{"id":4562,"date":"2015-11-14T12:00:05","date_gmt":"2015-11-14T11:00:05","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=4562"},"modified":"2015-12-01T10:17:03","modified_gmt":"2015-12-01T09:17:03","slug":"gradivo-za-ortopedijo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/gradivo-za-ortopedijo\/","title":{"rendered":"Gradivo za ortopedijo"},"content":{"rendered":"<h2><\/h2>\n<p><strong>Osnove diagnostike v ortopediji:\u00a0<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>zbir vseh podatkov bolnika\n<ul>\n<li>dru\u017einska anamneza (razvojne nepravilnosti, revmatizem, tuberkuloza, maligna obolenja)<\/li>\n<li>prej\u0161nje bolezni (bolezni, po\u0161kodbe, operacije, maligne bolezni)<\/li>\n<li>sedanja bolezen<\/li>\n<li>socialna anamneza (delovno mesto, poklic, razvade)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p><!--more--><\/p>\n<h3><a name=\"_Toc195024078\"><\/a>1.1.2.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Klini\u010dni pregled<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>inspekcija (ogled)<\/li>\n<li>palpacija in perkusija (otipavanje, potrkavanje)<\/li>\n<li>avskultacija (poslu\u0161anje)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>meritve gibljivosti sklepa\n<ul>\n<li>fleksija (upogib sklepa)<\/li>\n<li>ekstenzija (iztegnitev sklepa)<\/li>\n<li>abdukcija (odmik)<\/li>\n<li>addukcija (primik)<\/li>\n<li>antefleksija (dviganje iztegnjenega uda navzpred)<\/li>\n<li>retrofleksija (dviganje iztegnjenega uda navzad)<\/li>\n<li>zunanja in notranja rotacija<\/li>\n<li>pronacija in supinacija<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>gibljivost zgornje okon\u010dine<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>gibljivost hrbtenice\n<ul>\n<li>opisno (predklon do gle\u017enjev\u2026)<\/li>\n<li>meritev po Schobru (ledvena hrbtenica) in<\/li>\n<li>Ottu (prsna hrbtenica)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>gibljivost spodnje okon\u010dine<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>specialne meritve\n<ul>\n<li>meritve dol\u017eine spodnjih okon\u010din\n<ul>\n<li>s podlaganjem de\u0161\u010dice pod kraj\u0161o nogo do izena\u010ditve nagiba medenice (vi\u0161ina anteriornih iliakalnih spin)<\/li>\n<li>razdalja spina iliaca anterior superior \u2013 notranji maleol (absolutna dol\u017eina \u2013 vzrok v nogi)<\/li>\n<li>razdalja popek \u2013 notranji maleol (relativna ali funkcionalna dol\u017eina \u2013 vzrok v hrbtenici)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>meritve obsega okon\u010din<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>ugotavljanje nestabilnosti sklepov<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>okvirni nevrolo\u0161ki pregled\n<ul>\n<li>senzibiliteta (ob\u010dutek za dotik \u2013 po dermatomih)<\/li>\n<li>motorika (ocena mi\u0161i\u010dne mo\u010di \u2013 po miotomih) \u2013 lestvica mi\u0161i\u010dne mo\u010di\n<ul>\n<li>0 = ni kontrakcije (mrtva mi\u0161ica \u2013 plegija)<\/li>\n<li>1 = mi\u0161ica se skr\u010di, vendar ni giba<\/li>\n<li>2 = mo\u017een je gib, vendar ne proti te\u017ei<\/li>\n<li>3 = mo\u017een je gib proti te\u017ei<\/li>\n<li>4 = mo\u017een gib proti manj\u0161emu uporu<\/li>\n<li>5 = normalna mi\u0161i\u010dna mo\u010d<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>refleksi\n<ul>\n<li>refleks bicepsa, tricepsa, patelarni, ahilov refleks\u2026<\/li>\n<li>refleks je lahko ugasel, oslabel, poja\u010dan<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3><a name=\"_Toc195024079\"><\/a>1.1.3.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Diagnosti\u010dne metode<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>rtg slikanje<\/li>\n<li>magnetna resonanca, CT, Mielografija<\/li>\n<li>ultrazvok<\/li>\n<li>izotopske preiskave \u2013 scintigrafija skeleta\n<ul>\n<li>v krvno \u017eilo vbrizgani radioaktivni izotop se kopi\u010di na mestu okvare, bolezni v kosti<\/li>\n<li>pomembna za odkrivanje kostnih tumorjev, metastaz, vnetja, obrabe sklepov<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>laboratorijske preiskave (levkociti, CRP, sedimentacija, alkalna in kisla fosfataza)<\/li>\n<li>posebne preiskave (preiskave punktatov, Mantoux test, citologija, histologija, EMG)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><br \/>\n<\/strong><\/p>\n<h2><a name=\"_Toc195024080\"><\/a>1.2.Zdravljenje ortopedskih bolezni<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3><a name=\"_Toc195024081\"><\/a>1.2.1.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Konzervativno zdravljenje<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>zdravljenje z zdravili\n<ul>\n<li>analgetiki \u2013 delujejo proti bole\u010dini (Lekadol, Tramal)<\/li>\n<li>nesteroidni antirevmatiki \u2013 delujejo proti bole\u010dini in protivnetno (Naklofen, Ibuprofen, Ketonal)<\/li>\n<li>antibiotiki \u2013 zdravljenje bakterijskih oku\u017eb<\/li>\n<li>kortikosteroidi \u2013 blokade (Kenalog, Flosteron)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>fizikalno zdravljenje\n<ul>\n<li>fizioterapija (telesne vaje, masa\u017ee, razgibavanje, PEARL, UKV, TENS, hidroterapija\u2026)<\/li>\n<li>mavec (kalcijev sulfat na povoju) \u2013 vrste mavca\n<ul>\n<li>imobilizacijski mavec (zlom kosti, zvini)<\/li>\n<li>redresijski (korekcijski) mavec (deformacije)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>zapleti po namestitvi mavca\n<ul>\n<li>nekroze (izbo\u010deni deli telesa \u2013 peta, gle\u017eenj, olekranon, poga\u010dica\u2026)<\/li>\n<li>motnje prekrvavitve<\/li>\n<li>po\u0161kodbe \u017eivcev (peronealni \u017eivec, radialni \u017eivec\u2026)<\/li>\n<li>izrez ali menjava mavca!<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>zdravljenje z ortopedskimi pripomo\u010dki\n<ul>\n<li>ortoze: izbolj\u0161a funkcijo delu telesa<\/li>\n<li>proteze: nadomesti manjkajo\u010di del telesa, proteze za zgornje in spodnje okon\u010dine, kozmeti\u010dne in delovne proteze<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3><a name=\"_Toc195024082\"><\/a>1.2.2.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Operativno zdravljenje<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2>( slika)<br \/>\n<a name=\"_Toc195024083\"><\/a>Razvojne in funkcionalne zakonitosti gibal<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3><a name=\"_Toc195024084\"><\/a>1.2.3.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Normalna rast<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>embrionalna faza (do 8. tedna nose\u010dnosti)<\/li>\n<li>fetalna faza (od 8. tedna do rojstva)<\/li>\n<li>zgodnje otro\u0161tvo (od rojstva do 2. leta starosti)<\/li>\n<li>otro\u0161ko obdobje (od 2. leta do adolescence)<\/li>\n<li>adolescenca (vmesna faza do zrelosti)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>embrionalna faza (do 8. tedna)\n<ul>\n<li>jaj\u010dece + semen\u010dica \u2192 gameta \u2192 morula \u2192 blastocista (se zasidra na maternico)<\/li>\n<li>organogeneza od 3. do 8. tedna<\/li>\n<li>nevralni kanal se zapre \u2013 folna kislina!<\/li>\n<li>do konca faze ima \u017ee \u010dlove\u0161ko podobo, velik 20mm<\/li>\n<li>genetske napake, teratogeni dejavniki (alkohol)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>fetalna faza (od 8. tedna do rojstva)\n<ul>\n<li>teden: dolo\u010den spol, velik 50 mm<\/li>\n<li>teden: osifikacija kosti, razviti sklepi (gibanje), velik 100 mm<\/li>\n<li>20 tednov: velik 16 cm<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>zgodnje otro\u0161tvo (od rojstva do 2. leta starosti)\n<ul>\n<li>razvojne posebnosti\n<ul>\n<li>plosko stopalo<\/li>\n<li>obra\u010danje stopala navznoter ali navzven<\/li>\n<li>noge na \u201cO\u201d ali \u201cX\u201d<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>niso deformacije, ne potrebujejo zdravljenja<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>otro\u0161ko obdobje (od 2. leta do adolescence)\n<ul>\n<li>rast je nekoliko po\u010dasnej\u0161a<\/li>\n<li>zgornji okon\u010dini in stopala rastejo hitreje<\/li>\n<li>na rast vplivajo\n<ul>\n<li>endokrini dejavniki<\/li>\n<li>prehrambeni dejavniki<\/li>\n<li>metaboli\u010dni dejavniki<\/li>\n<li>genetski dejavniki<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>adolescenca (od pubertete do zrelosti)\n<ul>\n<li>nekatere bolezni (skolioza, zdrs epifize glavice stegnenice, disekantni osteohondritis, spredaj bole\u010de koleno, osteosarkom, Ewingov sarkom\u2026)<\/li>\n<li>\u201cburno obdobje\u201d<\/li>\n<li>pomen psihosocialnih dejavnikov<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<h3>1.3. 4Nenormalna rast<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>kongenitalne (genetske) bolezni\n<ul>\n<li>monogene bolezni\n<ul>\n<li>avtosomne bolezni (avtosomni kromosomi)\n<ul>\n<li>dominantno (ahondroplazija \u2013 pritlikavost)<\/li>\n<li>recesivno (mukopolisaharidoze)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>vezane na spolne kromosome (x-kromosom)\n<ul>\n<li>dominantno (vitamin D-rezistentni rahitis)<\/li>\n<li>recesivno (hemofilija, Duschenova mi\u0161i\u010dna distrofija)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>poligene bolezni (skolioza, prirojeni izpah kolka, Perthesova bolezen\u2026)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>endokrini dejavniki (hormoni)<\/li>\n<li>metabolni dejavniki (rahitis)<\/li>\n<li>vplivi okolja\n<ul>\n<li>teratogeni dejavniki\n<ul>\n<li>rentgensko sevanje<\/li>\n<li>vplivi nekaterih zdravil (Talidomid)<\/li>\n<li>bolezni matere (rde\u010dke)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>travmatski dejavniki (te\u017eek porod, po\u0161kodbe)<\/li>\n<li>vnetja<\/li>\n<li>asimetri\u010dni \u0161porti (tenis)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>zakon \u201cmaksimum-minimum\u201d\n<ul>\n<li>telo sku\u0161a dose\u010di maksimalno trdnost z minimalno koli\u010dino materiala<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Wolffov zakon transformacije kosti\n<ul>\n<li>kost se gradi tam kjer je potrebna in razgrajuje kjer ni potrebna<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<h2><a name=\"_Toc195024086\"><\/a>1.3.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Prirojene in razvojne nepravilnosti gibal<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>prirojene nepravilnosti so motnje telesnih oblik ali funkcij, ki so prisotne \u017ee ob rojstvu\n<ul>\n<li>malformacije (zgodaj v embrionalnem \u017eivljenju, preden so organi in okon\u010dine razviti)<\/li>\n<li>deformacije (nastanejo v fetalnem obdobju, ko so bili organi in okon\u010dine \u017ee razviti)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>lahko so sistemske (generalizirane) ali lokalne nepravilnosti<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>vzroki za nastanek\n<ul>\n<li>endogeni (genetski vzrok)\n<ul>\n<li>dominantno dedovanje<\/li>\n<li>recesivno dedovanje<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>eksogeni (vplivi okolja)\n<ul>\n<li>virus rde\u010dk<\/li>\n<li>Talidomid (amelije)<\/li>\n<li>rtg sevanje<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>kombinacija obeh<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>vrste\n<ul>\n<li>aplazija \u2013 organ se ne razvije<\/li>\n<li>hipoplazija \u2013 organ je manj\u0161i<\/li>\n<li>hiperplazija \u2013 organ je ve\u010dji<\/li>\n<li>displazija \u2013 organ je nepravilno razvit<\/li>\n<li>polidaktilija \u2013 ve\u010dje \u0161tevilo prstov<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>delitev\n<ul>\n<li>glede na etiopatogenezo\n<ul>\n<li>znan povzro\u010ditelj<\/li>\n<li>neznan povzro\u010ditelj<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>patolo\u0161ka klasifikacija\n<ul>\n<li>motnje v razvoju hrustan\u010dnega tkiva<\/li>\n<li>motnje v razvoju kostnega tkiva<\/li>\n<li>motnje me\u0161anega tipa<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3><a name=\"_Toc195024087\"><\/a>1.3.1.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Ahondroplazija (pritlikavost)<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>prirojena motnja (monogeno dominantno dedovanje)<\/li>\n<li>zna\u010dilna je pritlikava rast<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>motena je enhondralna osifikacija dolgih (cevastih) kosti in lobanjske baze (proliferativna cona rastnega hrustanca)<\/li>\n<li>rast plo\u0161\u010datih kosti je normalna \u2013 perihondralna osifikacija (lobanja, rebra, vretenca, medenica\u2026)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>klini\u010dna slika\n<ul>\n<li>kratke okon\u010dine, predvsem njihovi zgornji deli, kratki prsti<\/li>\n<li>trup in lobanja normalna<\/li>\n<li>nesorazmerje med trupom in okon\u010dinami<\/li>\n<li>varusne deformacije kolen (kolena na \u201cO\u201d)<\/li>\n<li>pove\u010dana ledvena lordoza in prsna kifoza<\/li>\n<li>uvle\u010den predel nosnega korena (motena rast lobanjske baze)<\/li>\n<li>kvadratasta oblika obraza<\/li>\n<li>pogosto je prisotna zo\u017eitev hrbteni\u010dnega kanala (stenoza)<\/li>\n<li>normalno inteligentni<\/li>\n<li>veseljaki, pogosto depresivni<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>zdravljenje\n<ul>\n<li>vro\u010dnega zdravljenja ni<\/li>\n<li>operativno zdravljenje\n<ul>\n<li>korekcija krivih okon\u010din<\/li>\n<li>operativno zdravljenje zo\u017eitve hrbteni\u010dnega kanala<\/li>\n<li>podalj\u0161ave udov<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3><a name=\"_Toc195024088\"><\/a>1.3.2.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Dishondroplazija (bolezen Ollier)<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>motnja v razporedu in razvoju hrustan\u010dnega tkiva v predelu rastne plo\u0161\u010de<\/li>\n<li>hrustan\u010dne celice so nakopi\u010dene v obliki hrustan\u010dnih tumorjev \u2013 enhondromi<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>klini\u010dna slika je zelo raznolika\n<ul>\n<li>pogosto motena rast telesa na eni strani s prikraj\u0161avami udov<\/li>\n<li>raznolike deformacije delov telesa<\/li>\n<li>pogosto se tumorji spremenijo v rakaste tumorje<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>zdravljenje\n<ul>\n<li>odstranitev tumorja in polnitev s kostjo<\/li>\n<li>podalj\u0161evanje udov<\/li>\n<li>korekcije deformacij<\/li>\n<li>opazovanje (pogosto rakasta preobrazba tumorja)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3><a name=\"_Toc195024089\"><\/a>1.3.3.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Osteohondromatoza (eksostoze)<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>nepravilen razpored dela rastnega hrustanca<\/li>\n<li>tvori se kostni izrastek, ki raste s povr\u0161ine kosti vstran<\/li>\n<li>podoben vr\u0161i\u010dku cveta\u010de z ozko bazo<\/li>\n<li>rast izrastka se preneha z zaklju\u010dkom rasti<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>klini\u010dna slika\n<ul>\n<li>asimptomatski (brez te\u017eav)<\/li>\n<li>bole\u010dine<\/li>\n<li>okvare \u017eivcev, \u017eil<\/li>\n<li>preskoki tetiv, mi\u0161ice<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>zdravljenje\n<ul>\n<li>odstranitev izrastka, \u010de moti<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><br \/>\n<\/strong><\/p>\n<h3><a name=\"_Toc195024090\"><\/a>1.3.4.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Prirojena lomljivost kosti (osteogenesis imperfecta)<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>bolezen je prirojena in dedna<\/li>\n<li>posledica motnje tvorbe kolagenskih vlaken<\/li>\n<li>posledi\u010dno so kosti krhke in se lomijo<\/li>\n<li>zlomi so lahko prisotni \u017ee ob rojstvu ali pa se zlomi za\u010dnejo kasneje<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>klini\u010dna slika\n<ul>\n<li>pogosti zlomi kosti<\/li>\n<li>modre belo\u010dnice<\/li>\n<li>ohlapnost sklepov<\/li>\n<li>deformacije zaradi zlomov<\/li>\n<li>skolioze<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>zdravljenje\n<ul>\n<li>opornice<\/li>\n<li>operacije zlomov<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<h2><a name=\"_Toc195024091\"><\/a>1.4.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Sistemske bolezni skeleta<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>vloga kosti\n<ul>\n<li>opora telesu<\/li>\n<li>za\u0161\u010dita organov (lobanja)<\/li>\n<li>pripenjali\u0161\u010de mi\u0161ic, vezi (so del gibalnega sistema)<\/li>\n<li>tvorba krvnih celic (eritrociti, levkociti)<\/li>\n<li>skladi\u0161\u010de mineralov (99% Ca, 90% P, 66% Mg)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>presnova mineralov v kosti \u2013 kalcij (Ca)\n<ul>\n<li>99 % vsega kalcija je v kosteh<\/li>\n<li>kostem daje trdoto<\/li>\n<li>strjevanje krvi, prenos \u017eiv\u010dno-mi\u0161i\u010dnih dra\u017eljajev, pri kr\u010denju mi\u0161ic, delovanje encimov, acido-bazno ravnote\u017eje<\/li>\n<li>koncentarcija v krvi je uravnote\u017eena (paratiroidni hormon, aktivna oblika vitamina D3 in kalcitonin)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>uravnavanje koncentracije kalcija v krvi\n<ul>\n<li>aktivna oblika vitamina D3\n<ul>\n<li>omogo\u010da resorbcijo kalcija v \u010drevesju<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>paratiroidni hormon (hormon ob\u0161\u010ditnic)\n<ul>\n<li>pove\u010da aktivnost osteoklastov (s tem se pove\u010da raztapljanje kosti in s tem spro\u0161\u010danje kalcija iz kosti v kri)<\/li>\n<li>pove\u010da pretvorbo vitamina D3 v aktivno obliko vitamina D3<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>kalcitonin (\u0161\u010ditni\u010dni hormon)\n<ul>\n<li>zavira aktivnost osteoklastov (s tem se zmanj\u0161a raztapljanje kosti in s tem spro\u0161\u010danje kalcija iz kosti v kri)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3><a name=\"_Toc195024092\"><\/a>1.4.1.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Rahitis<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>bolezen kostne presnove, ki nastane zaradi pomanjkanja kalcija pri dojen\u010dkih in majhnih otrocih kot posledica\n<ul>\n<li>pomanjkanja vitamina D ali kalcija v hrani<\/li>\n<li>nezadostne resorbcije kalcija v \u010drevesju (celiakija)<\/li>\n<li>zaradi pomanjkanja UV svetlobe<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>zaradi zalog vitamina D v jetrih dojen\u010dka se rahitis do 6. meseca starosti ne pojavi<\/li>\n<li>zaradi pomanjkanja kalcija ni mo\u017ena kalcifikacija matriksa v rastnem hrustancu in tako pretvorba v normalno kost<\/li>\n<li>kosti so mehke in se zaradi pritiskov, te\u017ee krivijo\n<ul>\n<li>glavica zale\u017eana (kraniotabes)<\/li>\n<li>zadebeljeni predeli metafiz (gle\u017enji,zapestja,kolena)<\/li>\n<li>deformiran prsni ko\u0161 (kurje prsi)<\/li>\n<li>ukrivljene dolge kosti (krive noge \u2013 noge na \u201cO\u201d ali \u201cX\u201d)<\/li>\n<li>kifoza hrbtenice<\/li>\n<li>napihnjen trebuh, prebavne motnje<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>zdravljenje\n<ul>\n<li>preventivni ukrepi<\/li>\n<li>visoki odmerki vitamina D<\/li>\n<li>dieta bogata s kalcijem<\/li>\n<li>son\u010denje<\/li>\n<li>zdravljenje celiakije (glutenska dieta)<\/li>\n<li>operativno zdravljenje posledic (osteotomije)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3><a name=\"_Toc195024093\"><\/a>1.4.2.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Osteoporoza<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>sistemska bolezen skeleta z zmanj\u0161anjem (atrofija) kostne mase \u2013 \u201credka kost\u201d<\/li>\n<li>koli\u010dina kostnega tkiva se kriti\u010dno zmanj\u0161a in \u017ee pri minimalnih obremenitvah lahko pride do zlomov \u2013 pove\u010dana lomljivost kosti<\/li>\n<li>40 % \u017eensk po menopavzi ima osteoporozo<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>najpogostej\u0161i zlomi\n<ul>\n<li>ko\u017eeljnica ob zapestju \u2013 najprej<\/li>\n<li>hrbteni\u010dna vretenca \u2013 najpogostej\u0161i<\/li>\n<li>kolk \u2013 najhuj\u0161e posledice<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>dejavniki tveganja<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>delitev\n<ul>\n<li>sekundarne osteoporoze \u2013 kot posledica neke bolezni ali stanja (gastrektomija, KOPB, u\u017eivanje kortikosteroidov, maligna obolenja, imobilizacija)<\/li>\n<li>primarne osteoporoze<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>primarna ostoporoza\n<ul>\n<li>juvenilna osteoporoza (zlomi vretenc v predpubertetnem obdobju, traja nekaj let, spontane mine)<\/li>\n<li>involutivna osteoporoza\n<ul>\n<li>postmenopavzalna osteoporoza (\u017eenske v klimakteriju kot posledica zmanj\u0161anega izlo\u010danja estrogenov iz jaj\u010dnikov)<\/li>\n<li>senilna osteoporoza (po 70. letu starosti pri obeh spolih)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>preventiva in zdravljenje\n<ul>\n<li>primerna prehrana (kalcij, vitamin D)<\/li>\n<li>fizi\u010dna aktivnost<\/li>\n<li>gibanje na soncu<\/li>\n<li>kajenje, alkohol, kava<\/li>\n<li>merjenje kostne mase<\/li>\n<li>zgodnje zdravljenje<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><br \/>\n<\/strong><\/p>\n<h2><a name=\"_Toc195024094\"><\/a>1.5.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Posebnosti v obliki in delovanju gibal<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3><a name=\"_Toc195024095\"><\/a>1.5.1.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u010clovekova dr\u017ea<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>pokon\u010dna dr\u017ea je osnovna zna\u010dilnost \u010dloveka, je individualno zna\u010dilna in se neprestano spreminja<\/li>\n<li>na dr\u017eo vpliva kostni sistem, \u017eiv\u010dno-mi\u0161i\u010dni sistem, psiholo\u0161ki dejavniki<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>normalna dr\u017ea je tista, pri kateri dose\u017eemo ravnote\u017eje telesa v gibanju in mirovanju z najmanj\u0161im mi\u0161i\u010dnim naporom in pri kateri so nosilne strukture \u010dim bolj za\u0161\u010ditene pred obrabnimi spremembami in po\u0161kodbami<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>razvoj \u010dlovekove dr\u017ee\n<ul>\n<li>novorojen\u010dek se rodi z zmerno kifoti\u010dno ukrivljeno hrbtenico in flektiranimi kolki<\/li>\n<li>z dvigovanjem glavice se oblikuje vratna lordoza<\/li>\n<li>v nadaljnjem razvoju se iztegnejo noge v kolku<\/li>\n<li>z vstajanjem se pove\u010da nagib medenice in nato se izoblikuje ledvena lordoza in hrbtenica se kot steber dvigne iz medenice<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>pokon\u010dna dr\u017ea je dinami\u010dno stanje, ki se zoperstavlja te\u017enosti in jo vzdr\u017eujemo s stalno aktivnostjo \u017eiv\u010dno-mi\u0161i\u010dnega sistema \u2013 telo neprestano lovi ravnote\u017eje<\/li>\n<li>dve vrsti mi\u0161i\u010dne aktivnosti:\n<ul>\n<li>fazi\u010dna: v neki mi\u0161ici se naenkrat skr\u010di ve\u010dje \u0161tevilo mi\u0161i\u010dnih vlaken (za korekcijo ve\u010djih premikov telesa)<\/li>\n<li>toni\u010dna: stalna mi\u0161i\u010dna aktivnost manj\u0161ega \u0161tevila mi\u0161i\u010dnih vlaken, kar povzro\u010da stalno mi\u0161i\u010dno napetost (za vzdr\u017eevanje dr\u017ee telesa)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>telo pri mirovanju in gibanju neprestano lovi ravnote\u017eje in potrebni so stalni popravki<\/li>\n<li>za dosego ravnote\u017eja skrbi centralni \u017eiv\u010dni sistem, ki neprestano dobiva informacije iz \u010dutil v mi\u0161icah, kitah, sklepih, ko\u017ee in iz ravnote\u017enega organa ter o\u010di<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>te\u017ei\u0161\u010dnica telesa\n<ul>\n<li>pri pokon\u010dni stoji poteka te\u017ei\u0161\u010dnica po sredini telesa, gledano iz strani pa ves \u010das pred hrbtenico (posledica je navor telesa naprej)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>slaba dr\u017ea\n<ul>\n<li>nepravilnosti in nenormalnosti v polo\u017eaju in obliki hrbtenice, ramen, spodnjih okon\u010din, ki niso posledica okvar na kostnem, \u017eiv\u010dno-mi\u0161i\u010dnem sistemu, temve\u010d so posledica nezadostnega in nepravilnega delovanja mi\u0161ic<\/li>\n<li>slaba dr\u017ea se hote oz. z voljo popolnoma popravi<\/li>\n<li>slaba dr\u017ea je funkcionalna motnja<\/li>\n<li>\u010de slaba dr\u017ea traja predolgo, se pojavijo strukturne spremembe na gibalih \u2013 deformacije<\/li>\n<li>deformacije se hote ne popravijo<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<h2><a name=\"_Toc195024096\"><\/a>1.6.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Vnetne bolezni gibal<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>bakterijska (gnojna) vnetja\n<ul>\n<li>gnojno vnetje sklepov in kosti (osteomielitis)<\/li>\n<li>TBC vnetje<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>nebakterijska vnetja\n<ul>\n<li>revmatoidni artritis<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3><a name=\"_Toc195024097\"><\/a>1.6.1.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Bakterijska (gnojna) vnetja<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>delitev\n<ul>\n<li>glede na \u010das nastanka\n<ul>\n<li>akutno vnetje (3 tedne)<\/li>\n<li>kroni\u010dno vnetje (ve\u010d kot 3 tedne)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>glede na vzrok nastanka\n<ul>\n<li>hematogeno vnetje (po krvi) iz nekega \u017eari\u0161\u010da po telesu (plju\u010dnica, ko\u017eni tur, se\u010dila, zobni granulom\u2026)<\/li>\n<li>direktno (odprti zlom kosti, vbodne rane v sklep)<\/li>\n<li>jatrogeno \u2013 umetno povzro\u010deno (posledica nestrokovne punkcije sklepa, vnetja po operacijah\u2026)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>znaki vnetja\n<ul>\n<li>lokalni znaki vnetja\n<ul>\n<li>rde\u010dina ko\u017ee<\/li>\n<li>pove\u010dana lokalna temperatura<\/li>\n<li>bole\u010dina<\/li>\n<li>oteklina<\/li>\n<li>motena funkcija (slab\u0161a gibljivost sklepa)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>splo\u0161ni znaki vnetja\n<ul>\n<li>povi\u0161ana telesna temperatura<\/li>\n<li>slabo po\u010dutje<\/li>\n<li>huj\u0161anje<\/li>\n<li>slabokrvnost<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3><a name=\"_Toc195024098\"><\/a>1.6.2.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Akutno gnojno vnetje<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>klini\u010dna slika\n<ul>\n<li>burna klini\u010dna slika (bolnik izgleda mo\u010dno prizadet)<\/li>\n<li>jasno izra\u017eeni lokalni znaki vnetja (rde\u010dina, oteklina, lokalna temperatura, huda bole\u010dina, slabo gibljiv sklep)<\/li>\n<li>splo\u0161ni znaki vnetja (TT preko 38\u00b0C, mrzlica, motnje zavesti)<\/li>\n<li>nujno stanje v ortopediji (posledica je lahko popolno uni\u010denje sklepa in smrt bolnika)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>diagnoza\n<ul>\n<li>klini\u010dni pregled<\/li>\n<li>laboratorijske preiskave\n<ul>\n<li>povi\u0161ane vrednosti levkocitov (pogosto preko 18.000)<\/li>\n<li>CRP (pogosto preko 150)<\/li>\n<li>povi\u0161ana sedimentacija (SR)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>punkcija (gnojna vsebina)<\/li>\n<li>rtg spremembe so vidne po nekaj tednih (posledice vnetja)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>terapija\n<ul>\n<li>takoj\u0161nja punkcija, punktat po\u0161ljemo na preiskave<\/li>\n<li>po punkciji takoj pri\u010dnemo z antibioti\u010dno terapijo intravenozno<\/li>\n<li>po prejemu izvida punktata eventualno spremenimo antibioti\u010dno terapijo<\/li>\n<li>antibioti\u010dna terapija intravenozno traja najmanj 6 tednov, nato per os \u0161e 3 \u2013 6 tednov<\/li>\n<li>operativno zdravljenje v primeru hudega vnetja in \u010de antibioti\u010dna terapija ne pomaga v nekaj dneh<\/li>\n<li>ves \u010das kontroliramo laboratorijske vrednosti (L, CRP, SR), ki morajo padati<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>akutno gnojno vnetje\n<ul>\n<li>nujno stanje<\/li>\n<li>najprej punkcija, nato antibiotik!<\/li>\n<li>posledice so lahko zelo hude (uni\u010denje sklepa)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<h3><a name=\"_Toc195024099\"><\/a>1.6.3.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Kroni\u010dno gnojno vnetje, TBC<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>klini\u010dna slika\n<ul>\n<li>zabrisana klini\u010dna slika (bolnik sprva ne izgleda prizadet)<\/li>\n<li>slabo izra\u017eeni lokalni znaki vnetja (blaga rde\u010dina, blaga oteklina, nekoliko povi\u0161ana lokalna temperatura, zmerna bole\u010dina, blaga omejena gibljivost sklepa)<\/li>\n<li>splo\u0161ni znaki vnetja slabo izra\u017eeni (telesna temperatura rahlo povi\u0161ana, po\u010dasno huj\u0161anje, oslabelost)<\/li>\n<li>ni nujno stanje v ortopediji<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>diagnoza\n<ul>\n<li>klini\u010dni pregled\n<ul>\n<li>laboratorijske preiskave (rahlo povi\u0161ane ali celo normalne vrednosti levkocitov, CRP in sedimentacije \u2013 SR)<\/li>\n<li>rtg, MRI, scintigrafija skeleta, CT<\/li>\n<li>punkcija<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>terapija\n<ul>\n<li>punkcija, punktat po\u0161ljemo na preiskave<\/li>\n<li>po punkciji pri\u010dnemo z antibioti\u010dno terapijo intravenozno<\/li>\n<li>po prejemu izvida punktata eventualno spremenimo antibioti\u010dno terapijo<\/li>\n<li>antibioti\u010dna terapija intravenozno traja najmanj 6 tednov, nato per os \u0161e 3 \u2013 6 tednov, TBC 6 mesecev<\/li>\n<li>operativno zdravljenje, \u010de antibioti\u010dna terapija ne pomaga<\/li>\n<li>kontrola laboratorijskih vrednosti (L, CRP, SR)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3><a name=\"_Toc195024100\"><\/a>1.6.4.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Nebakterijska vnetja (revmatoidni artritis)<\/h3>\n<ul>\n<li>kroni\u010dna vnetna bolezen sklepov neznanega vzroka<\/li>\n<li>prizadeti \u0161tevilni sklepi po telesu<\/li>\n<li>kroni\u010dno vnetje postopno uni\u010duje sklepne strukture<\/li>\n<li>bolezen poteka nezna\u010dilno s poslab\u0161anji in izbolj\u0161anji<\/li>\n<li>povzro\u010da hudo invalidnost v 10 %<\/li>\n<li>2 \u2013 3 % odraslih<\/li>\n<li>avtoimuna bolezen? (v 80 % je prisoten revmatoidni faktor \u2013 protitelesa)<\/li>\n<li>punktat sklepa je sterilen<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>klini\u010dna slika\n<ul>\n<li>eden prvih znakov je jutranja okorelost prstov rok, sledi otekanje in bole\u010dine v sklepih<\/li>\n<li>simetri\u010dna prizadetost sklepov<\/li>\n<li>bolezen postopno zajame vse ve\u010d sklepov po telesu<\/li>\n<li>v kon\u010dni fazi so sklepi povsem uni\u010deni in mo\u010dno deformirani<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>terapija\n<ul>\n<li>antirevmatiki<\/li>\n<li>toplotne obloge<\/li>\n<li>fizioterapija<\/li>\n<li>operacije\n<ul>\n<li>odstranitev sinovije (sklepne ovojnice), ki predstavlja vir kroni\u010dne bolezni<\/li>\n<li>vstavitev umetnih sklepov<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<h2><a name=\"_Toc195024101\"><\/a>1.7.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Degenerativne bolezni gibal<\/h2>\n<h3><a name=\"_Toc195024102\"><\/a>1.7.1.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Artroza (obraba sklepov)<\/h3>\n<ul>\n<li>artroza je obrabljanje sklepnega hrustanca<\/li>\n<li>hrustanec z leti izgublja vodo in postaja mehansko manj odporen<\/li>\n<li>hrustanec izgubi svoj sijaj, postaja neraven, razpokan in se tanj\u0161a<\/li>\n<li>pomen gibanja pri prehrani hrustanca<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>delitev\n<ul>\n<li>primarna artroza (vzrok ni znan) \u2013 80 %<\/li>\n<li>sekundarna artroza (posledica nekega stanja: predhodno gnojno vnetje sklepa, revmatoidni artritis, sklepni zlomi, pogoste krvavitve v sklep \u2013 hemofilija)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>hrustanec se tanj\u0161a, izgubi svoj sijaj<\/li>\n<li>hrustan\u010dni obruski povzro\u010dajo vnetje sklepne ovojnice, ki se zato zadebeli \u2013 pogosti so izlivi v sklepu, ki so sterilni<\/li>\n<li>ob robu sklepa se tvorijo kostni izrastki (osteofiti)<\/li>\n<li>kost pod stanj\u0161anim hrustancem postane bolj kompaktna \u2013 skleroza<\/li>\n<li>v kosti se pojavljajo kostne ciste<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>klini\u010dna slika\n<ul>\n<li>bolnik \u010duti ob\u010dasne bole\u010dine, ki se z leti pove\u010dujejo<\/li>\n<li>bole\u010dina je vezana na fizi\u010dno aktivnost<\/li>\n<li>ob\u010dasni izlivi v sklep \u2013 punktat je sterilen<\/li>\n<li>s \u010dasom je gibljivost sklepa vse bolj omejena<\/li>\n<li>sklep se s \u010dasom vse bolj deformira<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>diagnoza \u2013 rtg slikanje\n<ul>\n<li>zo\u017eena sklepna \u0161pranja<\/li>\n<li>robni kostni izrastki \u2013 osteofiti<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>terapija\n<ul>\n<li>zmerna fizi\u010dna aktivnost<\/li>\n<li>ob bole\u010dinah antirevmatik<\/li>\n<li>fizioterapija<\/li>\n<li>v napredovalem stanju bergle<\/li>\n<li>blokade sklepa<\/li>\n<li>v kon\u010dnem stanju vstavitev proteze<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2><a name=\"_Toc195024103\"><\/a>1.8.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Bolezni in okvare \u017eiv\u010dno-mi\u0161i\u010dnega sistema<\/h2>\n<h2><a name=\"_Toc195024104\"><\/a>1.9. \u00a0 \u00a0 Novotvorbe gibal<\/h2>\n<ul>\n<li>delitev\n<ul>\n<li>primarni kostni tumorji (benigni in maligni tumorji)<\/li>\n<li>sekundarni kostni tumorji (metastaze)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>razvrstitev glede na osnovno celico\n<ul>\n<li>osteoblast \u2013 gradi kost<\/li>\n<li>hondroblast \u2013 gradi hrustanec<\/li>\n<li>osteoklast \u2013 razgrajuje kost<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3><a name=\"_Toc195024105\"><\/a>1.9.1.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Primarni benigni kostni tumorji<\/h3>\n<ul>\n<li>osteom\n<ul>\n<li>tumorska celica \u2013 osteoblast<\/li>\n<li>na povr\u0161ini kosti<\/li>\n<li>tipna izboklina<\/li>\n<li>operativna odstranitev v primeru te\u017eav<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>osteoid osteom\n<ul>\n<li>tumorska celica \u2013 osteoblast<\/li>\n<li>majhen tumor v obliki gnezda (nidus) na povr\u0161ini dolgih cevastih kosti z mo\u010dno periostalno reakcijo (pokrit z debelo plastjo kosti)<\/li>\n<li>na rtg sliki je vidna svetlina, ki je obdana z debelo plastjo kosti (izrazita periostalna reakcija in svetlina (nidus) v kosti)<\/li>\n<li>bole\u010dina na mestu tumorja, zna\u010dilna no\u010dna bole\u010dina (pono\u010di spro\u0161\u010dajo prostagladini)<\/li>\n<li>bole\u010dina izgine po Aspirinu \u2013 Aspirinski test<\/li>\n<li>scintigrafija mo\u010dno pozitivna, CT<\/li>\n<li>operativna odstranitev tumorja<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>hondrom\n<ul>\n<li>tumorska celica \u2013 hondroblast<\/li>\n<li>najpogosteje v malih kosteh roke in stopala<\/li>\n<li>hrustan\u010dne celice se mno\u017ee in tanj\u0161ajo kost (osteoliza)<\/li>\n<li>gr\u010daste zadebelitve, lahko zlom<\/li>\n<li>operativna odstranitev in polnjenje votline s kostjo<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>osteohondrom (exostosis)\n<ul>\n<li>najpogostej\u0161i kostni tumor<\/li>\n<li>tumorska celica \u2013 hondroblast<\/li>\n<li>raste iz metafize dolge cevaste kosti (najpogosteje v okolici kolena)<\/li>\n<li>iz kosti raste kot ozka baza, ki se raz\u0161iri v cveta\u010dasto tvorbo, pokrito s hrustan\u010dno kapo<\/li>\n<li>tumor raste dokler raste kost<\/li>\n<li>operativna odstranitev \u010de moti<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>osteoklastom (gigantocelularni ali rjavi tumor)\n<ul>\n<li>tumorska celica \u2013 osteoklast<\/li>\n<li>benigen tumor, ob\u010dasno se spremeni v malignega \u2013 semimaligen tumor<\/li>\n<li>mladi odrasli v predelu epifiz dolgih cevastih kosti (okoli kolena, spodnji del ko\u017eeljnice)<\/li>\n<li>kost se razgrajuje, votlina je napolnjena z rjavkasto zdrizasto vsebino, na povr\u0161ini se kost z rastjo stanj\u0161a (tumor s svojo rastjo povzro\u010da tanj\u0161anje povr\u0161ine kosti; kost oslabi in s \u010dasom obstaja nevarnost zloma kosti)<\/li>\n<li>bole\u010dina, zlom kosti<\/li>\n<li>operativna terapija: izpraznitev votline in polnitev s kostjo ali cementom<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3><a name=\"_Toc195024106\"><\/a>1.9.2.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Primarni maligni kostni tumorji<\/h3>\n<ul>\n<li>osteosarkom\n<ul>\n<li>tumorska celica \u2013 osteoblast<\/li>\n<li>najpogostej\u0161i maligni tumor kosti, tudi najbolj maligen<\/li>\n<li>raste hitro in zgodaj zaseva (plju\u010da)<\/li>\n<li>najpogosteje okoli kolena, zgornji del nadlahtnice<\/li>\n<li>najpogosteje otroci od 10 do 20 leta<\/li>\n<li>bole\u010dina, tipen tumor, huj\u0161anje, zlom, splo\u0161na oslabelost<\/li>\n<li>rtg, MRI, CT, scintigrafija skeleta, povi\u0161ana alkalna fosfataza, biopsija (tumorske meje na RTG sliki so nejasne, kar je zna\u010dilno za maligni tumor)<\/li>\n<li>kemoterapija, operacija, kemoterapija<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>hondrosarkom\n<ul>\n<li>tumorska celica \u2013 hondroblast<\/li>\n<li>raste po\u010dasi in pozno zaseva<\/li>\n<li>najpogosteje je prizadeta medenica<\/li>\n<li>najpogosteje v srednji \u017eivljenjski dobi (40 let)<\/li>\n<li>bole\u010dina se pojavi pozno, tipen tumor, huj\u0161anje, zlom, splo\u0161na oslabelost<\/li>\n<li>rtg, MRI, CT, scintigrafija skeleta, biopsija (tumorske meje na RTG sliki so nejasne, kar je zna\u010dilno za maligni tumor)<\/li>\n<li>operacija, tumor ni ob\u010dutljiv na kemoterapijo<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Ewingov sarkom\n<ul>\n<li>tumorska celica \u2013 celice kostnega mozga<\/li>\n<li>zelo maligen kostni tumor, hitro raste in zgodaj zaseva<\/li>\n<li>najpogosteje v prvih 10 letih \u017eivljenja<\/li>\n<li>najpogosteje v dolgih cevastih kosteh<\/li>\n<li>bole\u010dina, povi\u0161ana telesna temperatura, znaki vnetja<\/li>\n<li>rtg, MRI, CT, scintigrafija skeleta, biopsija (tumorske meje na RTG sliki so nejasne, kar je zna\u010dilno za maligni tumor)<\/li>\n<li>operacija, tumor ni ob\u010dutljiv na kemoterapijo<\/li>\n<li>5-letno pre\u017eivetje 50 % otrok<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>plazmocitom \u2013 mielom\n<ul>\n<li>tumorska celica \u2013 celice kostnega mozga<\/li>\n<li>v drugi polovici \u017eivljenja<\/li>\n<li>\u0161tevilne osteoliti\u010dne spremembe po kosteh, \u201cmoljaste\u201d spremembe po lobanji<\/li>\n<li>splo\u0161na oslabelost, slabokrvnost, huj\u0161anje, zlomi kosti, pove\u010dana koncentracija globulinov v krvi, Bens-Jonesove beljakovine v urinu<\/li>\n<li>punkcija kostnega mozga<\/li>\n<li>kemoterapija, obsevanje<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3><a name=\"_Toc195024107\"><\/a>1.9.3.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Sekundarni kostni tumorji \u2013 metastaze<\/h3>\n<ul>\n<li>najpogostej\u0161i kostni tumorji<\/li>\n<li>pojav v drugi polovici \u017eivljenja (po 50. letu starosti)<\/li>\n<li>bole\u010dina, oslabelost, anemija, zlomi, huj\u0161anje<\/li>\n<li>rtg, scintigrafija skeleta, povi\u0161ana vrednost alkalne fosfataze, MRI<\/li>\n<li>obsevanje, operacije, kemoterapija<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2><a name=\"_Toc195024108\"><\/a>1.10.Motnje v krvnem obtoku<\/h2>\n<h2><a name=\"_Toc195024109\"><\/a>1.11.Stanja po po\u0161kodbah<\/h2>\n<h1><a name=\"_Toc195024110\"><\/a>2.\u00a0\u00a0 Specialni del ortopedije<\/h1>\n<h2><a name=\"_Toc195024111\"><\/a>2.1.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Hrbtenica in medenica<\/h2>\n<ul>\n<li>anatomija hrbtenice\n<ul>\n<li>vretenca<\/li>\n<li>povezave med vretenci\n<ul>\n<li>medvreten\u010dna plo\u0161\u010dica<\/li>\n<li>fasetni sklepi<\/li>\n<li>vezi (ligamenti)<\/li>\n<li>mi\u0161ice<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>\u017eiv\u010dne strukture<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>vretenca \u2013 vertebrae (32 \u2013 34 vretenc)\n<ul>\n<li>7 vratnih vretenc<\/li>\n<li>12 prsnih vretenc<\/li>\n<li>5 ledvenih vretenc<\/li>\n<li>5 kri\u017eni\u010dnih vretenc<\/li>\n<li>3 \u2013 5 trti\u010dnih vretenc<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>fiziolo\u0161ke krivine hrbtenice\n<ul>\n<li>pri pogledu od spredaj je hrbtenica ravna<\/li>\n<li>pri pogledu iz strani pa ima fiziolo\u0161ke krivine (v obliki dvojne \u010drke \u201cS\u201d)\n<ul>\n<li>vratna lordoza (ukrivljenost navzpred)<\/li>\n<li>prsna kifoza (ukrivljenost navzad)<\/li>\n<li>ledvena lordoza (ukrivljenost navzpred)<\/li>\n<li>kri\u017eni\u010dno-trti\u010dna kifoza (ukrivljenost navzad)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>medvreten\u010dna plo\u0161\u010dica\n<ul>\n<li>anulus fibrosus: \u010dvrst obro\u010dek, sestavljen iz med seboj prepletenih vlaken, ki se pripenjajo na vretenca<\/li>\n<li>nucleus pulposus: jedro \u017eelatinaste strukture<\/li>\n<li>prehrana\n<ul>\n<li>prehranjuje se z difuzijo<\/li>\n<li>ko se nagnemo naprej, tlak spredaj naraste, odpadne snovi in voda izstopijo iz plo\u0161\u010dice<\/li>\n<li>ko se nagnemo nazaj, se tlak spredaj zni\u017ea, hranilne snovi in voda vstopijo v plo\u0161\u010dico<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>fasetni sklepi\n<ul>\n<li>obraba diska \u2192 o\u017eanje medvreten\u010dnega prostora \u2192 premomerna obremenitev sklepov<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>\u017eiv\u010dne strukture\n<ul>\n<li>hrbtenja\u010da do L1 \u2013 ka\u017ee kot okvara zgornjega motori\u010dnega nevrona<\/li>\n<li>cauda equina od L1 \u2013 ka\u017ee kot okvara spodnjega motori\u010dnega nevrona<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><br \/>\n<\/strong><\/p>\n<h3><a name=\"_Toc195024112\"><\/a>2.1.1.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Lumbalgija, lumboischialgija<\/h3>\n<ul>\n<li>lumbalgija: bole\u010dina v kri\u017eu<\/li>\n<li>lumboischialgija: bole\u010dina v kri\u017eu, ki se \u0161iri po zadnji strani noge<\/li>\n<li>ischialgija: bole\u010dina po zadnji strani noge<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3><a name=\"_Toc195024113\"><\/a>2.1.2.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Cervikalgija, cervikobrachialgija<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>cervikalgija: bole\u010dina zadaj v vratu<\/li>\n<li>cervikobrachialgija: bole\u010dina v vratu s \u0161irjenjem vzdol\u017e roke<\/li>\n<li>brachialgija: bole\u010dina vzdol\u017e roke<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3><a name=\"_Toc195024114\"><\/a>2.1.3.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Hernija medvreten\u010dne plo\u0161\u010dice \u2013 hernia disci<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>medvreten\u010dna plo\u0161\u010dica je sestavljena iz \u010dvrstega obro\u010dka (anulus fibrosus), ki v notranjosti dr\u017ei jedro (nucleus pulposus)<\/li>\n<li>znotraj obro\u010dka (v jedru) je pove\u010dan pritisk<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>po 20. letu se medvreten\u010dna plo\u0161\u010dica pri\u010dne obrabljati (staranje medvreten\u010dne plo\u0161\u010dice)<\/li>\n<li>pomen preventive na hitrost obrabe (vaje za hrbtenico, gibanje, kajenje)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>posledica obrabljanja vezivnega obro\u010dka je stanj\u0161anje obro\u010dka (obi\u010dajno se stanj\u0161a na zadnjem delu levo ali desno)<\/li>\n<li>posledica stanj\u0161anja obro\u010dka je izbo\u010denje jedra. Tej izboklini pravimo hernija medvreten\u010dne plo\u0161\u010dice \u2013 diskus hernija<\/li>\n<li>v bli\u017eini poteka \u017eivec, ki ga hernija pritisne. Posledica je bole\u010dina vzdol\u017e poteka \u017eivca (po zadnji strani noge) \u2013 lumboishialgija<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>pritisk na \u017eivec ugotavljamo s testom Lasega (Lassegue test)<\/li>\n<li>pri dvigovanju iztegnjene noge se pojavi bole\u010dina in mravljin\u010denje v kri\u017eu in po zadnji strani noge do prstov<\/li>\n<li>manj visoko dvignemo iztegnjeno nogo, ve\u010dji pritisk je na \u017eivec (ve\u010dja je hernija medvreten\u010dne plo\u0161\u010dice)<\/li>\n<li>pseudolassegue: pri dvigu iztegnjene noge se pojavi bole\u010dina le v kri\u017eu oz. se bole\u010dina \u0161iri le do kolena (ni znak pritiska na \u017eivec)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>naloge \u017eivcev\n<ul>\n<li>ob\u010dutek za dotik (senzibiliteta)<\/li>\n<li>kr\u010denje mi\u0161ice (motorika)<\/li>\n<li>refleks<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>glede na izgubo ob\u010dutka za dotik v dolo\u010denem delu noge, glede na zmanj\u0161ano mi\u0161i\u010dno mo\u010d dolo\u010denega dela noge in izgubo dolo\u010denega refleksa v nogi lahko sklepamo na mesto hernije medvreten\u010dne plo\u0161\u010dice<\/li>\n<li>najpogosteje se pojavi hernija med 4. in 5. ledvenim vretencu (L4\/L5) ter 5. ledvenim in 1. kri\u017eni\u010dnem vretencu (L5\/S1). Med 3. in 4. ledvenim vretencu (L3\/L4) se pojavi zelo redko<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>hernija medvreten\u010dne plo\u0161\u010dice med 4. in 5. ledvenim vretencem (L4\/L5) povzro\u010da\n<ul>\n<li>slab\u0161i ob\u010dutek za dotik po zunanji strani goleni<\/li>\n<li>slab\u0161o mo\u010d upogiba stopala in prstov navzgor (ekstenzija stopala in prstov)<\/li>\n<li>refleksi niso prizadeti<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>hernija medvreten\u010dne plo\u0161\u010dice med 5. ledvenim in 1. kri\u017eni\u010dnim vretencem (L5\/S1) povzro\u010da\n<ul>\n<li>slab\u0161i ob\u010dutek za dotik po zunanji strani stopala<\/li>\n<li>slab\u0161o mo\u010d upogiba stopala in prstov navzdol (fleksija stopala in prstov)<\/li>\n<li>slab\u0161e izziven ali ne-izziven Ahilov refleks<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>hernija medvreten\u010dne plo\u0161\u010dice med 3. ledvenim in 4. kri\u017eni\u010dnim vretencem (L3\/S4) povzro\u010da\n<ul>\n<li>slab\u0161i ob\u010dutek za dotik po notranji strani goleni<\/li>\n<li>slab\u0161o mo\u010d upogiba kolena navzgor (ekstenzija kolena)<\/li>\n<li>slab\u0161e izziven ali ne-izziven patelarni refleks<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>diagnoza\n<ul>\n<li>nizek Lasegue (&lt; 50\u00b0), nevrolo\u0161ki izpadi<\/li>\n<li>MRI preiskava ledvene hrbtenice (magnetna resonanca)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>zdravljenje\n<ul>\n<li>antirevmatik, fizioterapija, po\u010ditek<\/li>\n<li>operacija<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>nujno operativno zdravljenje\n<ul>\n<li>huda pareza mi\u0161ice (ocena mi\u0161i\u010dne mo\u010di \u2264 3)<\/li>\n<li>motnje odvajanja \u2013 sy. caudae equinae (v 6 urah)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3><a name=\"_Toc195024115\"><\/a>2.1.4.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Stenoza (zo\u017eitev) hrbteni\u010dnega kanala<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>hrbteni\u010dni kanal je lahko \u017ee prirojeno ozek, ve\u010dinoma pa se zo\u017euje kot posledica staranja z leti<\/li>\n<li>posledica zo\u017eenja hrbteni\u010dnega kanala so stisnjeni \u017eivci<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>bolnik zna\u010dilno navaja nastop bole\u010dine v kri\u017eu in nogah pri hoji<\/li>\n<li>prehodi od 100 \u2013 500 metrov, nato se pojavijo bole\u010dine in \u201cmravljinci\u201d po nogah<\/li>\n<li>po po\u010ditku bole\u010dine po 5 \u2013 10 minutah popustijo<\/li>\n<li>pri ponovni hoji se stanje ponovi<\/li>\n<li>bolj mu odgovarja nagib trupa navzpred (pri takem polo\u017eaju je hrbteni\u010dni kanal nekoliko \u0161ir\u0161i in \u017eivci so zato manj stisnjeni)<\/li>\n<li>zna\u010dilno jim vo\u017enja s kolesom ne povzro\u010da te\u017eav<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>diagnozo doka\u017eemo z MRI preiskavo (magnetna resonanca)<\/li>\n<li>zdravljenje je ve\u010dinoma operativno (raz\u0161iritev hrbteni\u010dnega kanala in sprostitev \u017eivcev)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3><a name=\"_Toc195024116\"><\/a>2.1.5.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Vnetje medvreten\u010dne plo\u0161\u010dice<\/h3>\n<ul>\n<li>lo\u010dimo akutno in kroni\u010dno gnojno vnetje<\/li>\n<li>vzrok gnojnega vnetja medvreten\u010dne plo\u0161\u010dice je oddaljeno gnojno \u017eari\u0161\u010de, od koder se bakterije po krvi raz\u0161irijo v medvreten\u010dno plo\u0161\u010dico (hematogeno vnetje)<\/li>\n<li>medvreten\u010dna plo\u0161\u010dica se uni\u010di, gnojna vsebina lahko pritisne na \u017eivce<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>akutno gnojno vnetje\n<ul>\n<li>buren za\u010detek<\/li>\n<li>splo\u0161ni znaki vnetja (visoka telesna temperatura, slabo po\u010dutje, motnje zavesti)<\/li>\n<li>huda bole\u010dina v hrbtenici<\/li>\n<li>pri pritisku gnojne vsebine na \u017eivce se pojavijo nevrolo\u0161ke motnje (senzibiliteta, motorika, refleksi)<\/li>\n<li>mo\u010dno so povi\u0161ane laboratorijske vrednosti (L &gt; 15.000, CRP &gt; 150, SR)<\/li>\n<li>diagnozo doka\u017eemo z MRI preiskavo<\/li>\n<li>zdravljenje je biopsija in antibioti\u010dna terapija (6 tednov in intravenozno, nato \u0161e 3 \u2013 6 tednov per os)<\/li>\n<li>operativno zdravljenje nujno v primeru nevrolo\u0161kih izpadov in slabega odgovora na antibioti\u010dno terapijo<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3><a name=\"_Toc195024117\"><\/a>2.1.6.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Sindrom kavde ekvine<\/h3>\n<ul>\n<li>gre za pritisk na \u017eivce v hrbteni\u010dnem kanalu, ki kontrolirajo odvajanje vode in blata<\/li>\n<li>pritisk lahko povzro\u010da velika hernija medvreten\u010dne plo\u0161\u010dice, huda zo\u017eitev \u2013 stenoza hrbteni\u010dnega kanala, tumor, gnojno vnetje<\/li>\n<li>predstavlja nujno stanje v ortopediji (bolnika je potrebno operirati v osmih urah oz. \u010dim prej), sicer ostanejo trajne motnje odvajanja<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>te\u017eave nastopijo nenadoma<\/li>\n<li>bolniku nekontrolirano uhaja voda ali blato ali pride do zapore<\/li>\n<li>zmanj\u0161an ob\u010dutek za dotik po zadnjici in nogah v obliki sedlastih hla\u010d<\/li>\n<li>nevrolo\u0161ki izpadi<\/li>\n<li>potrebna je takoj\u0161nja diagnoza (MRI preiskava) in takoj\u0161na operacija<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3><a name=\"_Toc195024118\"><\/a>2.1.7.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Skolioza<\/h3>\n<ul>\n<li>beseda skolioza v svojem gr\u0161kem korenu pomeni \u201czvit\u201d<\/li>\n<li>je ena najbolj pogostih deformacij hrbtenice pri otroku, ki jo je opisal in tudi zdravil na svoj na\u010din Hipokrat v anti\u010dnem obdobju<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>delitev\n<ul>\n<li>nestrukturne skolioze<\/li>\n<li>strukturne skolioze<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h4>2.1.7.1.\u00a0\u00a0\u00a0 Nestrukturna skolioza<\/h4>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>z odpravo vzroka izgine tudi skolioza<\/li>\n<li>vzroki\n<ul>\n<li>kraj\u0161a spodnja okon\u010dina<\/li>\n<li>kontrakture v kolku<\/li>\n<li>bole\u010dinski mi\u0161i\u010dni kr\u010d<\/li>\n<li>histeri\u010dne skolioze<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h4>2.1.7.2.\u00a0\u00a0\u00a0 Strukturna (prava) skolioza<\/h4>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>deformacija hrbtenice v vseh treh ravninah hkrati\n<ul>\n<li>v \u010delni (frontalni) ravnini: levostranske oz. desnostranske skolioze<\/li>\n<li>sprememba normalnih fiziolo\u0161kih krivin v stranski ravnini (gledano iz strani je hrbtenica ukrivljena v obliki \u010drke S)<\/li>\n<li>v horizontalni ravnini so vretenca zarotirana (z zadnjimi elementi so vretenca zarotirana proti konkavni krivini skolioze)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>skolioza je torej deformacija hrbtenice, ko je hrbtenica isto\u010dasno ukrivljena v levo ali desno, spremenjene so normalne fiziolo\u0161ke krivine hrbtenice in poglavitna komponenta je isto\u010dasna rotacija vretenc<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>delitev\n<ul>\n<li>glede na \u010das nastanka\n<ul>\n<li>infantilne skolioze (od 0. do 4. leta)<\/li>\n<li>juvenilne skolioze (od 4. do 10. leta)<\/li>\n<li>adolescentne skolioze (po 10. letu)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>glede na vzrok\n<ul>\n<li>primarne oz. idiopatske skolioze (80 \u2013 90 %)<\/li>\n<li>sekundarne skolioze (10 \u2013 20 %) \u2013 nevromi\u0161i\u010dne bolezni, razvojne nepravilnosti, tumorji hrbtenice, po\u0161kodbe\u2026<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>glede na krivino\n<ul>\n<li>cervikalna: C1 \u2013 C6<\/li>\n<li>cervikotorakalna: C7 \u2013 T1<\/li>\n<li>torakalna: T2 \u2013 T11<\/li>\n<li>torakolumbalna: T12 \u2013 L1<\/li>\n<li>lumbalna: L2 \u2013 L4<\/li>\n<li>lumbosakralna: L5 &#8211; S1<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>kriti\u010dno obdobje vsake skolioze je obdobje intenzivne rasti, to je obdobje pubertete<\/li>\n<li>z zaklju\u010dkom rasti se ustavi tudi progres skolioze<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>diagnoza\n<ul>\n<li>ve\u010dje deformacije lahko vidimo, ko otrok stoji pred nami<\/li>\n<li>test predklona \u2013 Adamsov test (grba zaradi predklona \u2013 zaradi rotacije vretenc se na konveksni strani rebra zarotirajo navzgor)<\/li>\n<li>rtg slikanje<\/li>\n<li>dolo\u010devanje velikosti krivine \u2013 meritev po Cobbu (navidezni kot med najbolj nagnjenim zgornjim in spodnjim vretencem krivine)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>zdravljenje\n<ul>\n<li>do 25\u00b0 \u2013 le opazovanje<\/li>\n<li>ve\u010d kot 25\u00b0 \u2013 stezniki<\/li>\n<li>ve\u010d kot 45 \u2013 50\u00b0 \u2013 operacija<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<br \/>\n[wp_ad_camp_1]<br \/>\n<strong><br \/>\n<\/strong><\/p>\n<h2><a name=\"_Toc195024119\"><\/a>2.2.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Kolk in stegnenica<\/h2>\n<ul>\n<li>anatomija kol\u010dnega sklepa\n<ul>\n<li>sklep tvorita\n<ul>\n<li>\u010da\u0161ica (acetabulum)<\/li>\n<li>vrat in glavica stegnenice<\/li>\n<li>sklepna kapsula<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>anamneza \u2013 bole\u010dina\n<ul>\n<li>lokacija bole\u010dine: ingvinalni predel s \u0161irjenjem bole\u010dine po sprednji, notranji strani stegna do kolena<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>klini\u010dni pregled\n<ul>\n<li>merjenje gibljivosti sklepa\n<ul>\n<li>fleksija kolka<\/li>\n<li>abdukcija kolka<\/li>\n<li>addukcija kolka<\/li>\n<li>zunanja rotacija kolka<\/li>\n<li>notranja rotacija kolka<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>ugotavljanje flektorne kontrakture \u2013 Thomasov test (ekstenzija ni mo\u017ena)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3><a name=\"_Toc195024120\"><\/a>2.2.1.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Prirojeni izpah otro\u0161kega kolka<\/h3>\n<ul>\n<li>za normalen razvoj kolka je potreben konstanten centralni pritisk glavice stegnenice v \u010da\u0161ico, ki se zaradi tega poglablja<\/li>\n<li>\u017eabji polo\u017eaj otroka (\u201cfrog position\u201d)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>izpah se pojavi kot posledica necentrirane obremenitve glavice stegnenice na \u010da\u0161ico<\/li>\n<li>posledica je, da se \u010da\u0161ica ne poglobi oz. ne razvija pravilno (plitva \u010da\u0161ica)<\/li>\n<li>s\u010dasoma se kolk izpahne (navzgor in navzad)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>vzroki\n<ul>\n<li>genetska pogojenost<\/li>\n<li>medeni\u010dna vstava (10-krat pogosteje)<\/li>\n<li>ohlapnost vezi (sklepne ovojnice)<\/li>\n<li>povijanje v \u0161truco<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>diagnoza\n<ul>\n<li>asimetri\u010dna gibljivost kolkov<\/li>\n<li>izpahnjena glavica stegnenice se lahko tiplje<\/li>\n<li>razli\u010dna dol\u017eina stegna<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>testi\n<ul>\n<li>Ortolanijev test \u2013 repozicijski test (izpahnjen kolk naravnamo, ob \u010demer \u010dutimo preskok)<\/li>\n<li>Palmenov test \u2013 test izpaha (kolk izpahnemo, ob \u010demer \u010dutimo preskok)<\/li>\n<li>ultrazvok kolka (vidi se nepravilno razvit kolk)<\/li>\n<li>rtg kolka (po 6. mesecih \u017eivljenja)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>preventiva bistvenega pomena\n<ul>\n<li>vsi novorojen\u010dki morajo biti takoj po rojstvu pregledani (Ortolanijev in Palmenov test)<\/li>\n<li>vsi otroci morajo opraviti UZ kolkov<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>zdravljenje\n<ul>\n<li>\u0161iroko povijanje<\/li>\n<li>opornice<\/li>\n<li>mav\u010denje<\/li>\n<li>operacija<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3><a name=\"_Toc195024121\"><\/a>2.2.2.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Perthesova bolezen<\/h3>\n<ul>\n<li>glavica stegnenice je dobro prekrvljena<\/li>\n<li>odmrtje (nekroza) dela ali celotne glavice stegnenice<\/li>\n<li>vzrok je motnja v krvnem pretoku (v dolo\u010denem delu glavice stegnenice se prekine krvni obtok, zaradi tega ta del glavice odmre)<\/li>\n<li>vzrok bolezni ni znan<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>po odmrtju se spro\u017eijo mehanizmi obnove kosti\n<ul>\n<li>odstranitev odmrle kosti<\/li>\n<li>tvorba nove kosti, ki je \u201cmehka\u201d<\/li>\n<li>u\u010dvrstitev nove kosti (trda kost)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>proces obnove kosti traja pribli\u017eno 1 leto<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>diagnoza\n<ul>\n<li>bole\u010dina kolka<\/li>\n<li>omejena gibljivost kolka<\/li>\n<li>\u0161epanje na prizadeto nogo<\/li>\n<li>rtg slikanje kolkov (poka\u017ee okvaro glavice stegnenice)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>posledica bolezni\n<ul>\n<li>zaradi pritiskov na kolk (obremenjevanje noge) se glavica posede (izgubi okroglo obliko) \u2013 glavica je v fazi obnavljanja mehka!<\/li>\n<li>posledica spremenjene oblike je neprilagajanje glavice \u010da\u0161ici<\/li>\n<li>kol\u010dni sklep se zaradi tega hitro obrabi<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>zdravljenje\n<ul>\n<li>razbremenitev kolka (bergle za 1 leto)<\/li>\n<li>gibanje v kolku brez obremenitve sklepa<\/li>\n<li>redne kontrole (rtg)<\/li>\n<li>ko kost postane \u010dvrsta, bergle odstranimo, pri\u010dne z obremenjevanjem<\/li>\n<li>operacije posledic<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><br \/>\n<\/strong><\/p>\n<h2><a name=\"_Toc195024122\"><\/a>2.3.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Koleno in golen<\/h2>\n<ul>\n<li>anatomija kolena\n<ul>\n<li>sklep sestavljajo\n<ul>\n<li>spodnji del stegnenice<\/li>\n<li>zgornji del golenice<\/li>\n<li>poga\u010dica<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>vezi\n<ul>\n<li>stranski vezi\n<ul>\n<li>notranja (medialna) stranska vez<\/li>\n<li>zunanja (lateralna) stranska vez<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>kri\u017eni vezi\n<ul>\n<li>prednja kri\u017ena vez<\/li>\n<li>zadnja kri\u017ena vez<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>meniskusa\n<ul>\n<li>notranji (medialni) meniskus<\/li>\n<li>zunanji (lateralni) meniskus<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>mi\u0161ice\n<ul>\n<li>\u0161tiriglava stegenska mi\u0161ica (m. quadriceps)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>pregled kolena (anamneza!)\n<ul>\n<li>iz anamneze pogostokrat \u017ee lahko postavimo diagnozo<\/li>\n<li>kak\u0161ne so te\u017eave\n<ul>\n<li>bole\u010di preskoki v kolenu \u2013 po\u0161kodba meniskusa<\/li>\n<li>ob\u010dutek nestabilnosti kolena \u2013 po\u0161kodba prednje kri\u017ene vezi<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>mehanizem po\u0161kodbe (rotacija kolena navznoter ali udarec iz strani pogosto povzro\u010di isto\u010dasno po\u0161kodbo notranje stranske vezi, prednje kri\u017ene vezi in notranjega meniskusa \u2013 trojna po\u0161kodba kolena)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Ballottement test \u2013 ugotavljanje teko\u010dine v sklepu<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>testi nestabilnosti\n<ul>\n<li>test stranskih vezi (notranja in zunanja stranska vez)<\/li>\n<li>predal\u010dni test (prednja in zadnja kri\u017ena vez)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>test za meniskuse \u2013 McMurray-ev test (notranji in zunanji meniskus)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3><a name=\"_Toc195024123\"><\/a>2.3.1.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Po\u0161kodbe meniskusov<\/h3>\n<ul>\n<li>medialni (notranji) meniskus je 5 do 6-krat pogosteje po\u0161kodovan kot zunanji (posledica ve\u010dje pomi\u010dnosti notranjega meniskusa in mehanizma po\u0161kodbe \u2013 najpogosteje udarec iz strani in rotacija kolena navznoter)<\/li>\n<li>obi\u010dajno je po\u0161kodba v anamnezi (udarec iz strani in rotacija kolena navznoter)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>anamneza\n<ul>\n<li>bolnik navaja po\u0161kodbo (nogomet, smu\u010danje, tenis, neroden korak), pri kateri je obi\u010dajno utrpel udarec iz strani ali mu je koleno zarotiralo navznoter<\/li>\n<li>bolnik navaja bole\u010dino na notranji strani (po\u0161kodba notranjega meniskusa) ali zunanji strani kolena (po\u0161kodba zunanjega meniskusa)<\/li>\n<li>navaja, da mu je koleno nekaj ur po po\u0161kodbi oteklo<\/li>\n<li>pri hoji bolnik navaja ob\u010dasne, nenadne preskoke, ki so mo\u010dno bole\u010di (ob\u010dutek ob\u010dasne nestabilnosti kolena)<\/li>\n<li>ob\u010dasno navaja, da se mu koleno zasko\u010di v delno upognjenem polo\u017eaju, ki je zelo bole\u010de<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>klini\u010dni pregled\n<ul>\n<li>koleno je oteklo, v njem je teko\u010dina (pozitiven Ballottement test)<\/li>\n<li>ob\u010dutljiv predel notranje sklepne \u0161pranje (po\u0161kodba notranjega meniskusa) ali predel zunanje sklepne \u0161pranje kolena (po\u0161kodba zunanjega meniskusa)<\/li>\n<li>testi nestabilnosti so normalni<\/li>\n<li>pozitiven je test za notranji ali zunanji meniskus \u2013 McMurray-ev test<\/li>\n<li>punkcija sklepa: rumenkasta teko\u010dina, brez krvi<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>zdravljenje\n<ul>\n<li>po\u010ditek, antirevmatik, hlajenje kolena z ledom<\/li>\n<li>obi\u010dajno je potrebna operacija \u2013 artroskopska odstranitev strganega dela meniskusa<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3><a name=\"_Toc195024124\"><\/a>2.3.2.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Po\u0161kodbe stranskih vezi<\/h3>\n<ul>\n<li>medialna (notranja) stranska vez je pogosteje po\u0161kodovana kot zunanja (posledica mehanizma po\u0161kodbe \u2013 najpogosteje udarec iz strani in rotacija kolena navznoter)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>anamneza\n<ul>\n<li>bolnik navaja po\u0161kodbo<\/li>\n<li>bolnik navaja bole\u010dino na notranji strani (po\u0161kodba notranje stranske vezi) ali zunanji strani kolena (po\u0161kodba zunanje stranske vezi)<\/li>\n<li>navaja mo\u010dnej\u0161e bole\u010dine pri pritisku na koleno s strani<\/li>\n<li>preskokov in nestabilnosti ne \u010duti<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>klini\u010dni pregled\n<ul>\n<li>koleno je oteklo na mestu po\u0161kodbe stranske vezi<\/li>\n<li>v kolenu ni teko\u010dine (negativen Ballottement test)<\/li>\n<li>ob\u010dutljiv predel narasti\u0161\u010da notranje stranske vezi (po\u0161kodba notranje stranske vezi) ali predel narasti\u0161\u010da zunanje stranske vezi na stegnenici ali golenici (po\u0161kodba zunanje stranske vezi)<\/li>\n<li>test nestabilnosti pozitiven za stransko vez, negativen za kri\u017eno vez<\/li>\n<li>test meniskusov (McMurray-ev test) je negativen<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>zdravljenje\n<ul>\n<li>po\u010ditek, antirevmatik, hlajenje kolena z ledom, opornica v blago upognjenem polo\u017eaju kolena<\/li>\n<li>operacija redko potrebna<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><br \/>\n<\/strong><\/p>\n<h3><a name=\"_Toc195024125\"><\/a>2.3.3.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Po\u0161kodbe kri\u017enih vezi<\/h3>\n<ul>\n<li>prednja kri\u017ena vez je pogosteje po\u0161kodovana kot zadnja (posledica mehanizma po\u0161kodbe \u2013 najpogosteje udarec iz strani in isto\u010dasna rotacija kolena navznoter)<\/li>\n<li>vedno je po\u0161kodba v anamnezi (\u201ckarving\u201d smu\u010danje, nogomet, ko\u0161arka)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>anamneza\n<ul>\n<li>bolnik vedno navaja huj\u0161o po\u0161kodbo pri kateri mu je koleno mo\u010dno zarotiralo navznoter<\/li>\n<li>ob po\u0161kodbi je \u010dutil, da se mu je v kolenu nekaj strgalo<\/li>\n<li>bolnik navaja bole\u010dino v notranjosti kolenu<\/li>\n<li>navaja, da mu je koleno takoj po po\u0161kodbi oteklo<\/li>\n<li>pri hoji navaja ob\u010dutek nestabilnosti kolena, ta ob\u010dutek se pove\u010da pri \u0161portih aktivnostih; v svoje koleno ni ve\u010d siguren<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>klini\u010dni pregled\n<ul>\n<li>koleno je oteklo, v njem je teko\u010dina (pozitiven Ballottement test)<\/li>\n<li>predel sklepnih \u0161pranj ni ob\u010dutljiv<\/li>\n<li>testi nestabilnosti za stranske vezi so normalni<\/li>\n<li>pozitiven je predal\u010dni test<\/li>\n<li>test meniskusov (McMurray-ev test) je negativen<\/li>\n<li>punkcija sklepa: kri<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>zdravljenje\n<ul>\n<li>po\u010ditek, antirevmatik, hlajenje kolena z ledom takoj po po\u0161kodbi<\/li>\n<li>aktivne vaje za stegensko mi\u0161ico (m. quadriceps)<\/li>\n<li>pri \u0161portnikih in \u010de okrepitev stegenske mi\u0161ice ne pomaga je potrebna operativna terapija<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3><a name=\"_Toc195024126\"><\/a>2.3.4.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Trojna po\u0161kodba kolena (nesre\u010dna triada)<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>pri hudih po\u0161kodbah, ve\u010djih silah na koleno iz strani in isto\u010dasni notranji rotaciji kolena se isto\u010dasno pretrga\n<ul>\n<li>notranja (medialna) stranska vez<\/li>\n<li>notranji (medialni) meniskus<\/li>\n<li>prednja kri\u017ena vez<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>anamneza\n<ul>\n<li>bolnik vedno navaja huj\u0161o po\u0161kodbo<\/li>\n<li>ob po\u0161kodbi je \u010dutil, da se je v kolenu vse strgalo<\/li>\n<li>bolnik navaja bole\u010dino po celem kolenu<\/li>\n<li>navaja, da mu je koleno takoj po po\u0161kodbi oteklo<\/li>\n<li>pri hoji navaja stalen ob\u010dutek nestabilnosti kolena, prisotni so ob\u010dasni preskoki v kolenu<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>klini\u010dni pregled\n<ul>\n<li>koleno je oteklo, v njem je teko\u010dina (pozitiven Ballottement test)<\/li>\n<li>predel notranje sklepne \u0161pranje je ob\u010dutljiv (predel notranjega meniskusa in notranje stranske vezi)<\/li>\n<li>testi nestabilnosti za notranjo stransko vez je pozitiven<\/li>\n<li>pozitiven je predal\u010dni test<\/li>\n<li>test za notranji meniskus (McMurray-ev test) je pozitiven<\/li>\n<li>punkcija sklepa: kri<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>zdravljenje\n<ul>\n<li>ve\u010dinoma je potrebna operacija (odstranitev po\u0161kodovanega dela notranjega meniskusa in rekonstrukcija prednje kri\u017ene vezi)<\/li>\n<li>strgana notranja stranska vez se zaceli brez operacije<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3><a name=\"_Toc195024127\"><\/a>2.3.5.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Osgood-Schlatterjeva bolezen<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>vzrok bolezni neznan<\/li>\n<li>odmrtje (nekroza) kosti v predelu narasti\u0161\u010da patelarnega ligamenta kot posledica slabe prekrvavitve<\/li>\n<li>obolevajo ve\u010dinoma de\u010dki od 10. do 14. leta<\/li>\n<li>pojavi se bole\u010dina in oteklina na zgornjem delu golenice (predel narasti\u0161\u010da patelarnega ligamenta)<\/li>\n<li>bole\u010dina se ve\u010da pri iztegovanju kolen<\/li>\n<li>vsi testi za koleno so negativni<\/li>\n<li>bolezen spontano izzveni po kon\u010dani rasti<\/li>\n<li>diagnozo potrdi rtg slikanje<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>zdravljenje\n<ul>\n<li>po\u010ditek<\/li>\n<li>antirevmatik<\/li>\n<li>TENS<\/li>\n<li>vaje za stegensko mi\u0161ico<\/li>\n<li>zmerna fizi\u010dna aktivnost<\/li>\n<li>ortoza<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><br \/>\n<\/strong><\/p>\n<h2><a name=\"_Toc195024128\"><\/a>2.4.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Gle\u017eenj in stopalo<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3><a name=\"_Toc195024129\"><\/a>2.4.1.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Vnetje Ahilove tetive<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Ahilovo tetivo sestavljajo\n<ul>\n<li>mi\u0161ica gastroknemius (medialna in lateralna glava)<\/li>\n<li>mi\u0161ica soleus<\/li>\n<li>najmo\u010dnej\u0161a tetiva v telesu<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>obi\u010dajno po dolgotrajnih \u0161portnih aktivnostih (tek, hoja navzgor)<\/li>\n<li>pojav lokalne bole\u010dine na mestu narasti\u0161\u010da Ahilove tetive na petnico ali 3 cm navzgor, kjer je tetiva najslab\u0161e prekrvljena<\/li>\n<li>bolnik lahko stopi na prste, vendar je bole\u010de<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>potrebno je mirovanje in lokalno hlajenje z ledom<\/li>\n<li>antirevmatik nekaj dni (3 \u2013 7 dni)<\/li>\n<li>fizioterapija (TENS, UZ)<\/li>\n<li>primerna obutev, ki ne ti\u0161\u010di v predelu vnetja, pomaga tudi vlo\u017eek pod petnico \u2013 razbremenitev tetive)<\/li>\n<li>blokada ne! (nevarnost pretrganja tetive)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3><a name=\"_Toc195024130\"><\/a>2.4.2.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Raztrganje Ahilove tetive<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>obi\u010dajno mo\u0161ki v srednjih letih, pogosto nekdanji \u0161portnik (obrabne spremembe v tetivi)<\/li>\n<li>pri skoku, teku se pojavi nenadna peko\u010da bole\u010dina na zadnji strani gle\u017enja (bolnik ima ob\u010dutek, da se je nekaj strgalo)<\/li>\n<li>obi\u010dajno se pretrga 3 cm nad narasti\u0161\u010dem na petnico (najslab\u0161e prekrvljen predel)<\/li>\n<li>bolnik ne more stopiti na prste<\/li>\n<li>lokalna bole\u010dina, oteklina, lahko tipamo vrzel v kiti<\/li>\n<li>operativno zdravljenje (\u0161iv tetive)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3><a name=\"_Toc195024131\"><\/a>2.4.3.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Prirojeno ekvino-varusno stopalo<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>najpogostej\u0161a prirojena napaka stopala, lahko eno ali dvostranska<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>zna\u010dilne so tri komponente deformacije\n<ul>\n<li>ekvinus stopala (fleksija v gle\u017enju \u2013 predvsem posledica skraj\u0161ane Ahilove tetive)<\/li>\n<li>varus stopala (stopalo je obrnjeno navznoter \u2013 predvsem posledica skraj\u0161anih mi\u0161ic na notranji strani stopala)<\/li>\n<li>adduktus stopala (sprednji del stopala je \u0161e dodatno obrnjen navznoter)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>vzrok deformacije ni jasen \u2013 polo\u017eaj ploda v maternici, kjer so nogice spodvihane?<\/li>\n<li>skraj\u0161ane mi\u0161ice na zadnji strani gle\u017enja in mi\u0161ice na notranji strani stopala<\/li>\n<li>oblika kosti je sprva normalna, spremenjen je le njihov polo\u017eaj<\/li>\n<li>\u010de deformacija traja predolgo (ve\u010d mesecev brez zdravljenja) se deformirajo tudi kosti<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>deformacijo je potrebno \u010dimprej ugotoviti in pri\u010deti z zdravljenjem<\/li>\n<li>\u010dim prej namestimo redresijski (korekcijski) mavec, ki ga menjavamo na nekaj dni<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>mav\u010denje nadaljujemo do ozdravitve, nato so potrebne redresijske (korekcijske vaje)<\/li>\n<li>\u010de mav\u010denje ni u\u010dinkovito, se v starosti enega leta odlo\u010dimo za operacijo<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3><a name=\"_Toc195024132\"><\/a>2.4.4.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Hallux valgus<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>najpogostej\u0161a deformacija stopala pri \u017eenskah v srednjih letih<\/li>\n<li>aprednji del stopala je raz\u0161irjen, palec je v valgus polo\u017eaju, bole\u010d kostni izrastek na stranskem delu palca<\/li>\n<li>ve\u010dinoma nastane kot posledica neprimerne obutve (visoke petke, ozek sprednji del \u010devlja)<\/li>\n<li>preventivni ukrepi (primerna obutev)<\/li>\n<li>pri manj\u0161i deformaciji predpi\u0161emo vlo\u017eek za korekcijo (vlo\u017eek med 1. in 2. prstom), korekcijske vaje<\/li>\n<li>ve\u010dje deformacije operiramo<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><br \/>\n<\/strong><\/p>\n<h2><a name=\"_Toc195024133\"><\/a>2.5.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Ramenski obro\u010d<\/h2>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>anatomija ramenskega obro\u010da\n<ul>\n<li>ramenski obro\u010d sestavljajo 4 sklepi\n<ul>\n<li>gleno-humeralni sklep (sklep med lopatico in glavico nadlahtnice)<\/li>\n<li>akromio-klavikularni sklep (sklep med lopatico in klju\u010dnico)<\/li>\n<li>sterno-klavikularni sklep (sklep med klju\u010dnico in prsnico)<\/li>\n<li>skapulo-torakalni sklep (sklep med lopatico in prsnim ko\u0161em)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>gleno-humeralni sklep\n<ul>\n<li>sklep med glavico nadlahtnice in lopatico<\/li>\n<li>stabilnost mu daje sklepna ovojnica in mi\u0161ice rotatorne man\u0161ete (supraspinatus, infraspinatus, subscapularis, teres minor)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>anamneza\n<ul>\n<li>bole\u010dina v ramenu, ki se \u0161iri do komolca<\/li>\n<li>omejena gibljivost ramena<\/li>\n<li>nestabilnost ramena \u2013 izpahi<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>klini\u010dni pregled\n<ul>\n<li>inspekcija, palpacija<\/li>\n<li>merjenje gibljivosti sklepa\n<ul>\n<li>abdukcija in addukcija<\/li>\n<li>zunanja in notranja rotacija<\/li>\n<li>fleksija in ekstenzija<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>bole\u010dinski lok<\/li>\n<li>ocena mi\u0161i\u010dne mo\u010di (abdukcija)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3><a name=\"_Toc195024134\"><\/a>2.5.1.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Utesnitveni sindrom ramena<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>z leti nastajajo obrabne spremembe, ki povzro\u010dijo spremenjeno obliko akromialnega odrastka (kljunast izrastek)<\/li>\n<li>posledica je stanj\u0161an prostor po katerem se giblje glavica nadlahtnice<\/li>\n<li>glavica nadlahtnice ima najmanj prostora pri gibu abdukcije med 60 \u2013 120 stopinj<\/li>\n<li>pojavi se bole\u010dina v ramenu<\/li>\n<li>zna\u010dilen je bole\u010dinski lok<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>zdravljenje\n<ul>\n<li>po\u010ditek<\/li>\n<li>antirevmatik<\/li>\n<li>fizioterapija (obsevanje, TENS)<\/li>\n<li>vaje za ja\u010danje mi\u0161ic ramenskega obro\u010da (z oja\u010ditvijo mi\u0161ic se prostor pove\u010da)<\/li>\n<li>blokade sklepa<\/li>\n<li>operacija (odbrusimo izrastek)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3><a name=\"_Toc195024135\"><\/a>2.5.2.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Kalcinirajo\u010di tendinitis ramena<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>pri gibu abdukcije v rami se mi\u0161ice stisnejo ob akromialni izrastek<\/li>\n<li>posledica dolgoletnih pritiskanj je obraba mi\u0161ice<\/li>\n<li>v obrabljeni del mi\u0161ice se kopi\u010di kalcij, ki lahko povzro\u010da vnetje in bole\u010dine<\/li>\n<li>diagnozo postavimo z rtg slikanjem<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>zdravljenje\n<ul>\n<li>po\u010ditek<\/li>\n<li>antirevmatik<\/li>\n<li>fizioterapija (obsevanje, TENS)<\/li>\n<li>operacija (odstranitev kalcija)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3><a name=\"_Toc195024136\"><\/a>2.5.3.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Nestabilnost rame<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>sama oblika ramenskemu sklepu ne daje stabilnosti<\/li>\n<li>stabilnost daje sklepna ovojnica, ki je oja\u010dana z vezmi in mi\u0161icami<\/li>\n<li>po\u0161kodba sklepne ovojnice in mi\u0161ic povzro\u010di ponavljajo\u010de izpahovanje ramenskega sklepa<\/li>\n<li>vedno je potrebna po\u0161kodba, ki pripelje do izpaha ramena<\/li>\n<li>izpahi se nato lahko ponavljajo<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>v 95 % se glavica nadlahtnice izpahne navzpred (sprednji izpah)<\/li>\n<li>mo\u017een je tudi izpah glavice navzad ali navzdol (5 %)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>po prvem izpahu je potrebno sklep naravnati in ga imobilizirati za 5 \u2013 6 tednov, nato razgibavanje in vaje<\/li>\n<li>\u010de se izpahi ponavljajo, je potreba operacija (za\u0161itje strgane sklepne ovojnice)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><br \/>\n<\/strong><\/p>\n<h2><a name=\"_Toc195024137\"><\/a>2.6.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Komolec podlaket in roka<\/h2>\n<h3><a name=\"_Toc195024138\"><\/a>2.6.1.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Epikondilits lateralis humeri \u2013 teni\u0161ki komolec<\/h3>\n<ul>\n<li>vneto narasti\u0161\u010de mi\u0161ic ekstenzorjev zapestja na lateralni (zunanji) epikondil nadlahtnice<\/li>\n<li>nastane pri dolgotrajnih ponavljajo\u010dih gibih v zapestju v smislu ekstenzije \u2013 tenis<\/li>\n<li>prisotna lokalna bole\u010dina, ki se \u0161iri vzdol\u017e mi\u0161ic ekstenzorjev zapestja, bole\u010dina se pove\u010da pri ekstenziji v zapestju, zlasti proti uporu<\/li>\n<li>gibljivost komolca je normalna<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>potrebno je mirovanje in lokalno hlajenje z ledom<\/li>\n<li>antirevmatik nekaj dni (3 \u2013 7 dni)<\/li>\n<li>izogibanje gibom, ki povzro\u010dajo bole\u010dino (ekstenzija zapestja)<\/li>\n<li>fizioterapija (TENS, UZ)<\/li>\n<li>opornica<\/li>\n<li>blokada (Ksilokain + Kenalog)<\/li>\n<li>operativna terapija zelo redko<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3><a name=\"_Toc195024139\"><\/a>2.6.2.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Epikondilits medialis humeri \u2013 komolec golfista<\/h3>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>vneto narasti\u0161\u010de mi\u0161ic fleksorjev zapestja na medialni (notranji) epikondil nadlahtnice<\/li>\n<li>nastane pri dolgotrajnih ponavljajo\u010dih gibih v zapestju v smislu fleksije \u2013 golf<\/li>\n<li>prisotna lokalna bole\u010dina, ki se \u0161iri vzdol\u017e mi\u0161ic fleksorjev zapestja, bole\u010dina se pove\u010da pri fleksiji v zapestju, zlasti proti uporu<\/li>\n<li>gibljivost komolca je normalna<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>potrebno je mirovanje in lokalno hlajenje z ledom<\/li>\n<li>antirevmatik nekaj dni (3 \u2013 7 dni)<\/li>\n<li>izogibanje gibom, ki povzro\u010dajo bole\u010dino (fleksija zapestja)<\/li>\n<li>fizioterapija (TENS, UZ)<\/li>\n<li>opornica<\/li>\n<li>blokada (Ksilokain + Kenalog)<\/li>\n<li>operativna terapija zelo redko<\/li>\n<\/ul>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Osnove diagnostike v ortopediji:\u00a0 zbir vseh podatkov bolnika dru\u017einska anamneza (razvojne nepravilnosti, revmatizem, tuberkuloza, maligna obolenja) prej\u0161nje bolezni (bolezni, po\u0161kodbe, operacije, maligne bolezni) sedanja bolezen socialna anamneza (delovno mesto, poklic, razvade)<\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1164],"tags":[1750,1165,3753],"class_list":["post-4562","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-3-letnik-ortopedija-in-travmatologija","tag-gradivo-za-ortopedijo","tag-ortopedija","tag-snov-za-ortopedijo"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4562","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=4562"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4562\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=4562"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=4562"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=4562"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}