{"id":4558,"date":"2015-11-14T08:27:36","date_gmt":"2015-11-14T07:27:36","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=4558"},"modified":"2015-12-01T10:15:33","modified_gmt":"2015-12-01T09:15:33","slug":"gradivo-za-onkologijo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/gradivo-za-onkologijo\/","title":{"rendered":"Gradivo za onkologijo"},"content":{"rendered":"<p><strong>DEJAVNIKI TVEGANJA ZA PREPRE\u010cEVANJE RAKA<\/strong><\/p>\n<p>Zbolevnost in umrljivost je mogo\u010de zmanj\u0161ati na 3 podro\u010djih:<\/p>\n<p><strong><u>Primarna preventiva<\/u><\/strong><strong><u>:<\/u><\/strong> To je prepr. zbolevanje za ca, obsega odkrivanje\u00a0 nevarnostnih dejavnikov bolezni in zmanj\u0161anje izpostavljenosti tem dejavnikom na najmanj\u0161o mo\u017eno mero. Zato si prizadeva po eni strani z vzgojo in izobra\u017eevanjem , po drugi strani pa z zakonodajo.<\/p>\n<p><strong><u>Sekundarna<\/u><\/strong><strong><u>:<\/u><\/strong> pomen \u010dim prej\u0161nje odkrivanje raka, temelji na spoznanju, da je zdravljenje uspe\u0161nej\u0161e, \u010de ga odkrijemo \u00a0na za\u010detni stopnji. Pomembno, da ljudje poznajo za\u010detne znake raka in gredo \u010dim prej k dr. Pri odkrivanju nekaterih vrst raka uporabimo screening teste (rtg dojk, mamografija).<\/p>\n<p><strong><u>Terciarna<\/u><\/strong><strong><u>:<\/u><\/strong> kakovostno specifi\u010dno in paliativno zdravljenje prispeva k zmanj\u0161anju umrljivosti za rakom oz kakovostnej\u0161emu \u017eivljenju z rakom. Nove metode zdravljenja so izbolj\u0161ale uspe\u0161nost zdravljenja in zmanj. stranske vplive zdravljenja.<!--more--><\/p>\n<p><strong><u>POMEMBNEJ\u0160I DEJAVNIKI TVEGANJA RAKA<\/u><\/strong><strong>: <\/strong><\/p>\n<p><strong><u>Kajenje<\/u><\/strong><strong><u>:<\/u><\/strong> povzro\u010da plju\u010dni rak, rak po\u017eiralnika, grla, ustne votline in je vzro\u010dno povezano z u\u010dinki tobaka. Rak se\u010dnega mehurja, ledvic, trebu\u0161ne slinavke so tudi povezane s kajenjem, prav tako pa je \u0161kodljivo tudi pasivno kajenje. Pri primarni preventivi rakov, povezanih z kajenjem je pomembno, da ljudje ne za\u010dnejo kaditi in opu\u0161\u010dajo kajenje.<\/p>\n<p><strong><u>\u010cezmerno pitje alkoholnih pija\u010d:<\/u><\/strong> pove\u010duje nevarnost raka v zg dihalih in prebavilih. Relativno tveganje teh vrst raka je 100x ve\u010dja kot pri nepivcih alkoh pija\u010d. Povezano je tudi s primarnim jetrnim rakom kot ka\u017eejo novej\u0161e raziskave, pa tudi za ca dojk. Za M primerno 2-3 enote dnevno, \u017d 1-2 enote dnevno alko pija\u010d- manj zaradi nevarnosti ca dojk.<\/p>\n<p><strong><u>Prehrana<\/u><\/strong><strong><u>:<\/u><\/strong> sadje in zelenjava( surova, sve\u017ea rumena, zelena zelenjava) varujeta pred ca na prebavilih in dihalih, zelenjava( ca dojk, maternici, prostati). Vlaknine iz sadja in zelenjave zmanj ca na debelem \u010drevesju- nase ve\u017eejo strupene in karcinogene snovi. Hrana z preve\u010d M lahko povzro\u010di ca na debelem \u010drevesju, prostati, treb slinavki, \u0161kodljive so nasi\u010dene M kisline in holesterol. Preventiva: pojesti vsaj 400g sadja in zelenjave dnevno, bel kruh zamenjat z \u010drnim, vzdr\u017eevanje idealne TT, uporabljat olivno olje, meso predvsem perutnino, kunce, riba in redna telesna dejavnost.<\/p>\n<p><strong><u>Reproduktivni dejavniki in na\u010din spolnega \u017eivljenja<\/u><\/strong><strong><u>:<\/u><\/strong> povezujejo jih z ca na spolnih organih. Za ca dojk zbolevajo \u017d, ki so imele mlade menarho in menopavzo po 50l, tiste ki niso nikoli rodile oz po 30l. Prvi porod v poznej\u0161ih letih zve\u010duje nevarnost ca mat vratu in jaj\u010dnikih. Pri nastanku ca mat vratu ima pomembno vlogo oku\u017eba z nekaterimi papiloma virusi, ki se prena\u0161ajo s spolnimi odnosi. Pogosteje zbolevajo \u017d, ki pri\u010dne spolno \u017eivljenje mlade ter pogosto menjajo partnerje.<\/p>\n<p><strong><u>Poklicni raki<\/u><\/strong><strong><u>:<\/u><\/strong> nastanejo zaradi izpostavljenosti karcinogenom na delovnih mestih. Rakotvorni so: azbest, benzen, berilij, niklove spojine, ionizirajo\u010de in UV sevanje. Preventiva: delavci morajo vedeti s kak\u0161nimi snovmi imajo opraviti na delovnem mestu in natan\u010dno upo\u0161tevati navodila o varnosti pri delu. Onesna\u017eenost okolja: preu\u010dujejo povezanost onesna\u017eenega zraka s plju\u010dnim rakom. V primarni preventivi si je treba prizadevati za \u010dim manj\u0161e onesna\u017eevanje zraka in pitne vode in nadzirati njuno kakovost ob upo\u0161tevanju priporo\u010denih standardov.<\/p>\n<p><strong><u>Zdravila<\/u><\/strong><strong><u>:<\/u><\/strong> citostatike povezujejo z nastankom raka. Oralni hormonski kontraceptivi pa zmanj\u0161ujejo nevarnost zbolevanje za rakom na jaj\u010dnikih in endometriju.<\/p>\n<p><strong><u>Ionizirajo\u010de sevanje<\/u><\/strong><strong><u>:<\/u><\/strong> vpliv IS je odvisen od vrste sevanja, ob\u010dutljivosti posameznih organov na sevanje, starosti, spola. Kratko\u017eivi <strong>potomci radona v bivalnih prostorih<\/strong> lahko vplivajo na zbolevanje ca plju\u010d. Kajenje pove\u010duje nevarnost radona. Previsokim konc v bivalnih prostorih se je mogo\u010de izogniti z upo\u0161tevanjem vseh predpisov za gradnjo hi\u0161 in rednim prezra\u010devanjem. Ne gre pa zanemariti prepogoste, zlasti nepotrebne Rtg diagnostike.<\/p>\n<p><strong><u>UV sevanje<\/u><\/strong><strong><u>:<\/u><\/strong> vpliva na nastanek ko\u017enega raka in raka na ustnici. \u010cezmerno son\u010denje povezujejo s pogostej\u0161im zbolevanjem za malignim melanomom. Preventiva: son\u010denje ne med 11-15, uporaba krem, pri delu na prostem za\u0161\u010ditna obleka, pokrivalo. <strong><u>Elektromagnetna polja nizkih frekvenc:<\/u><\/strong><\/p>\n<p>V zvezi z rakom prou\u010dujejo tudi delovanje elektromagnetnih polj nizkih frekvenc, ki nastajajo v okolici tokovodnikov, transformatorjev in elektri\u010dnih naprav. Zaenkrat glede tega \u0161e ni dovolj podatkov o ve\u010dji ogro\u017eenosti z rakom.<\/p>\n<p>Za vse oblike sevanja pri primarni preventivi velja, da se jih je treba izogniti v \u010dim ve\u010dji mo\u017eni meri.<\/p>\n<p><strong><u>Biolo\u0161ki dejavniki<\/u><\/strong><strong><u>:<\/u><\/strong> povezujejo virusni hep B z jetrnim rakom, nekatere tipe virusov papiloma z rakom mat vratu, humani T-limfotropni virus naj bi povzro\u010dal nekatere oblike levkemije. Izmed parazitov vpliva na nastanek raka se\u010dnega mehurja shistosomiaza, jetrna metljavost, pa na raka \u017eol\u010devodov. Primarna preventiva: pri jetrnem raku v zvezi z hep B, priporo\u010dajo cepljenje.<\/p>\n<p><strong><u>EVROPSKI KODEKS PROTI RAKU<\/u><\/strong><strong>:<\/strong><\/p>\n<p>vsebuje nasvete za prim in sek preventivo raka. Ob upo\u0161tevanju nasvetov bi zmanj\u0161ali zbolevnost in umrljivost.<\/p>\n<p>Prvih \u0161est nasvetov je namenjenih prepre\u010devanju zbolevanja za rakom in so zdru\u017eeni pod geslom: <strong>nekaterim rakom se lahko izognete in izbolj\u0161ate svoje zdravstveno stanje, \u010de za\u010dnete \u017eiveti bolj zdravo. <\/strong>Zadnji \u0161tirje nasveti spodbujajo \u010dim zgodnej\u0161e odkritje raka in so zdru\u017eeni pod geslom: <strong>\u010dim prej\u0161nje odkritje rakov pove\u010da uspe\u0161nost zdravljenja.<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li><u><\/u> ne kadite, kadilci \u010dim prej odnehat, ne kaditi v navzo\u010dnosti drugih, tisti ki ne kadite, ne posku\u0161ajte tobaka.<\/li>\n<li><u><\/u> omejite pitje alkoholnih pija\u010d-vina, piva in \u017eganih pija\u010d.<\/li>\n<li><u><\/u> upo\u0161tevate nasvete zdrave prehrane, zato pove\u010dajte vsakodnevno porabo zelenjave in sve\u017eega sadja. Pogosto jejte \u017eita, ki imajo veliko vlaknin.<\/li>\n<li><u><\/u> pove\u010dajte tel dejavnost, pazite na svojo TT in jejte \u010dim manj mesnih \u017eivil.<\/li>\n<li><u><\/u> izogibajte se \u010dezmernemu son\u010denju in pazite da vas in otrok sonce ne ope\u010de.<\/li>\n<li><u><\/u> natan\u010dno spo\u0161tujte predpise, ki so namenjeni prepre\u010devanju izpostavljenosti znanim karcinogenom. Upo\u0161tevaje vsa zdravstvena in varnostna navodila pri snoveh, ki bi lahko povzro\u010dila raka.<\/li>\n<li><u><\/u> obi\u0161\u010dite dr, \u010de opazite bulo ali ranico, ki se ne zaceli, materini znamenje, ki je spremenilo obliko, velikost ali barvo, ali \u010de opazite neobi\u010dajno krvavitev.<\/li>\n<li><u><\/u> obi\u0161\u010dite dr, \u010de nas nadlegujejo dolgotrajne te\u017eave npr. trdovraten ka\u0161elj, hripavost, spremembe pri mali ali veliki potrebi ali nepojasnjeno huj\u0161anje.<\/li>\n<li><u><\/u> \u017d redno hodite na odvzem brisa mat vratu. Udele\u017eujte se organiziranih presejalnih programov za raka mat vratu.<\/li>\n<li><u><\/u> \u017d redno si pregledujte dojki. \u010ce ste starej\u0161i od 50 let, pojdite vsaki 2 leti na pregled in rtg slikanje dojk, \u010de ste mlaj\u0161e, se o tem pregledu posvetujte s svojim dr.<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong><u>OSNOVNA NA\u010cELA KLINI\u010cNE ONKOLOGIJE<\/u><\/strong><\/p>\n<p><strong><u>Diagnoza<\/u><\/strong><strong><u>:<\/u><\/strong> dg rak mora biti potrjena histolo\u0161ko ali citolo\u0161ko. Zdravljenje ca je agresivno in ni dopustno brez potrjene dg. Tudi pri eni sami rakavi bolezni lahko natan\u010dno histolo\u0161ka dg odlo\u010da o razli\u010dnih na\u010dinih zdravljenja. Svoj pomen ima tudi kot napovedni dejavnik za dolo\u010deno rakavo bolezen, to pa je izredno pomembno za B in svojce.<\/p>\n<p><strong><u>Dolo\u010ditev stadija bolezni<\/u><\/strong>: nam da podatek o raz\u0161irjenosti bolezni. Ve\u010dinoma rakave bolezni razvr\u0161\u010damo po klasifikaciji TNM ki velja za karcinome, ginekolo\u0161ke pa po klasifikaciji FIGO. Poleg klini\u010dnega pregleda upo\u0161tevamo dolo\u010ditvi stadijev malignih bolezni \u0161e slikovne preiskavne metode, endoskopske preiskave, pri nekaterih tumorjih pa na podlagi OP izvida. Pri FIGO klasif stadij raka mat telesa dolo\u010damo po krg posegu.<\/p>\n<p><strong><u>Ocena B splo\u0161nega stanja<\/u><\/strong>: je vedno bolj pomembna, pomaga pri odlo\u010ditvah o na\u010dinu zdravljenja, prav tako pa si z njo pomagamo pri oceni odziva na zdravljenje, ko nimamo drugih kazalnikov. B splo\u0161no po\u010dutje ocenjujemo po klasifikaciji WHO od 0-4.<\/p>\n<p><strong><u>Zdravljenje<\/u><\/strong><strong><u>:<\/u><\/strong> o na\u010dinu zdravljenja se odlo\u010damo po potrditvi bolezni in stadiju<\/p>\n<p><strong><u>Radikalno-<\/u><\/strong><strong> <u>kurativno zdravljenje<\/u><\/strong><strong>:<\/strong> namen je popolnoma odstranitev maligne bolezni. Rad.zdr. ni usmerjeno samo na primarni tumor,temve\u010d upo\u0161teva, da je rak sistemska bolezen ter posku\u0161a vplivati na vsa mesta lokalne prizadetosti ter na oddaljene metastaze. Radikalno krg. zdravljenje je najbolj ustrezno za ve\u010dino lokaliziranih solidarnih tumorjev, \u010de sumimo na metastaze, nadaljujemo zdravljenje s kemoterapijo. Radikalna radioterapija uporabljamo pri lokaliziranem neoperabilnem tumorju. Uporablja se tudi kot alternativno zdravljenje v primerjavi s krg., njegov namen pa je zmanj\u0161ati invalidnost. Pri nekaterih diseminarnih tumorjih je sistemsko zdravljenje edini na\u010din radikalnega zdravljenja, \u010deprav je dopolnjeno z radioterapijo ali krg. zdravljenjem.<\/p>\n<p><strong><u>Paliativno zdravljenje<\/u><\/strong><strong>:<\/strong> namen je zmanj\u0161anje bol znakov in simptomov, ki jih povzro\u010da tumor. B skrbno opazujemo. \u010ce v kraj\u0161em \u010dasu ni opaznega izbolj\u0161anja ali se pojavijo spremljajo\u010di toksi\u010dni znaki zaradi obsevanja ali kemoterapije, zdravljenje prekinemo.<\/p>\n<p><strong><u>Simptomatsko zdravljenje<\/u><\/strong><strong>:<\/strong> je na\u010din vplivanja na simptome, ki jih povzro\u010da rak. Samo zdravljenje pa ni usmerjeno neposredno na tumor, tipi\u010den primer je zdravljenje bole\u010dine.<\/p>\n<p><strong><u>Adjuvantno( dopolnilno) zdravljenje<\/u><\/strong><strong>:<\/strong> se uporablja pri zdravljenju s citostatikiali hormoni. Po lokalnem zdravljenju B nadaljuje s kemoth alo hormonsko(mo\u017ene metastaze). \u010ce bi bilo adjutivno zdravljenje uspe\u0161no, bi se to pokazalo v opazno pove\u010danem 5-10 letnemu pre\u017eivetju ali podalj\u0161anem \u010dasu do ponovne bolezni. Stranski u\u010dinki zdravljenja: sterilnost mladih B, mo\u017enost povzro\u010dene sek maligne bolezni.<\/p>\n<p><strong><u>Namen pred OP obsevanja je<\/u><\/strong><u>:<\/u> odstraniti subklini\u010dna \u017eari\u0161\u010da zunaj meja krg posega, zmanj\u0161ati \u0161t tumorskih implantantov, zmanj\u0161ati incidenco oddaljenih metastaz z ni\u017eanjem vitalnosti malignih celic v op podro\u010dju, pri nekaterih mejno operabilnih tumorjih z zmanj\u0161anjem tumorja dose\u010di mo\u017enost krg. posega.<\/p>\n<p><strong><u>Namen po OP obsevanja je<\/u><\/strong><strong><u>:<\/u><\/strong> zdravljenje znanega tumorja, ki ga ni bilo mogo\u010de odstraniti v celoti, zmanj\u0161ati \u0161t ponovitve tumorja v op podro\u010dju z uni\u010denjem zaostalih \u017eari\u0161\u010d.<\/p>\n<p><strong><u>Ocena uspe\u0161nosti zdravljenja<\/u><\/strong><strong><u>:<\/u><\/strong> ozna\u010diti moramo vsako spremembo v splo\u0161nem stanju B in simptomih, ter opraviti objektivne meritve tumorja. Lo\u010dimo 4 kategorije: popolna remisija, delna remisija, o napredovanju bol govorimo, kadar se pojavikatera koli nova tumorska lezija ter stabilna bolezen- spremembe so manj\u0161e kot prej opisane. Dokumentacije: v dok mora biti natan\u010dno opisan postopek zdravljenja. Velikokrat manjka kon\u010dni del ki govori o B po kon\u010danem zdravljenju in negi. B se zdravijo v razli\u010dnih ustanovah, zato je potrebna dobra dok, navedeni morajo biti podatki o toksi\u010dnosti posameznih na\u010dinov zdravljenja, vsebovati mora tudi B privolitev v razli\u010dne posege.<\/p>\n<p><strong><u>Spremljanje B po kon\u010danem zdravljenju<\/u><\/strong><strong><u>: <\/u><\/strong>B ki niso bili obravnavani v \u0161tudiji, spremlja njihov osebni dr. Veliko B zavra\u010da kontrolne preglede zaradi strahu. Zdravstvene institucije pa ne morejo v nedogled vedno kontrolirati vseh zdravljenih B.<\/p>\n<h2><\/h2>\n<h2><u>SISTEMSKO ZDRAVLJENJE RAKA<\/u><\/h2>\n<p>Obsega hormonsko zdravljenje, zdravljenje s citostatiki ter imunsko zdravljenje. <u>Na\u010dini sistemskega zdravljenja:<\/u> pred OP sistemsko zdravljenje, dopolnilno sistemsko zdravljenje, zdravljenje bolezni.<\/p>\n<p><strong><u>Predoperativno zdravljenje<\/u><\/strong><strong><u>: <\/u><\/strong>uporabimo v primerih, ko je tumor preobse\u017een za takoj\u0161no radikalno krg. odstranitev in \u017eelimo z njim tumor zmanj\u0161ati in narediti operabilen( npr rak dojke, \u017eelodca). Predop zdravljenje uporabljamo tudi ob\u010dasno pri operabilnih, na sistemsko zdravljenje zelo ob\u010dutljivih vrstah raka kot so rak dojk, se\u010dnega mehurja- namen je zmanj\u0161ati tumor in B omogo\u010diti \u010dim manj\u0161i krg poseg in bolj\u0161o kvaliteto \u017eivljenja. \u010ce se ob sistemskem zdravljenju tumor ne manj\u0161a ali celo raste,uporabiti radikalno krg. zdravljenje. Predop zdravljenje omogo\u010da zanesljivo in takoj\u0161ne preverjanje u\u010dinkovitosti uporabljenega sistemskega \u00a0zdravljenja.<\/p>\n<p><strong><u>Dopolnilno sistemsko zdravljenje<\/u><\/strong><strong><u>:<\/u><\/strong> ga izvedemo pri radikalni krg. odstranitvi prvotnega tumorja. Namen tovrstnega zdravljenja je delovati na sicer nevidne mikro zasevke in tako pove\u010dati mo\u017enost ozdravitve. U\u010dinkovita pri tistih vrstah raka ki so ob\u010dutljive na sist zdravljenje( priporo\u010damo pri B s operabilnim rakom dojk in \u010drevesa, rakom jaj\u010dnikov.)<\/p>\n<p><strong><u>Zdravljenje napredujo\u010de bolezni<\/u><\/strong><strong><u>:<\/u><\/strong> je kombinacija sist zdra, obsevanje in kirur\u0161ke odstranitve posameznih tumorskih mas, ki B povzro\u010dajo te\u017eave. S komb sist zdrav in obsevanja je mogo\u010de nekatere rake, ki so lokalno napredovali, u\u010dinkovito zazdraviti ali ozdraviti( rak glave, vratu, mat vratu).Sist zdrav je glavni in edini na\u010din zdrav napredujo\u010de metastatske bolezni, zdravimo lahko nekatere rakave bolezni, tudi v stadiju, ko je bolezen \u017ee napredovala ozdravimo pri velikih B. Pri B z drugimi vrstami raka v stadiju ko je bol \u017ee napredovala pa omogo\u010da dalj\u0161e- kraj\u0161e obdobje zazdravitve.<\/p>\n<p><strong><u>\u00a0<\/u><\/strong><\/p>\n<p><strong><u>VREDNOTENJE VARNOSTI IN U\u010cINKOVITOSTI SISTEMSKEGA ZDRAVLJENJA<\/u><\/strong>:varnost in u\u010dinkovitost posameznega zdravila pri sist zdrav raka in pri vsaki novi kombinaciji zdravil, morata biti preverjeni v okviru skrbno na\u010drtovanih in nadzorovanih klini\u010dnih raziskav. Zdravila za sist zdrav raka, zlasti citostatiki, so zdravila z zelo ozkim terapevtskim oknom. Premajhen odmerek zdravila je neu\u010dinkovit, nekoliko prevelik pa lahko ima \u017eivljenjske ogro\u017eujo\u010de stranske u\u010dinke. Sist zdrav je za B te\u017eko, velikokrat ga spremljajo ne\u017eeljeni stranski pojavi- moramo u\u010dinkovitost zdrav skrbno spremljati in ovrednotiti v primeru neu\u010dinkovitosti prekiniti zdravljenje. Po vrednostni lestvici vrednotimo stranske pojave sist zdra raka od 0-4 stopnje. Kadar pride do hudih stranskih pojavov, je treba premisliti o nadaljnjem zdravljenju.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><u>CITOSTATSKO ZDRAVLJENJE<\/u><\/strong><strong>:<\/strong> je naju\u010dinkovitej\u0161i na\u010din sist zdrav raka. Citostatiki okvarjajo celice v razli\u010dnih fazah celi\u010dnega ciklusa in prizadene predvsem dele\u010de se celice. Citostatiki niso selektivni in okvarjajo tudi normalne, zlasti hitro dele\u010de se celice, kot so KMC, epitelijske celice sluznic. Citostatsko zdravljenje ponavadi poteka v ciklusih. Zaradi okvare normalnih, zlasti hitro dele\u010dih se celic, neprekinjeno zdravljenje povzro\u010di prehude stranske pojave, v premorih med ciklusi si normalne celice opomorejo, \u017eal pa si opomorejo in za\u010dno rasti trdovratne celice, zato si prizadevamo \u010dim kraj\u0161e presledke med zdravljenjem pri ni\u017ejih odmerkih, pa lahko poteka neprekinjeno. Ob so\u010dasnem obsevanju moramo zni\u017eati odmerke citostatikov, lahko pride do vnetja sluznic v obsevanem podro\u010dju. Citostatike apliciramo parenteralno, povzro\u010dajo \u0161tevilne stranske u\u010dinke, ki jih lahko z ustrezno nego in podpornim zdravljenjem omilimo ali v celoti prepre\u010dimo.(antiemetiki).<\/p>\n<p><strong><u>\u00a0<\/u><\/strong><\/p>\n<p><strong><u>HORMONSKO ZDRAVLJENJE<\/u><\/strong><strong>:<\/strong> uporabljamo pri zdravljenju hormonsko odvisnih vrst raka( rak dojke, prostate),. Pri teh rakih hormonsko zdravljenje v kombinaciji z radikalnim lokalnim zdravljenjem zve\u010da mo\u017enosti ozdravitve ter zazdravitve pri ve\u010dini B, pri katerih je bolezen \u017ee napredovala. Verjetnost odgovora na hormonsko zdrav raka dojk zelo dobro napoveduje navzo\u010dnost hormonskih receptorjev v tkivu tumorja. Ve\u010d kot polovica pomenopavzalnih bolnic z rakom dojk ima v tumorju navzo\u010de hormonske receptorje in organizem se odzove na hormonsko zdravljenje. Poznamo razli\u010dne na\u010dine hormonskega zdravljenja od kastracije do antiestrogenov. Vsem je skupno zni\u017eanje vsebnosti spolnih hormonov v krvi oz blokada receptorjev, prek katerih spolni hormoni delujejo. Ne\u017eeljeni u\u010dinki pri \u017d, se ka\u017ee kot naval vro\u010dine, potenje, pri M- impotenca.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><u>IMUNSKO ZDRAVLJENJE<\/u><\/strong>: obstajajo razli\u010dni obetavni na\u010dini imunskega zdravljenja raka, ki so \u0161e v fazi raziskav. Imunoterapijo s citokini, interferoni in interlevkini uporabljamo le pri nekaterih B s tistimi vrstami raka, ki so za citostatsko zdravljenje neob\u010dutljivi, kot so rak ledvic in maligni melanon. Uspehi so skromni.<\/p>\n<h2><\/h2>\n<h2><u>\u00a0<\/u><\/h2>\n<h2><u>ZN B KI PREJEMA CITOSTATSKO TERAPIJO<\/u><\/h2>\n<p><strong><u>MS deluje na 3 podro\u010djih<\/u><\/strong><u>:<\/u> preventivi in kurativi stranskih u\u010dinkov sistemskega zdravljenja, ter pripravi in aplikaciji zdravil. <strong><u>Stranski u\u010dinki citostatikov in vloga Ms:<\/u><\/strong> toksi\u010dnost citostatikov se ka\u017ee z stranskimi u\u010dinki: okvare sluznic, slabost, bruhanje, neje\u0161\u010dnost, zaprtje, anemija, alergi\u010dne reakcije.<\/p>\n<p><strong><u>Stranski u\u010dinki citostatikov glede na \u010das pojavljanja<\/u><\/strong><strong><u>:<\/u><\/strong> takoj\u0161ni (alergi\u010dna reakcija, sr\u010dna aritmija), zgodnji prvih 24ur (slabost, bruhanje), intermediarni (3-10 dni po aplikaciji- anoreksija, zaprtje, spremembe na ko\u017ei), pozni (hiperpigmentacija ko\u017ee, spremembe na nohtih). Pomembna je vloga ms ki B sproti informira, pou\u010duje, mu pomaga pri izvajanju preventivnih ukrepov.<\/p>\n<p><strong><u>Ms mora poznati<\/u><\/strong><strong><u>:<\/u><\/strong> vrste citostatikov, stranske u\u010dinke, standardizirane na\u010drte Zn glede na stranske u\u010dinke citostatikov, fiz in psih pripravo B na citostatsko zdravljenje, varno ravnovesje s citostatiki in z odpadki, ki pri tem\u00a0 nastanejo, priprava B na odhod domov.<\/p>\n<p><strong><u>Pomen informiranja B pri sistemski terapiji:<\/u><\/strong> Ms mora B informirati v zvezi z preventivnimi ukrepi za prepre\u010devanje- omilitev stranskih u\u010dinkov, ki jo povzro\u010da sistemsko zdravljenje, B spodbujati pri izvajanju preventivnih ukrepov in ocenjevati njihovo u\u010dinkovitost. Informacije podajamo razumljivo. Pred pri\u010detkom zdravljenja damo B infor, ki obsegajo predvideno \u0161t aplikacij citostatikov, kje in kako bo dobival zdravilo, pri\u010dakovani stranski u\u010dinki zdravljenja.<\/p>\n<p><strong><u>\u00a0<\/u><\/strong><\/p>\n<p><strong><u>ZN GLEDE NAJPOGOSTEJ\u0160E STRANSKE U\u010cINKE CITOSTATIKOV<\/u><\/strong><strong>:<\/strong><\/p>\n<p><strong><u>Okvara ustne sluznice- stomatitis<\/u><\/strong><strong><u>:<\/u><\/strong> ka\u017ee se ko vnetna reakcija ustne sluznice in intraoralnega mehkega tkiva na citotoksi\u010dne u\u010dinke kemoterapije. Lahko preide v bole\u010de razjede, hemoragije in sek infekcije. Lo\u010dimo 4 stopnje stomatitisa, 4 je najte\u017eja oblika. Delo ms poteka v smislu preventive in na tem podro\u010dju ms samostojno na\u010drtuje in izvaja ZN.<\/p>\n<p><strong><u>Dejavniki tveganja<\/u><\/strong><u>:<\/u> starost, vrsta in odmerek citostatikov, nevropenija, steroidi, neustrezna ustne higiena, neurejeno zobovje, alkohol, kajenje.<\/p>\n<p>Na za\u010detku zdravljenja ms oceni stanje ustne sluznice, glede na neg anamnezo opredeli dejavnike tveganja za B, oceni B navade in pripravi na\u010drt ZN po stadijih stomatitisa. B si mora bolj intenzivno \u010distiti ustno votlino( po vsakem obroku z mehko \u0161\u010detko, otro\u0161ko pasto, v 3,4 stadiju ne \u0161\u010detke- krvavitev), pomembno stalno vla\u017eenje z \u017eajbljevim, kamili\u010dnim \u010dajem, deluje protivnetno. Ko se pojavi stomatitis pa z fiz raztopino- pospe\u0161uje granulacijo. B damo navodila za uporabo zobne nitke in zobne prhe. B naj uporablja za\u0161\u010ditno kremo za ustnice in antisepti\u010dne tablete za za usta in \u017erelo. Pou\u010dimo ga o pomenu teko\u010dine in ustrezne prehrane. Ms 1x dan oceni stanje ustne votline in na\u010drtovati ZN.<\/p>\n<p><strong><u>Vnetje sluznice po\u017eiralnika- ezofagitis<\/u><\/strong><strong><u>:<\/u><\/strong> pojavi se so\u010dasno z vnetjem ustne sluznice. Ms mora posvetiti posebno pozornost zgodnjim znakom vnetja, ker zaradi anatomske lege po\u017eiralnika ti niso klini\u010dno vidni. Pozorna mora biti na bole\u010dine pri po\u017eiranju, ob\u010dutek kepe v po\u017eiralniku in pri po\u017eiranju. Ob prvih znakih ezofagitisa po nar dr apliciramo lokalni antimikotik. ZN je usmerjena v preventivo, ob prisotnosti vnetja se posvetimo vzdr\u017eevanju optimalnega prehranskega statusa, prep. sek infekcij- glivi\u010dnih.<\/p>\n<p><strong><u>Po\u0161kodbe sluznice \u017eelodca in \u010drevesja- gastroenterokolitis<\/u><\/strong><strong><u>:<\/u><\/strong> najpogosteje se ka\u017ee z drisko, potencialni problemi, ki jih moramo upo\u0161tevati: dehidracija, abd bole\u010dina, omejitve pri gibanju, izguba TT, odklanjanje hrane, teko\u010dine. Aktivnosti ZN so usmerjene v u\u010denje B o pomembnosti teko\u010dine v \u010dasu driske, nadzor nad TB, zau\u017eito hrano, prepre\u010devanje vnetja perianalnega predela, spremljanje ko\u017enega turgorja. Potrebna je visoko kalori\u010dna dieta, v ve\u010d manj\u0161ih obrokih, aplikacija predpisanih zdravil, B omogo\u010diti po\u010ditek.<\/p>\n<p><strong><u>Slabost in bruhanje<\/u><\/strong><strong><u>:<\/u><\/strong> Glede na \u010das lo\u010dimo akutno, subakutno in pozno slabost ali bruhanje.<\/p>\n<p><strong><u>Vzporedni dejavniki ki vplivajo so<\/u><\/strong><u>:<\/u> starost, spol(mladi, \u017d), u\u017eivanje alkohola(pri alkoholikih je tveganje ni\u017eji), neg prej\u0161ne izku\u0161nje, strah, zaskrbljenost. B grozi pomanjkanje teko\u010dine, izguba TT, aspiracije, oslabelost- vse to upo\u0161tevamo pri na\u010drtu ZN.<\/p>\n<p>Pred za\u010detkom zdravljenja z citostatiki, je pomembna psih priprava B.<\/p>\n<p><strong><u>Aktivnosti ms:<\/u><\/strong> ureditev B o\u017ejo okolico, prilagoditi prehrano glede na B stanje( hrana po \u017eelji), omejiti fiz sposobnosti v \u010dasu siljenja na bruhanje- bruhanja, aplik antiemeti\u010dne th po na dr, zagotovitev teko\u010dine za pitje, vodenje TB, opazovanje izbruhane mase, kontrola VF, prepre\u010diti aspiracijo- pravilen polo\u017eaj B.<\/p>\n<p>Pomembna je priprava B in svojcev na bivanje v doma\u010di oskrbe: u\u010denje pravilnega polo\u017eaja po hranjenju in pri bruhanju, jemanje antiemetikov ob predpisanih urah in prep stranskih u\u010dinkov, u\u010denje sprostitvenih tehnik, o pomembnosti zadostne prehrane, teko\u010dine.<\/p>\n<p><strong><u>Zavora v delovanju kostnega mozga- mielosupresija<\/u><\/strong><strong><u>:<\/u><\/strong> citostatiki prizadenejo tudi E, L, T, posledice so nevtropenije, trombocitopenije, anemije.<\/p>\n<p><strong><u>Nevarnosti ki grozijo B so<\/u><\/strong><u>:<\/u> zni\u017eanje odpornosti- mo\u017eni infekti, spontane krvavitve pri padcu T, anemije zaradi zmanj\u0161ane celotne mase E- ka\u017ee se z vrtoglavico, utrujenost, bledica.<\/p>\n<p><strong><u>Aktivnosti ZN pri levkopeniji<\/u><\/strong><strong>:<\/strong> B pou\u010dimo o pomembnosti izvajanja naslednjih ukrepov: prhanje 2x dnevno, poostrena higiena rok, uporaba elek brivnika, u\u017eivanje teko\u010din do 3000l, izogibanje potencialnim virom oku\u017ebe, izvajanje dihalnih vaj, po\u010ditek. Izvajamo asepti\u010dno metodo dela, izogibamo se invazivnim posegom. V primeru hude nevtropenije- izolacija B( temp 3x dnevno, odvzem ku\u017enin, dieta, opazovanje).<\/p>\n<p><strong><u>Aktivnosti ZN pri trombocitopeniji<\/u><\/strong><strong>:<\/strong> B opozorimo, naj se izogiba po\u0161kodbam, pozoren naj bo na prve znake manj\u0161ih krvavitev in takoj obi\u0161\u010de dr. Opazujemo, ali je pri\u0161lo pri B do spontanih krvavitev. Poostrena ustna hig, hig telesa, dihalne vaje, B naj ne izpihuje mo\u010dno skozi nos, naj u\u017eiva blaga odvajala, da se izogne potiskanju. V doma\u010di oskrbi ne aspirina. Izogibamo se vbodam v veno, mi\u0161ico, kateterizaciji, klizmi. Pozorni na menstrualno krvavitev. B dobi protilakti\u010dno transfuzijo T, da zmanj\u0161a mo\u017enost nastanka spontanih krvavitev.<\/p>\n<p><strong><u>Aktivnosti ZN pri anemiji<\/u><\/strong><strong>:<\/strong> B pou\u010dimo o vzrokih za nastanek anemije in ga seznanimo o preven ukrepih za prep zapletov pri anemiji. Pomembno da omogo\u010dimo po\u010ditek, odsvetujemo \u010dezmerno fiz aktivnost. Opazuje ali so se pri B pojavili simptomi anemije. B razlo\u017eimo postopek prejemanja transfuzije, ki je najpogostej\u0161i na\u010din zdravljenja.<\/p>\n<p><strong><u>Lokalne in sistemske spremembe na ko\u017ei:<\/u><\/strong><\/p>\n<p><strong><u>Najpogostej\u0161e sistemske bolezni so<\/u><\/strong>: izpadanje dlak, las, spremebe na nohtih, preob\u010dutljivost na svetlobo pri izpostavljenih predelih ko\u017ee, koprivnica, srbenje, izpu\u0161\u010daji.<\/p>\n<p><strong><u>Najpogostej\u0161e lokalne spremembe<\/u><\/strong><u> <strong>na ko\u017ei<\/strong><\/u>: vnetje vene, obarvanost vene, peko\u010da bole\u010dina, lokalna koprivnica.<\/p>\n<p>Standardiziran na\u010drt ZN zajema informiranje B z mo\u017enimi spremembami na ko\u017ei pri njegovi shemi zdravljenja. Poleg tega B svetujemo: naj uporablja blag \u0161ampon in mla\u010dno vodo, blage detergente pri pranju perila, deodorant brez alkohola- ne na mesto aplikacije citostatikov, ohlapna obla\u010dila, uporaba za\u0161\u010ditnega klobuka. Odsvetujemo: praskanje ko\u017ee, uporaba grelnih teles ali ledu, plavanje v bazenu- morju v \u010dasu ko\u017ene reakcije.<\/p>\n<p><u>Posebno pozornost moramo posvetiti:<\/u><\/p>\n<p><strong><u>ALOPECIJA ali izpadanje las<\/u><\/strong><u>,<\/u> dlak, obrvi. Je stranski u\u010dinek citostatikov, ki je najbolj viden za okolico, ki negat u\u010dinkuje na samopodobo B. Pojavi se 2-6 tednov po za\u010detku th. Lo\u010dimo 4 stopnje, ki je odvisna od vrste citostatikov, ki jih B prejme, doze, kombinacije zdravljenja. Ukrepe za prepre\u010devanje predpi\u0161e dr( danes uporabljamo kapo, s pomo\u010djo katere izvajamo hipotermijo lasi\u0161\u010da najve\u010d 50-60min. B omogo\u010dimo nakup lasulje- recept, uporaba blagih \u0161amponov.<\/p>\n<p><strong><u>EKSTRAVAZACIJA<\/u><\/strong><strong><u>:<\/u><\/strong> je razlitje citostatika v podko\u017eje ali v ko\u017eo na mestu ali v okolici vboda. Prve znake opazi B, na mestu vboda ob\u010duti bole\u010dino in napetost, nato opazimo rde\u010dino, oteklino, inf te\u010de po\u010dasneje. Ukrepi ms ob pojavu ekstravazacije: takoj\u0161na prekinitev aplikacije, aspiracija citostatika iz iv kanile in podko\u017eja, aplikacija iv antidota po standardu in odstranitev iv kanile, sterilno pokrivanje vbodnega mesta, namestitev obkladkov, roka naj bo dvignjena in miruje. Da bi prepre\u010dili ekstravazacijo mora biti ms ki aplicira citostatike strokovno usposobljena in izku\u0161ena. Upo\u0161tevati standard nastavitev iv kanile, pred aplikacijo preveriti prehodnost vene s fiz raztopino in po kon\u010dani aplikaciji.<\/p>\n<p><strong><u>Nevropatije<\/u><\/strong>: se ka\u017eejo kot odrevenelost in mravljin\u010denje v okon\u010dinah, neusklajenost gibov, utrujenost. Lahko se ka\u017eejo kot polenitev peristaltike, ki lahko vodi v zaprtje. B seznanimo z mo\u017enostjo nastanka, ga spodbujamo k pitju in u\u017eivanju balastne hrane.<\/p>\n<p><strong><u>U\u010dinek na organe<\/u><\/strong><strong><u>:<\/u><\/strong> nefrotoksi\u010dnost se ka\u017ee z neposredno okvaro glomerulov in tubulov ledvic ali posredno okvaro z metaboliti, ki nastanejo zaradi hitrega razpada tumorskih celic ob citostatski th. MS pou\u010di B o znakih nefrotoksi\u010dnosti: peko\u010de uriniranje, hematurija, bol v kri\u017eu, pov temp, slabost, driska. Pomembno da B zau\u017eije dovolj teko\u010dine. MS vodi TB, nadzira alkalnost urina. Citostatiki iz skupine AB lahko povz motnje sr\u010dnega ritma.<\/p>\n<p><strong><u>Zvi\u0161ana tel temperatura<\/u><\/strong>: pomembno da B povemo kdaj se bo pojavila pov tel temp, da mu zagotovimo dovolj teko\u010dine in po dr naro\u010diluantipiretike<strong><u>. <\/u><\/strong><\/p>\n<p><strong><u>U\u010dinek na spolne \u017eleze:<\/u><\/strong> lahko je za\u010dasen ali stalen. Odvisen od starosti, vrste obolenja. Pri M lahko v \u010dasu zdravljenja postanejo sterilni. V tem primeru B dajo spermo v zamrznitev in si po kon\u010danem zdravljenju ustvarijo dru\u017eino. Pri \u017d simptomi menopavze. Oba partnerja je treba pou\u010diti o spolnosti. Menzes je lahko nereden- potrebna za\u0161\u010dita.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><u>\u00a0<\/u><\/strong><\/p>\n<p><strong><u>NEKAJ OSNOVNIH INFORMACIJ O ZA\u0160\u010cITI PRED SEVANJEM:<\/u><\/strong><\/p>\n<p>za\u0161\u010dita pred sevanjem:namen, ob uporabi ustreznih sredstev in ukrepov osebja pri delu z viri sevanja prejme \u010dim manj\u0161e doze \u017earkovja. Pri vsakem delu z viri sevanja moramo upo\u0161tevati<\/p>\n<p><strong><u>3 na\u010dela za\u0161\u010dite<\/u><\/strong><u>:<\/u> \u010dim kraj\u0161i \u010das obsevanja, tem manj\u0161a bo prejeta doza \u017earkovja, \u010dim ve\u010dja je oddaljenost od vira sevanja, tem manj\u0161a je njegova inteziteta(virov sevanja ne prijemamo z golo roko ampak uporabljamo ustrezna prijemala in manipulacije), \u010dim debelej\u0161i in gostej\u0161i je za\u0161\u010ditni zaslon, tem manj\u0161i inteziteti \u017earkovja bomo izpostavljeni. Zato pri delu z viri sevanja uporabljamo za\u0161\u010ditne zaslone in osebna za\u0161\u010ditna sredstva.<\/p>\n<p><strong><u>Za\u0161\u010dita pred nevronskim \u017earkovjem<\/u><\/strong><strong><u>:<\/u><\/strong> ukrepi- zaviranje hitrih nevronov v plasteh parafina, vode, absorbcija po\u010dasnih nevronov v plasteh kadmija ali bora, absorbcija \u017earkovja gama, ki nastane ob jedrski reakciji.<\/p>\n<p><strong><u>Za\u0161\u010dita pri delu z odprtimi viri sevanja<\/u><\/strong>: ukrepi- uporaba osnovnih na\u010del za\u0161\u010dite pred sevanji, organizacijski za\u0161\u010ditni ukrepi, uporaba osebnih za\u0161\u010ditnih sredstev, spo\u0161tovanje pravil OH, radiolo\u0161ka in medicinska kontrola, vzgoja in pouk osebja.<\/p>\n<p><strong><u>B z vstavljenimi radioizotopi kot vir sevanja<\/u><\/strong>: zaprte radioizotope po kon\u010danem obsevanju odstranimo in spravimo v trezor- B ne seva ve\u010d. \u010ce pa ima odprt radioizotop, pa seva \u0161e nekaj ur, dni, tednov odvisno od dg- th posega. Po dg posegu sme B zapustiti H ker so aplicirane doze relativno majhne. Po terapevtskem posegu mora zaradi velike doze radioizotopa ostati na posebnem oddelku. Oddelek zapusti, ko rezidualna aktivnost pade na predpisano vrednost. Ob odhodu v doma\u010do nego izro\u010dimo B pismena navodila o najnujnej\u0161ih ukrepih.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2><u>\u00a0<\/u><\/h2>\n<h2><u>ZDRAVLJENJE KRONI\u010cNE BOLE\u010cINE PRI \u00a0B. Z RAKOM<\/u><\/h2>\n<p><strong><u>Fiziologija bole\u010dine pri raku:<\/u><\/strong> pogosto je vzrok bole\u010dine vra\u0161\u010danje tumorja v kosti, \u017eivce in votle organe. Redko posledica kirur\u0161kega, obsevalnega ali sistemskega zdravljenja. Lo\u010dimo somatsko, visceralno, nevropatsko bole\u010dino<u>. <\/u><\/p>\n<p><strong><u>Simptomi kroni\u010dne bole\u010dine<\/u><\/strong><u>:<\/u> depresija, strah, motnje spanja, hranjenja.<\/p>\n<p><strong><u>Merilci jakosti bole\u010din<\/u><\/strong><u>:<\/u> uporabljamo VAS skalo, \u0161tevil\u010dno lestvico, kjer B oceni svojo bole\u010dino od 0-10. Blago bol 1-3 zdravimo z neopioidnimi analgetiki, srednje 4-7 uporabljamo srednje mo\u010dne opioide v kombinaciji z neopioidi, mo\u010dno bol isto zdravimo.<\/p>\n<p><strong><u>Cilji zdravljenja bole\u010dine<\/u><\/strong><u>:<\/u> spanje brez bole\u010din, po\u010ditek \u010dez dan brez bole\u010din, gibanje in opravljanje vsakdanjih aktivnosti brez bole\u010din- te\u017eko dose\u017eemo.<\/p>\n<p><strong><u>Poti vnosa za zdravljenje bole\u010dine<\/u><\/strong>: per os, , sc, iv.<\/p>\n<p><strong><u>Titracija opioidnih analgetikov<\/u><\/strong><strong>: <\/strong>odmerek opioidov titiramo glede na jakost bole\u010dine. Ms po nar dr titrira odmerek morfina. Spremlja jakost bol in stranske u\u010dinke, velikost odmerka in intervale dajanja zdravil po nar dr.<\/p>\n<p><strong><u>Stranski u\u010dinki zdravljenja z opioidi<\/u><\/strong><u>:<\/u> so pogoste: slabost, zaspanost, zaprtje, depresija dihanja- redko.<\/p>\n<p><strong><u>Nefarmakolo\u0161ko laj\u0161anje bole\u010dine:<\/u><\/strong> relaksacijske tehnike zmanj\u0161ajo strah, mi\u0161i\u010dno napetost, fizikalne metode( gretje, hlajenje, masa\u017ee ), so lahko dopolnilo pri zdravljenju bole\u010dine.<\/p>\n<p>Pogovorimo se z B o zdravilih ki jih bo u\u017eival zaradi bol, seznanimo ga o stranskih u\u010dinkih.<\/p>\n<p><strong><u>Tehni\u010dno zahtevnej\u0161i na\u010dini zdravljenja bole\u010dine<\/u><\/strong><strong><u>:<\/u><\/strong> nekatere vrste bolezni zdravimo z nevropatsko blokado \u017eivcev iv \u017eiv\u010dnih plete\u017eev. Lahko sc, iv, intraspinalno dajanje zdravil s \u010drpalko. B s pritiskom na gumb \u010drpalke lahko sam injicira odmerek zdravila, ki smo ga programirali.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2><u>ZN ONKOLO\u0160KEGA B, KI IMA BOLE\u010cINO<\/u><\/h2>\n<p>Bole\u010dina je najpogosteje kroni\u010dna in traja dlje \u010dasa. B so prestra\u0161eni, psih in fiz iz\u010drpan, depresivni.<\/p>\n<p><strong><u>Vloga MS:<\/u><\/strong> pri prepre\u010d in laj\u0161anju bole\u010din. Cilj njenega delovanja je dose\u010di, da B ne bo trpel zaradi hudih bole\u010din. Pou\u010dena mora biti o stvareh: kaj je bole\u010dina, kak\u0161en je B odziv nanjo, kak\u0161na je njena vloga, poznati mora vrste in na\u010dine zdravljenja. MS deluje: samostojno, sodeluje pri uresni\u010devanju med-teh na\u010drta, sodeluje pri na\u010drtovanju, izvajanju in vrednotenju celotne zdrav oskrbe B. Svoje delo opravlja po PZN.<\/p>\n<p><strong><u>Bole\u010dina<\/u><\/strong><strong><u>:<\/u><\/strong> lo\u010dimo akutno- kroni\u010dno , glede na vzrok: somatsko, visceralno, nevropatska), lahko je posledica razra\u0161\u010danja rakastega tkiva v okolico, posledica zdravljenja.<\/p>\n<p><strong><u>Pri ocenjevanju bole\u010dine upo\u0161tevamo<\/u><\/strong>: B individualno izra\u017eanje bole\u010dine, toleranco, subjektiven odnos MS do bole\u010dine. <strong><u>Znaki popu\u0161\u010danja bole\u010dine<\/u><\/strong><u>: <\/u>sprostitev polo\u017eaja telesa, izraz obraza, stabilni VZ, pove\u010dano zaupanje v zdravljenje.<\/p>\n<p><strong><u>Ugotavljanje potreb in ocenjevanje B do\u017eivljanja bole\u010dine ter postavitev ND<\/u><\/strong><strong>: <\/strong>zbrane podatke mora ms jasno in razumljivo dokumentirati( besedni opis bol, neverbalne znake, aktivnosti B, VAS skala).<\/p>\n<p><strong><u>Naloge MS:<\/u><\/strong> ugotoviti kako se B odziva na bol, odziv svojcev, prepoznati verbalne in neverbalne znake bol).<\/p>\n<p><strong><u>Za ocenjevanje uporabljamo<\/u><\/strong>: vas skalo, besedno, \u0161t lestvico. ND je postavljena na osnovi ugotovljenih potreb.<\/p>\n<p><strong><u>Najpogostej\u0161e ND<\/u><\/strong>: akutna- kroni\u010dna bol, zaprtje kot poledica jemanja opioidov, motnje spanja zarad kron bol.<\/p>\n<p><strong><u>Izdelava na\u010drta ZN:<\/u><\/strong> obsega aktivnosti, ki jih ms izvaja pri posameznem B, da bi odpravila obstoje\u010de in potencialne probleme. <strong><u>Aktivnosti MS po na\u010drtu ZN:<\/u><\/strong> pogovor, u\u010denje, izvaja nefarmakolo\u0161ke metode zdravljenja, dajanje predpisanih zdravil, merjenje bol, sodeluje pri diag- ter posegih.<\/p>\n<p><strong><u>Ocena uspe\u0161nosti dela<\/u><\/strong><strong>:<\/strong> se poka\u017ee v B po\u010dutju. Kazalci uspe\u0161nosti so: bol je nadzorovana do meje znosnosti, B ima urejeno prebavo, pri B niso navzo\u010di stranski pojavi, ki so posledica protibol th.<\/p>\n<p><strong><u>Metode zdravljenja bole\u010dine<\/u><\/strong><strong><u>:<\/u><\/strong> ms izvaja protibol th po nar dr.<\/p>\n<p><strong><u>Mo\u017enosti zdravljenja bol<\/u><\/strong><u>:<\/u> sistemsko medikamentozno zdravljenje, spinalna analgezija po epiduralnem ali subarahnoidalnem katetru.<\/p>\n<p><strong><u>ZN B ki ga zdravimo medikamentozno<\/u><\/strong><strong><u>:<\/u><\/strong> B lahko prejme zdravilo per os, rektalno, sc, iv, im. B moramo skrbno opazovati, da bi ugotovili u\u010dinkovitost danih zdravil, stranske pojave, pojave ki niso posledica dane th. B in svojci morajo biti seznanjeni z vrstami zdravil, stranskimi u\u010dinki, o na\u010dinu jemanja.<\/p>\n<p><strong><u>Spinalna analgezija po epiduralnem ali subarahnoidalnem katetru EDK, SAK:<\/u><\/strong> uporabimo, kadar ostale metode ne zado\u0161\u010dajo ali niso izvedljive.<\/p>\n<p><strong><u>S to metodo dose\u017eemo<\/u><\/strong><u>:<\/u> dober analgeti\u010dni u\u010dinek z min kol analgetika v rednih intervalih, B omogo\u010dimo, da prejema ustrezno th doma, ve\u010dje udobje, zaupanje B, dolgotrajno analgezijo.<\/p>\n<p><strong><u>Ativnosti ms:<\/u><\/strong> pravilna oskrba katetra, priprava zdravilne me\u0161anice, pravilna aplikacija, prepoznavanje zapletov in hitro ukrepanje ob zapletih.<\/p>\n<p><strong><u>Priprava zdravila<\/u><\/strong>: zdravila pripravljajo v lekarni OI, naj bo v hladilniku, vsakodenvna priprava, zdravilo si vbrizga B ali svojci. B so pou\u010deni o tem pred odhodom iz bolnice.<\/p>\n<p><strong><u>Zapleti pri EDK<\/u><\/strong><u>:<\/u> potrebno je poznavanje zapletov, opazovanje B 20-30min po aplik, vsakodnevna kontrola katetra ob aplikaciji( zamakanje).<\/p>\n<p><strong><u>Stranski u\u010dinki danega zdravila<\/u><\/strong><u>: <\/u>zaprtje, zaspanost, glavobol, srbe\u010dica, bruhanje, depresija dihanja.<\/p>\n<p>[wp_ad_camp_1]<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2><u>PRINCIPI \u00a0PALIATIVNE OSKRBE IN PALIATIVNE ZN<\/u><\/h2>\n<p><strong><u>Principi paliativne oskrbe so:<\/u><\/strong> pravica vsakega B in njegovih svojcev, kjerkoli so. Oskrba mora biti dostopna vsem B, ne glede na dol\u017eino pre\u017eivetja neozdravljive bolezni. Paliativna oskrba je namenjena B z vsemi neozdravljivimi boleznimi. Timski pristop zdru\u017euje sodelovanje in odgovornost vse zdrav, soc delavcev, psih, prostovoljcev, ki prihajajo v stik z neozdravljivo bolnimi in dru\u017eino. Naravnanost k B zagotavlja upo\u0161tevanje osebnih \u017eelja in potreb, ohranjanje samostojnosti in dostojanstva prizadetih. Tovrstna obravnava naj bi spodbudila ljudi k umiranju v doma\u010dem okolju, obenem pa naj bi jo sprejeli v H, DSO. Spo\u0161tuje \u017eivljenje in priznava smrt, kot naravni dogodek, pri \u010demer je ne pospe\u0161uje niti ne zavla\u010duje<strong><u>. <\/u><\/strong><\/p>\n<p><strong><u>Kje in kdo izvaja paliativno oskrbo<\/u><\/strong><strong><u>:<\/u><\/strong> v okviru hospicev, zdravnik paliativne medicine, ms.<\/p>\n<p><strong><u>Pristop<\/u><\/strong><strong><u>:<\/u><\/strong> prepoznavanje in zdravljenje bole\u010dine, dobra komun, pogovor, svetovanje, spo\u0161tovanje B \u017eelja, dovolj jasnih infor B in svojcem za oporo pri te\u017ekih odlo\u010ditvah, taktno povedati resnico ali slabo novico, kadar jo B \u017eeli izvedeti, opu\u0161\u010danje nepotrebnih neg in ter postopkov, medicinska etika, timska obravnava in neprekinjena komunikacija.<\/p>\n<p><strong><u>Na\u010drt izvajanja simptomatske obravnave<\/u><\/strong><strong><u>: <\/u><\/strong><\/p>\n<p><strong><u>Ocena stanja in mote\u010dih simptomov<\/u><\/strong> ( zakaj so nastali, kaj jih povzro\u010da, dr odredi zdravljenje, skupno z B naredimo na\u010drt zdravljenja, infor svojcev, \u010de B v to privoli).<\/p>\n<p><strong><u>Osebni pristop<\/u><\/strong> ( B sodeluje pri sprejemanju odlo\u010ditev, pisna navodila o jemanju zdravil, ocena uspe\u0161nosti zdravljenja, nikoli ne re\u010demo ni\u010d ve\u010d ne moremo narest ).<\/p>\n<p><strong><u>Supervizija<\/u><\/strong>: ( nenehno ocenjujemo u\u010dinkovitost postopkov in zdravil, prilagajanje zdravljenja na spremembe in B \u017eelje, preverjamo sposobnost u\u017eivanja zdravil per os, B ne jemljemo upanje in postavljamo bli\u017enje cilje<u>).<\/u><\/p>\n<p><strong><u>Stalnost<\/u><\/strong><u>:<\/u> ( B mora vedno vedeti, na koga se lahko ob kateri uri obrne v stiski ).<\/p>\n<p><strong><u>Razdelitev po simptomatiki:<\/u><\/strong><\/p>\n<p><strong><u>Bole\u010dina<\/u><\/strong><strong>:<\/strong> je najpogostej\u0161a. Pomembno( ocena vrste in jakost bole\u010dine, prava izbira zdravil, ustrezen na\u010din vnosa, jemanje zdravil v rednih intervalih).<\/p>\n<p><strong><u>Slabost in bruhanje<\/u><\/strong>: <strong>Vzrok<\/strong>: zapora \u010drevesja, zaprtje, ascites, bole\u010dina, strah, posledica kemoterapije. Zdravljenje medikamentozno in nemedikamentozno.<\/p>\n<p><strong><u>Zaprtje<\/u><\/strong><strong>:<\/strong> <strong>Vzrok<\/strong>: neaktivnost, hiperkalcemija, dehidracija, jemanje nekaterih zdravil. <strong>Zdravljenje<\/strong>: medikamentozno- sve\u010dke, odvajala, nemedikamentozno- ve\u010d teko\u010din, balastna hrana.<\/p>\n<p><strong><u>Te\u017eko dihanje- dispneja:<\/u><\/strong> prina\u0161a strah, nemir, vodi v hipoksijo. <strong>Vzrok<\/strong>: zapora glavnega bronhusa, nekroza plju\u010dnega tkiva, ascites obse\u017een. <strong>Zdravljenje<\/strong>: <u>medikamentozno-<\/u> AB pri infekciji, zdravila za umiritev po nar dr, <u>nemedikamentozno:<\/u> ni\u017eja sobna temp, sprostitvene tehnike, smo ob B, polsede\u010di polo\u017eaj.<\/p>\n<p><strong><u>Kaheksija<\/u><\/strong><strong><u>:<\/u><\/strong> predvsem pri raku na \u017eelodcu, \u010drevesju, plju\u010dih. Ka\u017ee se kot: zman TT, oslabelost, izguba apetita, okusa, bledica, decubitus. Sprememba B podobe neg vpliva na njegovo psih stanje, ki se ka\u017ee z depresijo, jezo. <strong>Zdravljenje<\/strong><u>:<\/u> kortokosteroidi. Prehranjevanje: NGS, parenteralno. MS nudi psih oporo, nega ko\u017ee, ustne votline, primerna obla\u010dila.<\/p>\n<p><strong><u>Psiholo\u0161ki simptomi<\/u><\/strong><strong><u>:<\/u><\/strong> opa\u017eamo zaskrbljenost, \u017ealost, nervozo, nespe\u010dnost. Ve\u010dinoma so psihosoc zna\u010daja, predvsem z izgubo B samopodobe, vloge v dru\u017eini, dru\u017ebi. B niha v \u010dustvovanju in vedenju. Potreben je osebni pristop in odkrit pogovor z B. <strong><u>Vloga MS<\/u><\/strong>: ima najpogostej\u0161i stik z B in svojci, postavi ND, na\u010drtuje in izvaja neg intervencije, prepoznava in prepre\u010duje mote\u010de simptome, oceni u\u010dinkovitost simptomatskega zdravljenja, B in svojcem daje psih oporo, posreduje svoje znanje in sodeluje pri raziskovalnem delu, na tem podro\u010dju.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><u>\u00a0<\/u><\/strong><\/p>\n<p><strong><u>PSIHOONKOLOGIJA:<\/u><\/strong><\/p>\n<p><strong><u>B do\u017eivljanje v procesu soo\u010danja z boleznijo in njenim zdravljenjem<\/u><\/strong><strong><u>:<\/u><\/strong> nerazumljivo B vedenje moramo znati prepoznati razli\u010dne oblike obrambnega vedenja B z rakom.<\/p>\n<p><strong><u>Ross je opredelila 5 faz<\/u><\/strong><strong>: <\/strong><\/p>\n<p><strong><u>Zanikanje<\/u><\/strong>( nekateri B te\u017eko sprejmejo realnost dg, za to potrebujejo ve\u010d \u010dasa kot drugi, zaradi negotovosti, strahu odla\u0161ajo s prvim pregledom.<\/p>\n<p><strong><u>Napadalnost- agresija<\/u><\/strong><u>:<\/u>B so napeti, razdra\u017eljivi, sprejo se s svojci, osebjem. B napadalnosti ne smemo vzeti osebno. Potrebno se je v\u017eiveti v njegov polo\u017eaj, da bomo razumeli in razre\u0161ili nesporazum.<\/p>\n<p><strong><u>Pogajanje<\/u><\/strong><u>:<\/u> prehodna faza ko B sprejme realnost, je za ceno zdravja pripravljen storiti vse.<\/p>\n<p><strong><u>Du\u0161evna potrtost, depresija<\/u><\/strong><u>:<\/u> ko bolezen napreduje, so iz\u010drpani, potrti. B pomagamo s pogovorom, laj\u0161anjem bole\u010din.<\/p>\n<p><strong><u>Sprejetje, umiritev<\/u><\/strong><u>:<\/u> B sprejme svoje stanje in se umiri.<\/p>\n<p><strong><u>Terapevtski pomen komunikacije<\/u><\/strong>: za pristno in uspe\u0161no komunikacijo je potrebno, da sta obe komunikaciji, ki potekata so\u010dasno, usklajeni. Na B vedenje pomembno vplivajo komun s samim seboj, z dr, ms, svojci. Pristop je vedno individualen, v posamezni situaciji se odlo\u010damo, kak\u0161no ravnanje je najprimernej\u0161e. Komun se naj dopolnjuje z molkom- B daje \u010das, da se sre\u010da s strahom, vpra\u0161anji. Pomembno je tudi aktivno poslu\u0161anje- omogo\u010da, da kaj zvemo o B, hkrati je znak spo\u0161tovanja do B. <strong><u>Razumevanje svojega lastnega do\u017eivljanja kot pogoj za uspe\u0161no izvajanje ZN: <\/u><\/strong>da bi delo z B ustrezno potekalo, moramo \u010das pravo\u010dasno prepoznati in ga obvladati. Nevarno je, \u010de ta strah potla\u010dimo ali ga zanikamo.<\/p>\n<p><strong><u>Empatija- sposobnost v\u017eivljanja<\/u><\/strong><u>:<\/u> B potrebuje ob\u010dutek varnosti, vzpodbudo, da mu lahko pomagamo, moramo zaznati njegovo stisko in se v\u017eivet v njegovo situacijo.<\/p>\n<p><strong><u>Identifikacija- poistovetenje<\/u><\/strong><u>:<\/u> v procesu v\u017eivljanja obstaja nevarnost, da se preve\u010d v\u017eivimo v B ali se z njim celo poistovetimo.<\/p>\n<p><strong><u>Projekcija<\/u><\/strong><u>:<\/u> da svoja lastna do\u017eivljanja in strahove slikamo v B.<\/p>\n<p><strong><u>Racionalizacija<\/u><\/strong><u>:<\/u> npr.: kon\u010dno mora vsak \u010dlovek enkrat umreti. Do\u017eivljanje stiske ob umirajo\u010dem B: najpogostej\u0161a reakcija je \u017eelja po umiku, nasprotna je umik in izguba zanimanja za B, ki se lahko preoblikuje tudi v napadalnost in obto\u017eevanje B. Pri delu z umirajo\u010dimi se v\u010dasih zatekamo tudi k la\u017enemu optimizmu.<\/p>\n<p><strong><u>Razre\u0161evanje lastne stiske<\/u><\/strong><strong><u>: <\/u><\/strong>pri delu z umirajo\u010dim B je veliko pozornosti treba nameniti lastnim \u010dustvom in obvladovanju, ker druga\u010de lahko zapademo v malodu\u0161je, napadalnost ali nihilizem, kar je slabo za nas same, tim in B. V ta namen delujejo v svetu izkustvene skupine.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><u>POVZETEK:<\/u><\/strong><\/p>\n<p>Psihoonkologija obravnava psih vidike bolezenskega dogajanja in s tem prispeva pomemben dele\u017e k celostni obravnavi B. Za delo ms je pomembno razumevanje B do\u017eivljanja v procesu soo\u010danja z boleznijo in njenim zdravljenjem ter tudi znanje in ve\u0161\u010dine komunikacije. Za uspe\u0161no izvajanje ZN pa je potrebno razumeti svojo lastno do\u017eivljanje, ga prepoznati in ustrezno razre\u0161evati razli\u010dne stiske, ki nastopijo pri delu z onkolo\u0161kim B.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><u>\u00a0<\/u><\/strong><\/p>\n<p><strong><u>SODOBNI TRENDI V ONKOLOGIJI:<\/u><\/strong><\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong><u>\u0160KODLJIVI VPLIVI KAJENJA NA ZDRAVJE: <\/u><\/strong><\/p>\n<p><strong><u>Zna\u010dilnosti kadilca<\/u><\/strong><strong><u>:<\/u><\/strong> pijejo ve\u010d alkohola, kave, \u010daj, zman TT, vi\u0161ja sr\u010dna frekvenca, \u017d imajo zgodnej\u0161o menopavzo, v krvi kadilcev najdemo blago pov \u0161t L, E, T<strong>. <\/strong><\/p>\n<p><strong><u>Bolezni, ki so povezane s kajenjem<\/u><\/strong><strong>:<\/strong> KOPB, rak, bolezni srca in o\u017eilja, so najpog vzrok za prezgodnjo zbolevnost in smrt. Opustitev kajenja zmanj\u0161a zbolevnost.<\/p>\n<p><strong><u>Bolezni plju\u010d<\/u><\/strong><u>:<\/u> kajenje je glavni vzrok za nastane KOPB. Opustitev kajenja najpomembnej\u0161i ukrep za zmanj\u0161anje razvoja in napredovanja KOPB. Oku\u017eba dihal, gripa, plju\u010dnica, so pri kadilcih pogostej\u0161e<u>. <\/u><\/p>\n<p><strong><u>Rak<\/u><\/strong><u>:<\/u> plju\u010dni rak je najpogostej\u0161i vzrok smrti pri M v slo. Pri kadilcih so pogosteje tudi rak grla, \u017erela, ustne votline, po\u017eiralnika. Kajenje prispeva k razvoju treb. Slinavke in ledvic, \u017eelodca, mat vratu.<\/p>\n<p><strong><u>Kajenje in TBC<\/u><\/strong><u>:<\/u> plju\u010dna TBC naj bi bila povezana s samim kajenjem kot tudi s \u0161t pokajenih cigaret. Zdi se, da so tudi otroci, izpostavljeni pasivnemu kajenju, bolj dovzetni za plju\u010dno TBC.<\/p>\n<p><strong><u>Bolezni srca in o\u017eilja<\/u><\/strong><u>:<\/u> kajenje je najpomembnej\u0161i vzrok za koronarno bolezen, tudi periferna arterijska okluzivna bolezen, je pogostej\u0161a pri kadilcih in pogosteje umirajo zaradi ateroskleroti\u010dne anevrizme aorte.<\/p>\n<p><strong><u>Bolezni prebavnega trakta<\/u><\/strong><u>:<\/u> pogostej\u0161a razjeda \u017eelodca in dvanajstnika.<\/p>\n<p><strong><u>Ostalo<\/u><\/strong><u>:<\/u> osteoporoze, spremembe na ko\u017ei, gube na obrazu, zmanj\u0161ana plodnost.<\/p>\n<p><strong><u>Nose\u010dnost<\/u><\/strong><strong>:<\/strong> kadilke kasneje zanosijo, novorojen\u010dki v povpre\u010dju 120g la\u017eji, pogosti spontani splavi, fetalna smrt.<\/p>\n<p><strong><u>Pasivno kajenje<\/u><\/strong><strong><u>:<\/u><\/strong> dolgotrajno pasivno kajenje povzro\u010da plju\u010dnega raka pri nekadilcih, tudi koronarna bolezen. Otroci star\u0161ev kadilcev pogosto akutne oku\u017ebe dihal, kroni\u010dna bol dihal, vnetje srednjega u\u0161esa.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><u>POVZETEK<\/u><\/strong>:<\/p>\n<p>V cigaretnam dimu, so doslej dokazali nekaj tiso\u010d razli\u010dnih snovi: farmakolo\u0161ko aktivne, citotoksi\u010dne, karcinogene, mutagene. Nikotin je droga, ki povzro\u010da odvisnost od cigaretnega dima. KOPB, rak in ateroskleroti\u010dne bolezni srca in o\u017eilja so najpogostej\u0161i vzrok za prezgodnje zbolevanje in smrtnost pri kadilcih. Pribl 85% smrti, ki so posledicaKOB je povezano s kajenjem. Novorojen\u010dki mater\u00a0 kadilk so v povpre\u010dju 170g la\u017eji kot novorojen\u010dki nekadilk. Opustitev kajenja dramati\u010dno zmanj\u0161a nevarnost za nastanek bolezni, povezane s kajenjem.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><u>\u00a0<\/u><\/p>\n<p><u>NACIONALNI PROGRAM PRESAJANJA ALOGENSKIH KRVOTVORNIH MATI\u010cNIH CELIC IN DELOVANJE SLO REGISTRA PROSTOVOLJNIH NESORODNIH DAROVALCEV KMC, SLOVENIJA- DONOR:<\/u><\/p>\n<p>Presajanje KMC je na\u010din zdravljenja za razli\u010dne vrste levkemije. Primerni darovalec KMC je tkivna skladnost s prejemnikom presadka. Najustreznej\u0161i darovalec je B sorodnik- brat, sestra. Ve\u010dina B pa nima ustreznih sorodnih darovalcev, ostaja da le te poi\u0161\u010demo med prostovoljnimi nesorodnimi osebami, ki so\u00a0 \u010dlani posameznih nacionalnih registrov BMDW, kjer je vklju\u010den tudi SLO- Donor- predstavlja anonimno zbirko fenotipov HLA, 536 SLO prostovoljnih nesorodnih darovalcev KMC.<\/p>\n<p>V slo klasi\u010dni odvzem KMC (kostnega mozga) izvaja KO za hematologijo KC. Darovalec je lahko vsakdo ki se prostovoljno odlo\u010di za darovanje svoji KMC, biti mora star od 18-55 let in popolnoma zdrav. Darovalca je potrebno seznaniti s celotnim potekom( postopki odvzema, mo\u017eni zapleti). Osebni podatki darovalca so anonimni, dostopni najo\u017ejemu krogu poobla\u0161\u010denih osb. Pred za\u010detkom postopka darovalca seznanimo z potrebnimi preiskavami, na\u010dinom odvzema, ter da ga lahko prosijo za darovanje levkocitnega koncentrata ali ponovno darovanje KMC za istega B. Darovalec mora pisno potrditi, da je seznanjen s celotnim postopkom.<\/p>\n<p><strong><u>Odvzem KMC<\/u><\/strong><strong>:<\/strong> pred klasi\u010dnim odvzemom KMC darovalca po\u0161ljemo na odvzem lastne krvi za avtotransfuzijo. KMC moramo odvzeti in shraniti v dve neprodu\u0161no zaprti sterilni plasti\u010dni vre\u010dki, od katerih ima vsaka omogo\u010den asepti\u010dni dostop. Transport KMC naj bo hiter, \u010das odvzema do presaditve naj ne mine ve\u010d kot 24 ur. \u010ce je ve\u010d, mora biti notranjost vsebnika obvezno ohlajena na +4c. Kadar presaditev ne uspe, lahko darovalca prosimo, da \u0161e 1x daruje KMC za istega B.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>DEJAVNIKI TVEGANJA ZA PREPRE\u010cEVANJE RAKA Zbolevnost in umrljivost je mogo\u010de zmanj\u0161ati na 3 podro\u010djih: Primarna preventiva: To je prepr. zbolevanje za ca, obsega odkrivanje\u00a0 nevarnostnih dejavnikov bolezni in zmanj\u0161anje izpostavljenosti tem dejavnikom na najmanj\u0161o mo\u017eno mero. Zato si prizadeva po eni strani z vzgojo in izobra\u017eevanjem , po drugi strani pa z zakonodajo. Sekundarna: pomen &hellip; <a href=\"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/gradivo-za-onkologijo\/\" class=\"more-link\">Preberi ve\u010d o <span class=\"screen-reader-text\">Gradivo za onkologijo<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1284],"tags":[3749,3750,1285,1807,3748,3374,1309],"class_list":["post-4558","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-3-letnik-zdravstvena-nega-onkoloskega-bolnika-z-onkologijo-in-s-paliativno-oskrbo","tag-gradivo-za-onkologijo","tag-o-raku","tag-onkologija","tag-paliativa","tag-preprecevanje-raka","tag-rak","tag-zdravstvena-nega-onkoloskega-bolnika"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4558","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=4558"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4558\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=4558"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=4558"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=4558"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}