     <\/p>\n

                                                                                                                                                                    Vidni \u017eivec<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                                      \n
                                                                                                                                                                    1. na\u0161tejte dele vidne poti: vidni \u017eivec, kri\u017eanje vidnih \u017eivcev, opti\u010dna pot, opti\u010dni snop<\/em><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                                                                                       <\/p>\n

                                                                                                                                                                        \n
                                                                                                                                                                      1. zakaj bolezni C\u017dS pogosto prizadenejo vidni \u017eivec: zato ker vidni \u017eivec skupaj z mre\u017enico predstavlja podalj\u0161ek mo\u017eganov<\/em><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                                                                                        \u00a0<\/em><\/p>\n

                                                                                                                                                                          \n
                                                                                                                                                                        1. kako imenujemo vnetje o\u010desnega \u017eivca in kaj so najpogostej\u0161i vzroki: imenjuemo tudi neuritis nervi optici, najpogostej\u0161i vzroki pa sobakterijska ali virusna vnetja, intoksikacije, multipla skleroza, vnetja v okolici zrkla.<\/em><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                                                                                          [wp_ad_camp_1]
                                                                                                                                                                          \n\u00a0<\/em><\/p>\n

                                                                                                                                                                            \n
                                                                                                                                                                          1. kaj je to sprednja ishemi\u010dna optikonevropatija? Na\u0161tej vzroke zanjo: nastane zaradi motnje v prekrvavitvi glave vidnega \u017eivca, kar povzro\u010di njegovo atrofijo in tudi popolno slepoto. Vzroki so neznani(idiopatska oblika) ali zaradi vnetja temporalne arterije.<\/em><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                                                                                            \u00a0<\/em><\/p>\n

                                                                                                                                                                              \n
                                                                                                                                                                            1. zakaj nastane zastojna papila: najpogosteje mo\u017eganski tumorji, lahko tudi vnetja, krvavitve, po\u0161kodbe<\/em><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                                                                                              \u00a0<\/em><\/p>\n

                                                                                                                                                                                \n
                                                                                                                                                                              1. opi\u0161ite glavne razlike med vnetjem vidnega \u017eivca in zastojno papilo: pri papilitisu je manj\u0161i edem papile in velika prizadetost vidne ostrine, pri zastojni papili pa je na za\u010detku mo\u010dan edem in zelo malo(ali ni\u010d) zmanj\u0161ana vidna ostrina<\/em><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                                                                                                \u00a0<\/em><\/p>\n

                                                                                                                                                                                  \n
                                                                                                                                                                                1. kaj je okvara v vidni poti pri bitemporalni hemianopsiji: okvara v centralnem delu hiazme, kar pomeni da izpade v zunanji polovici vidnega polja na obeh o\u010deh<\/em><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                                                                                                  \u00a0<\/em><\/p>\n

                                                                                                                                                                                    \n
                                                                                                                                                                                  1. kje je okvara v vidni poti pri homonimni hemianopsiji: okvara opti\u010dnega snopa, vendar je ohranjeno podro\u010dje makule, zeni\u010dne reakcije so ohranjene<\/em><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                                                                                                    \u00a0<\/em><\/p>\n

                                                                                                                                                                                      \n
                                                                                                                                                                                    1. opi\u0161ite zeni\u010dne reakcije na svetlobo: slepo oko<\/em>\u00e0zenica ne reagira na svetlobo(amavroti\u010dna pupila), normalna zdrava zenica<\/em>\u00e0zenica se zo\u017ei (indirektna ali konsenzuelna reakcija na svetlobo)<\/em><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                                                                                                      \u00a0<\/em><\/p>\n

                                                                                                                                                                                        \n
                                                                                                                                                                                      1. kateri mo\u017eganski \u017eivci oskrbujejo zunanje o\u010desne mi\u0161ice in kaj se zgodi pri njihovi okvari: 3.mo\u017eganiski \u017eivec(nastane motnja v dviganju in spu\u0161\u010danju zrkel, gibanju noter in pri zunanji rotaciji), 6.mo\u017eganski \u017eivec(oko se ne more premikati navzven)<\/em><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                                                                                                        \u00a0<\/em><\/p>\n

                                                                                                                                                                                          \n
                                                                                                                                                                                        1. kaj je nistagmus: je nohtno gibanje zrkla v dolo\u010denem ritmu, ki je lahko prirojeno ali pridobljeno, \u00a0ker o\u010di nikoli ne mirujejo pride do motenj fiksacije. Zrkli lahko nihata v razli\u010dne smeri.<\/em><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                                                                                                          \u00a0<\/em><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                                                          Glavkom<\/u><\/strong><\/p>\n

                                                                                                                                                                                            \n
                                                                                                                                                                                          1. kaj je glavkom: je bolezen pri kateri je o\u010desni pritisk previsok za normalno delovanje glave vidnega \u017eivca, to je papile<\/em><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                                                                                                            \u00a0<\/em><\/p>\n

                                                                                                                                                                                              \n
                                                                                                                                                                                            1. kako merimo o\u010desni pritisk in kak\u0161ne so njegove normalne vrednosti: normalne vrednosti so med 11 in 21 mmHg, povpre\u010dno okoli 16mmHg. O\u010desni pritisk merimo z tonometrijo<\/em>\u00e0uporablja se poseben aparat, ki meri silo, ki je potrebna za deformacijo ro\u017eenice<\/em><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                                                                                                              \u00a0<\/em><\/p>\n

                                                                                                                                                                                                \n
                                                                                                                                                                                              1. kaj je perimetrija: pomeni dolo\u010devanje vidnega polja. Aparat se imenuje perimeter<\/em><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                                                                                                                 <\/p>\n

                                                                                                                                                                                                  \n
                                                                                                                                                                                                1. kako izgleda glavkomsko spremenjena papila: raz\u0161irjena ekskavacija (?)<\/em><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                                                                                                                   <\/p>\n

                                                                                                                                                                                                    \n
                                                                                                                                                                                                  1. na\u0161tejte vrste glavkoma in katera metoda je odlo\u010dilna za njihovo diagnozo: glavkom odprtega zakotja, glavkom zaprtega zakotja, prirojeni glavkom, sekundarni glavkom. Diagnozo postavimo na osnovi pregleda zakotja, tonometrijo in perimetrijo<\/em><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                                                                                                                    \u00a0<\/em><\/p>\n

                                                                                                                                                                                                      \n
                                                                                                                                                                                                    1. na\u0161tejte zna\u010dilnosti glavkoma odprtega zakotja: povi\u0161an o\u010desni pritisk, okvara vidnega \u017eivca, izpadi ali skotomi\u00a0 v vidnem polju, \u010de se ne zdravi<\/em>\u00e0popolna slepota<\/em><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                                                                                                                      \u00a0<\/em><\/p>\n

                                                                                                                                                                                                        \n
                                                                                                                                                                                                      1. na\u0161tejte zna\u010dilnosti glavkoma zaprtega zakotja: mo\u010dno narastel pritisk v o\u010desu (celo do 70mmHg), akutni glavkomski napad, mo\u010dne bole\u010dine, bruhanje, prizadetost vida, oko je rde\u010de, ro\u017eenica skaljena, zenica razokro\u017eena in ne reagira na svetlobo<\/em><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                                                                                                                        \u00a0<\/em><\/p>\n

                                                                                                                                                                                                          \n
                                                                                                                                                                                                        1. zakaj nastane prirojeni glavkom, kak\u0161ne so njegove lastnosti in kako ga zdravimo: pravi prirojeni glavkom je prisoten \u017ee ob rojstvu in predstavlja 40% vseh kongenitalnih glavkomov(belo\u010dnica je pove\u010dana\/stanj\u0161ana in postane modrikasta, pove\u010da se tudi ro\u017eenica). Infantilni prirojeni glavkom nastane do 3.leta starosti in predstavlja 55% vseh prirojenih oblik(belo\u010dnica je pove\u010dana\/stanj\u0161ana in postane modrikasta pove\u010da se tudi ro\u017eenica) . Juvenilni pa nastane med 3 in 16 letom in je najredkej\u0161i. Zdravljenje je vedno kirur\u0161ko in zahtevno ter zahteva dolgotrajno spremljaje otroka<\/em><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                                                                                                                          \u00a0<\/em><\/p>\n

                                                                                                                                                                                                            \n
                                                                                                                                                                                                          1. zdravljenje glavkoma odprtega zakotja: redni kontrolni pregledi v dolo\u010denih \u010dasovnih obdobjih, zni\u017eanje o\u010desnega pritiska, za\u010detno zdr.je lokalno z zdravili(betablokatorji, zaviralci encima karvoanhidraze in prostaglanidski derivati), \u010de ne dose\u017eemo \u017eelenega potem je potrebno kirur\u0161ko ali lasersko zdravljenje, ali pa se naredi fistulo v podro\u010dju zakotja skozi katero odteka prekatna vodica iz o\u010desa<\/em><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                                                                                                                            \u00a0<\/em><\/p>\n

                                                                                                                                                                                                              \n
                                                                                                                                                                                                            1. zdravljenje glavkoma zaprtega zakotja: \u010dim hitrej\u0161e, pri akutnem glavkomskem napadu je potrebno sistemsko zdravljenje z zdravili za zmanj\u0161anje tvorjenja prekatne vodice in hiperosmatska sredstva(manitol, glicerol), lokalno dajemo kapljice za zo\u017eitev zenice. Ko se pritisk zmanj\u0161a je potrebna operacija<\/em><\/li>\n<\/ol>\n

                                                                                                                                                                                                              \u00a0<\/em><\/p>\n

                                                                                                                                                                                                                \n
                                                                                                                                                                                                              1. katere o\u010desne bolezni ali stanja najve\u010dkrat povzro\u010dajo sekundarni glavkom: vnetje \u0161arenice in ciliarnika, po zapori mre\u017eni\u010dnih \u017eil, napredovana diabeti\u010dna o\u010desna bolezen, po po\u0161kodbi, pri premiku le\u010de glede na vzrok, po operacijah, pri tumorjih<\/em><\/li>\n<\/ol>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

                                                                                                                                                                                                                Ostrino vida izrazimo v decimalkah, tako, da npr. ostrina vida 0,5 pomeni 50% normalnega vida. Kako izra\u017eamo normalni vid? Ostrina vida je 1.0 Ostrina vida je 100% Ostrina vida je 0.1   \u017dilnica je plast, ki je med: Belo\u010dnico in mre\u017enico Mre\u017enico in ro\u017eenico Ro\u017eenico in mre\u017enico<\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1488],"tags":[3744,1490,3747,1521,3745,3746],"class_list":["post-4544","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-3-letnik-okulistika","tag-izpit-za-okulistiko","tag-oftalmologija","tag-oftalmologija-gradivo","tag-okulistika-gradivo","tag-okulistika-test","tag-testi-za-okulistiko"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4544","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=4544"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4544\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=4544"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=4544"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=4544"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}