{"id":4576,"date":"2015-12-01T08:11:08","date_gmt":"2015-12-01T07:11:08","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=4576"},"modified":"2015-12-01T10:19:40","modified_gmt":"2015-12-01T09:19:40","slug":"psihoonkologija-gradivo-za-psihoonkologijo","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/psihoonkologija-gradivo-za-psihoonkologijo\/","title":{"rendered":"Psihoonkologija"},"content":{"rendered":"

Psihoonkologija<\/strong> izhaja iz psihosomatskega gledanja v medicini in sku\u0161a rakave bolezni obravnavati celostno; upo\u0161tevajo\u010d medsebojno soodvisnost telesnega in du\u0161evnega, kot tudi vlogo psihosocialnih in socioekonomskih dejavnikov pri nastanku bolezni, njenem razvoju in poteku. Poudarja pomen bolnikovega aktivnega sodelovanja in vklju\u010duje psihoterapevtski pristop.<\/p>\n

Vpra\u0161anje, ali obstajajo \u010dustveni in psihosocialni vplivi na nastanek raka, ni novo, saj je \u017ee Hipokrat v 3. stol. pred n.\u0161. opazoval, da melanholi\u010dni ljudje pogosteje obolevajo za rakom. V 19. stoletju so postajala psihosomatska razmi\u0161ljanja o nastanku raka vse bolj jasna.<\/p>\n

V zadnjih desetletjih pa so v \u0161tevilnih usmerjenih retrospektivnih in prospektivnih \u0161tudijah, prav tako pa tudi pri poskusih na \u017eivalih natan\u010dneje raziskovali psiholo\u0161ke dejavnike bolezni.<\/p>\n

Opisujejo zna\u010dilne osebnostne lastnosti bolnikov in njihove obremenjujo\u010de \u017eivljenjske razmere, poudarjajo pomen izgub, kroni\u010dne \u017ealosti in depresije za nastanek bolezni. Nova spoznanja so za\u010deli uvajati v klini\u010dno delo. Uveljavilo se je ime psihoonkologija, ki pridobiva vse ve\u010dji pomen v multidisciplinarni obravnavi raka.<\/p>\n

 <\/p>\n

Po vzoru drugih onkolo\u0161kih centrov v svetu smo tudi na Onkolo\u0161kem in\u0161titutu \u017ee leta 1978 pri\u010deli uvajati psihoonkolo\u0161ko dejavnost. Od leta 1984 pa deluje Oddelek za psihoonkologijo po na\u010delu “odprtih vrat in odprtega telefona”; to pomeni, da bolniki in\/ali njihovi svojci v stiski lahko sami poi\u0161\u010dejo pomo\u010d, osebno ali po telefonu. Poleg pedago\u0161kega in raziskoval- nega dela je te\u017ei\u0161\u010de dejavnosti neposredno psihodiagnosti\u010dno in psihoterapevtsko delo (individualno ali skupinsko) z bolniki in\/ali njihovimi svojci ter posredna psihoterapevtska pomo\u010d bolnikom, ki poteka prek strokovnega usposabljanja in izobra\u017eevanja prostovoljcev in supervizije njihovega dela. Organizirano samopomo\u010d razvijajo bolniki v okviru Dru\u0161tva onkolo\u0161kih bolnikov Slovenije, ki je bilo ustanovljeno leta 1986.<\/p>\n

 <\/p>\n

Rak je bolezen, ki globoko pose\u017ee v \u017eivljenje vsakega bolnika in njegove dru\u017eine. Bolezen vzbuja celo vrsto strahov, bojazni in dvomov. Ob misli na raka se spontano spro\u017eijo negativna ob\u010dutja tako pri prizadetih kot pri zdravih. Begajo jih splo\u0161na prepri\u010danja, da se proti raku ni mogo\u010de zavarovati, da ga je te\u017eko pravo\u010dasno odkriti, da zdravljenje povzro\u010da hude stranske u\u010dinke, pa kljub temu ne zagotavlja ozdravitve, da ve\u010dina bolnikov umre itn. Pri tem pogosto povsem prezrejo dejstvo, da ve\u010dina bolnikov z rakom \u017eivi po zdravljenju polnovredno \u017eivljenje in so vklju\u010deni v svoje delovno in socialno okolje.<\/p>\n

 <\/p>\n

Pri soo\u010danju z diagnozo rak, z dolgotrajnim in obremenjujo\u010dim zdravljenjem, potrebuje bolnik pomo\u010d in vzpodbudo, da zmore aktivno sodelovati in se \u010dimbolje rehabilitirati. Medicinska sestra je pomemben \u010dlan tima, ker je vedno ob bolniku, zato je njena pomo\u010d nepogre\u0161ljiva. Da pa bi lahko ustrezno opravljala svoje delo, potrebuje dodatno znanje. Zato bomo posebej osvetlili nekatera pomembna podro\u010dja iz psihoonkologije.<\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

BOLNIKOVO DO\u017dIVLJANJE V PR’OCESU SOO\u010cANJA<\/strong><\/p>\n

Z BOLEZNIJO IN NJENIM ZDRAVLJENJEM<\/strong><\/p>\n

\u00a0<\/strong><\/p>\n

 <\/p>\n

Pri delu z bolnikom sta enako pomembna ustrezna strokovna obravnava kot primeren \u010dustveni odnos. Tak odnos daje bolniku varnost, mu vzbuja zaupanje do posegov in terapije ter \u0161\u010diti njegovo, z boleznijo ogro\u017eeno samozavest. To so pogoji za bolnikovo aktivno sodelovanje pri zdravljenju.<\/p>\n

 <\/p>\n

Marsikateri bolnik je dovolj mo\u010dan, da sam nave\u017ee stike in sooblikuje primerne odnose. Strokovna dol\u017enost zdravstvenega osebja pa je, da ustvari za vse bolnike take razmere. Zato moramo prepoznati bolnike, ki potrebujejo dodatno vzpodbudo in pomo\u010d.<\/p>\n

 <\/p>\n

Da bi lahko razumeli – v\u010dasih na prvi pogled nerazumljivo bolnikovo vedenje – moramo znati prepoznavati razli\u010dne oblike obrambnega vedenja bolnikov z rakom. Dr., E. Kuebler Ross je opredelila 5 faz zna\u010dilnega psiholo\u0161kega obrambnega vedenja: zanikanje, napadalnost, pogajanje, depresija in sprejetje.<\/p>\n

 <\/p>\n

Zanikanje <\/strong><\/p>\n

 <\/p>\n

Nekateri bolniki te\u017eko sprejemajo realnost diagnoze in bolezni in za to potrebujejo ve\u010d \u010dasa kot drugi. I\u0161\u010dejo razne vzroke, ki bi jim lahko pripisali simptome bolezni. Zaradi nevednosti, negotovosti in strahu mnogi bolniki odla\u0161ajo s prvim pregledom pri zdravniku.<\/p>\n

 <\/p>\n

\u00bbJaz \u017ee ne! ‘To je nemogo\u010de!\u00ab<\/p>\n

 <\/p>\n

V\u010dasih se \u017ee zdravijo v bolni\u0161nici, a \u0161e niso doumeli in sprejeli svoje bolezni. So nezaupljivi, dvomijo ali veliko spra\u0161ujejo in imajo svojo razlago. Zaradi nerazumevanja ali neznanja zdravstvenega osebja se lahko tudi sprejo.<\/p>\n

 <\/p>\n

Napadalnost, agresija <\/strong><\/p>\n

 <\/p>\n

“Zakaj ravno jaz?”<\/p>\n

 <\/p>\n

Bolnike mu\u010di vrsta vpra\u0161anj, na katera ni odgovora. Napeti in razdra\u017eljivi so, vsaka malenkost jih spravi s tira. Pogosto se sprejo z najbli\u017ejimi, s svojci, z osebjem; ali v\u010dasih nezadovoljstvo zaradi hrane, nege ipd. Svojci ve\u010dkrat poto\u017eijo:<\/p>\n

“Bil je ljube\u010d mo\u017e in o\u010de, sedaj je pa drug \u010dlovek – grob in napadalen, z ni\u010dimer ni zadovoljen. ”<\/p>\n

 <\/p>\n

Bolnikove napadalnosti ne smemo vzeti osebno in razumeti kot neposreden napad na nas. V\u017eiveti se moramo v njegov polo\u017eaj, da bomo razumeli stisko, v kateri se trenutno nahaja in tako bomo la\u017eje razre\u0161evali nesporazume.<\/p>\n

 <\/p>\n

Pogajanje <\/strong><\/p>\n

 <\/p>\n

Obi\u010dajno je to kratkotrajna, prehodna faza. Ko bolnik sprejme realnost svoje bolezni, je za ceno zdravja, za ceno \u017eivljenja pripravljen storiti vse. Sprejme predlagano zdravljenje, ki se je sprva dostikrat zdelo prete\u017eko in s svojimi posledicami preve\u010d obremenjujo\u010de.<\/p>\n

 <\/p>\n

\u010cloveku je lastna \u017eelja po \u017eivljenju, ne \u017eelja po smrti. Vedno se pogaja, da bi odlo\u017eil svoj konec. Bolniki si \u010dasovno mejo ve\u010dkrat postavijo kar sami, ko na primer izjavljajo:<\/p>\n

 <\/p>\n

“Tudi kemoterapijo moram zdr\u017eati, vsako zdravljenje sprejmem, samo da pre\u017eivim vsaj \u0161e dve leti, da pride moj mlaj\u0161i do kruha.” In ko pride mlaj\u0161i do kruha, potem si zopet za\u017eeli: “Da do\u010dakam, da se poro\u010di … ”<\/p>\n

 <\/p>\n

Du\u0161evna potrtost, depresija <\/strong><\/p>\n

 <\/p>\n

Ko je bolezen \u017ee napredovala in se mora bolnik vedno znova vra\u010dati v bolni\u0161nico in ko so iz\u010drpani \u017ee vsi na\u010dini zdravljenja ter mu pojemajo telesne mo\u010di, zapade bolnik pogosto v stanje globoke du\u0161evne potrtosti. Ob\u010duti, da izgublja vse, njegovi interesi se zo\u017eijo, prevevata ga \u017ealost in obup. Bolnikom lahko pomagamo s pogovorom, pred tem pa moramo<\/p>\n

narediti vse potrebno za laj\u0161anje bole\u010din in ostalo simptomatsko zdravljenje, Bolniki se razgovorijo o svoji dru\u017eini, o svojem delu, o svojem domu; na vse gledajo s ponosom ali pa jih mu\u010dijo razni ob\u010dutki krivde.<\/p>\n

 <\/p>\n

Druga vrsta potrtosti pa predstavlja na\u010din bolnikove priprave na dokon\u010dno izgubo vsega in na sprejetje svoje usode. V takem primeru ni umestno, da sku\u0161amo bolnika za vsako ceno bodriti in razvedriti. Na\u0161e besede dostikrat niso potrebne, va\u017enej\u0161e je, da ga z razumevanjem poslu\u0161amo in smo soudele\u017eeni v njegovi bole\u010dini.<\/p>\n

 <\/p>\n

Sprejetje, umiritev <\/strong><\/p>\n

 <\/p>\n

\u010ce bolnika spremljamo skozi predhodne faze, se le-ta \u010dustveno odzove, sprejme svoje stanje in se umiri.<\/p>\n

 <\/p>\n

\u00bbSamo spati in odpo\u010diti si \u017eelim.\u00ab<\/p>\n

 <\/p>\n

Komunikacija se zo\u017ei na tiho prisotnost. V tem obdobju potrebuje dru\u017eina ve\u010d pomo\u010di kot bolnik sam. Svojci bi \u017eeleli za vsako ceno \u0161e kaj storiti za bolnika. Tudi zdravniki se dostikrat zate\u010dejo \u0161e k zadnjim diagnosti\u010dnim in terapevtskim poskusom. Toda, ali ni to le beg pred realnostjo?<\/p>\n

 <\/p>\n

Bolnik lahko preide vse opisane faze, lahko so dalj\u0161e ali kraj\u0161e, ali pa nekaterih sploh ne prese\u017ee. Prehodi med fazami niso povsem jasno razmejeni in v bolnikovem vedenju v\u010dasih prepoznavamo zna\u010dilnosti dveh ali ve\u010d faz hkrati. Bolniki do\u017eivljajo razli\u010dna obdobja du\u0161evnih stisk, ki se izmenjujejo in ponavljajo v sorazmerju s stanjem telesne bolezni.<\/p>\n

 <\/p>\n

\u00a0<\/strong><\/p>\n

TERAPEVTSKI POMEN KOMUNIKACIJE<\/strong><\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

Komunikacija je interakcija med dvema ali ve\u010d osebami, je del vedenja; posameznik v skupini ne more nikoli \u00bbnekomunicirati\u00ab, To je eden najpomembnej\u0161ih elementov odnosa med bolnikom in zdravstvenim osebjem. Gre za dajanje in sprejemanje sporo\u010dil.<\/p>\n

 <\/p>\n

Vedno je dvosmerna, kar pomeni, da sogovornika vedno vplivata drug na drugega, Obstajata dva sistema komunikacije, ki potekata so\u010dasno, lahko se dopolnjujeta ali celo izklju\u010dujeta. To sta: besedno in nebesedno sporo\u010danje (verbalna in neverbalna komunikacija).<\/p>\n