{"id":4578,"date":"2015-12-01T08:13:30","date_gmt":"2015-12-01T07:13:30","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=4578"},"modified":"2015-12-01T10:20:23","modified_gmt":"2015-12-01T09:20:23","slug":"informatika-in-osnove-informatike","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/informatika-in-osnove-informatike\/","title":{"rendered":"Informatika in osnove informatike"},"content":{"rendered":"<p>VON NEWMANNOV MODEL<\/p>\n<ul>\n<li>CPE (centralna procesna enota \u2013 procesor)<\/li>\n<li>notranji pomnilnik<\/li>\n<li>vhodno \u2013 izhodni sistem<\/li>\n<\/ul>\n<p>Vse te 3 stvari so povezane z vodili!<\/p>\n<p><u>CPE = ALE <\/u><\/p>\n<ul>\n<li>izvaja operacije, kakor dolo\u010da program<\/li>\n<li><u>: <\/u>\n<ul>\n<li>ALE (aritmeti\u010dno \u2013 logi\u010dna enota)<\/li>\n<li>kontrolna enota \u2013 nadzoruje<\/li>\n<li>registri \u2013 shranjuje ukaze<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li><u>delovanje poteka v dveh fazah: <\/u><\/li>\n<li>prevzemna<\/li>\n<li>izvr\u0161itvena<\/li>\n<\/ul>\n<p><!--more--><\/p>\n<p><u>NOTRANJI POMNILNIK <\/u><\/p>\n<ul>\n<li>namenjen shranjevanju podatkov, ki jih pri svojem delovanju potrebuje CPE.<\/li>\n<li>sestavljajo ga pomnilni\u0161ke besede<\/li>\n<li>dol\u017eina besede je \u0161t. bitov, ki sestavljajo besedo.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><u>VHODNO IZHODNI SISTEM <\/u><\/p>\n<ul>\n<li>izmenjava informacij med zunanjim svetom na eni strani ter CPE in pomnilnikom na drugi strani<\/li>\n<li><u>vhodne naprave<\/u> \u2013 tipkovnica, mi\u0161ka, skener, A\/D pretvornik<\/li>\n<li><u>izhodne<\/u> \u2013 monitor, tiskalnik, risalnik, D\/A pretvornik<\/li>\n<li><u>vhodno \u2013 izhodne enote<\/u> \u2013 zunanje pomnilni\u0161ke enote, modem<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>VODILA \u2013 POVEZUJEJO TE KOMPONENTE<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<table>\n<tbody>\n<tr>\n<td width=\"102\">Naslovna<\/td>\n<td width=\"57\">&nbsp;<\/td>\n<td width=\"151\">Naslov<\/td>\n<td width=\"104\">&nbsp;<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"102\">Podatkovna<\/td>\n<td width=\"57\">CPE<\/td>\n<td width=\"151\">Podatki<\/td>\n<td width=\"104\">POMNILNIK<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"102\">Kontrolna<\/td>\n<td width=\"57\">&nbsp;<\/td>\n<td width=\"151\">Kontrola informacij<\/td>\n<td width=\"104\">&nbsp;<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>PROCESORJI<\/p>\n<ul>\n<li>se razlikujejo: INTEL, MOTOROLA, CYRIX<\/li>\n<li><u>dol\u017eina procesorske besede (bit)<\/u> = \u0161t. bitov, ki jih procesor lahko obdeluje hkrati (8, 16, 32, 64 bitna). Ve\u010dja dol\u017eina = hitrej\u0161i procesor<\/li>\n<li><u>hitrost procesorske ure (MHz, GHz)<\/u> = koliko urinih impulzov se generira na \u010dasovno enoto 1. sekunde. Ve\u010dja hitrost = hitrej\u0161i mikroprocesor<\/li>\n<li><u>hitrost izvajanja ukazov (MIPS)<\/u> = koliko milijonov strojnih ukazov lahko procesor izvede v 1. sekundi. Odvisno od dol\u017eine procesorske besede in hitrosti procesorske ure (500 MIPS in ve\u010d)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>PODATEK<\/p>\n<p>Simboli\u010den zapis nekega dejstva, izveden na formaliziran na\u010din. Niso organizirani in nimajo specifi\u010dnega pomena. Opisujejo dogodke, stvari,\u2026<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>INFORMACIJA<\/p>\n<p>Na ustrezen na\u010din obdelani podatki<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>ZNANJE<\/p>\n<p>Iz obdelanih informacij izra\u017ea poznavanje, izku\u0161nje za dolo\u010den problem<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>INTELEGENCA<\/p>\n<p>Sposobnost, da obstoje\u010da pravila spreminjamo, dopolnjujemo in dodajamo nova.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>KODIRANJE<\/p>\n<p><u>Je princip, ki omogo\u010da, da v digitalnem ra\u010dunalniku predstavimo najrazli\u010dnej\u0161e vrste podatkov. 2 standardna koda: <\/u><\/p>\n<ul>\n<li>ASCII \u2013 v mikrora\u010dunalni\u0161kih sistemih<\/li>\n<li>BCD \u2013 v velikih ra\u010dunalni\u0161kih sistemih<\/li>\n<\/ul>\n<p>Formula za izra\u010dun dol\u017eine kodne besede n \u2265 [log<sub>2<\/sub> IXI]<\/p>\n<p><u>ABECEDA<\/u> = mno\u017eica simbolov<\/p>\n<p><u>BESEDA<\/u> = zaporedje simbolov iz neke abecede<\/p>\n<p><u>DOL\u017dINA BESEDE<\/u> = \u0161t. simbolov v neki besedi<\/p>\n<p><u>KODIRANJE<\/u> = postopek, pri katerem enoli\u010dno izrazimo simbole ene abecede z besedami iz druge abecede.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>MOOROV ZAKON<\/p>\n<p>Vsakih 18 mesecev se zmogljivost mikroprocesorjev podvoji.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>OPTI\u010cNI DISK \u2013 CD<\/p>\n<ul>\n<li>iz plasti\u010dne plo\u0161\u010de \u2013 premer 12cm<\/li>\n<li>opti\u010dni princip branja \u2013 podatki se berejo z laserskim \u017earkom.<\/li>\n<li><u>ve\u010d vrst: <\/u><\/li>\n<li>CD \u2013 ROM \u2013 samo beremo (kapaciteta 650 MB)<\/li>\n<li>CD \u2013 R oz. CD \u2013 WORM \u2013 enkratno zapisovanje<\/li>\n<li>CD \u2013 RW \u2013 brisanje in ponovno zapisovanje<\/li>\n<li>\u010das dostopa \u2013 100 ms<\/li>\n<li>pisanje na CD = s CD zapisovalnikom<\/li>\n<li>avtomatski izmenjevalec CD \u2013 ROM-ov \u2013 vstavimo lahko do 100 CD \u2013 ROMov, izberemo enega, ki se potem predvaja (juke box)<\/li>\n<li>DVD = 4,7 GB \u2013 17 GB<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>TISKALNIKI<\/p>\n<p>MATRI\u010cNI oz. IGLI\u010cNI TISKALNIK<\/p>\n<ul>\n<li>znak je sestavljen iz ve\u010djega \u0161tevila pik \u2013 udarjanje kladivc (24) preko traku ob papir<\/li>\n<li>odlika \u2013 cena, izpis na neskon\u010dni papir, ustrezna hitrost<\/li>\n<li>slabost \u2013 precej glasen, slaba kvaliteta izpisa<\/li>\n<\/ul>\n<p>BRIZGALNI TISKALNIK<\/p>\n<ul>\n<li>znak je sestavljen iz pik, ki so posledica brizganja barve iz \u0161ob na glavi<\/li>\n<li>odlika \u2013 kvaliteta izpisa (lo\u010dljivost v dpi), ti\u0161je delovanje, barvno<\/li>\n<li>slabost \u2013 po\u010dasnost pri barvnem zapisu<\/li>\n<\/ul>\n<p>LASERSKI TISKALINIK<\/p>\n<ul>\n<li>odtis na elektrostati\u010den na\u010din \u2013 podobno kot fotokopirni stroj<\/li>\n<li>odlika \u2013 zelo kvaliteten izpis (dpi.), tiho, hitro delovanje<\/li>\n<li>slabost \u2013 visoka cena<\/li>\n<\/ul>\n<p>TOPLOTNI<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>MONITOR<\/p>\n<p><u>Glede na tehnologijo: <\/u><\/p>\n<ul>\n<li>monitor s katodno cevjo (CRT)<\/li>\n<li>s teko\u010dimi kristali (LCD)<\/li>\n<\/ul>\n<p><u>Glede na mo\u017enost prikazovanja barv: <\/u><\/p>\n<ul>\n<li>enobarvne (monokromatske)<\/li>\n<li>barvne (RGB)<\/li>\n<\/ul>\n<p><u>Grafi\u010dne kartice<\/u> = VGA, SVGA<\/p>\n<p><u>Barvna paleta<\/u> \u2013 monitor lahko prika\u017ee 2<sup>n<\/sup> razli\u010dnih barv, kjer je n = 4, 8, 15, 16, 24, 32.<\/p>\n<p><u>Ob\u010dutljiv na dotik<\/u> = vhodna naprava<\/p>\n<p><u>Velikost diagonale<\/u> = 14<sup>&#8220;<\/sup>, 15<sup>&#8220;<\/sup>, 17&#8243;, 21<sup>&#8220;<\/sup><\/p>\n<p><u>Grafi\u010dna lo\u010dljivost<\/u> = se podaja z obema \u0161teviloma, ki povesta, koliko pixlov se nahaja v eni vrstici in v enem stolpcu (800 x 600); najve\u010dkrat sta potenca \u0161t. 2!<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>MI\u0160KA<\/p>\n<p>Vhodna naprava, optomehanska; s premikom se premika kazalec na zaslonu, 2 \u2013 3 tipke omogo\u010dajo \u0161e dodatne funkcije.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>TIPKOVNICA<\/p>\n<ul>\n<li>\u010dez 100 tipk<\/li>\n<li>osrednja skupina (znakovno \u2013 \u0161t. dne) \u2013 smerni\u0161ke tipke<\/li>\n<li>funkcija tipke<\/li>\n<li>\u0161tevilska<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>POMNILNIK<\/p>\n<ol>\n<li><u>Trajnost zapisane informacije (RAM, ROM) <\/u>\n<ul>\n<li>ROM = bralni pomnilnik, vsebine ni mogo\u010de spreminjati; programi za zagon; nadzor na d tipkovnico. Razli\u010dice: PROM \u2013 jih je mogo\u010de programirati; EPROM \u2013 brisati in vsebino ponovno napisati \u00bbflash\u00ab!<\/li>\n<li>RAM = bralno \u2013 pisalni pomnilnik; dosegljiv, kadar ra\u010dunalnik deluje; po izklopu se vsebina izgubi.<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li><u>Kapaciteta (MB) <\/u>\n<ul>\n<li>ROM = nekaj 100 KB<\/li>\n<li>RAM = od 128 MB navzgor<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li><u>\u010cas dostopa (ns)<\/u><\/li>\n<\/ol>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>PREDPOMNILNIK<\/p>\n<ul>\n<li>z njim pove\u010damo hitrost pretoka podatkov in ukazov med procesorjem in pomnilnikom<\/li>\n<li><u>zna\u010dilnosti: <\/u><\/li>\n<li>kratek \u010das dostopa<\/li>\n<li>majhna kapaciteta \u2013 od 128 \u2013 512 KB<\/li>\n<li>CPE \u2013 predpomnilnik \u2013 POMNILNIK<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>ZUNANJI POMNILNIK<\/p>\n<ul>\n<li>predstavlja raz\u0161iritev notranjega<\/li>\n<li>ve\u010dja kapaciteta<\/li>\n<li>trajen zapis<\/li>\n<li>branje je po\u010dasnej\u0161e<\/li>\n<li>princip magnetnega zapisa (majhni delci povr\u0161ine se namagnetijo v eno od 2 mo\u017enih smeri 0,1)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>TRDI DISK<\/p>\n<ul>\n<li>sestavljen iz ve\u010d trdih plo\u0161\u010d, name\u0161\u010denih na isti osi, nepredu\u0161no zaprtih v ohi\u0161je<\/li>\n<li>bralno-pisalne glave nad plo\u0161\u010dicami se premikajo v radialni smeri in zapisujejo v obliki koncentri\u010dnih krogov<\/li>\n<li>vsak podatek ima svoj naslov<\/li>\n<li>kapaciteta \u2013 nekaj 10GB<\/li>\n<li>\u010das dostopa \u2013 ms<\/li>\n<li>RAID \u2013 ve\u010dje \u0161t. manj\u0161ih diskov, na katere se zapisujejo podatki tako, da so porazdeljeni po ve\u010d diskih. \u010ce se okvari eden, ne bomo izgubili podatkov oz. jih bomo lahko restavrirali.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>DISKETA<\/p>\n<ul>\n<li>iz plasti\u010dne plo\u0161\u010de (3,5&#8243;), vstavljena v plasti\u010dno ovojnico, kvadratne oblike<\/li>\n<li>kapaciteta 1,44MB<\/li>\n<li>magnetni princip zapisa<\/li>\n<li>za\u0161\u010dita pred brisanjem<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>OPTI\u010cNI \u010cITALCI<\/p>\n<ul>\n<li>omogo\u010dajo pretvorbo analogne opti\u010dne informacije v digitalno<\/li>\n<li>lo\u010dljivost (600 \u2013 nekaj 1000dpi)<\/li>\n<li>barvna globina (24 do 42 \u2013 bitna)<\/li>\n<li><u>delimo: <\/u>\n<ul>\n<li>ro\u010dne<\/li>\n<li>ploske, namizne<\/li>\n<li>\u010ditalce za filme<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>PISANJE PROGRAMA OBSEGA<\/p>\n<ul>\n<li>opis problema<\/li>\n<li>analiza<\/li>\n<li>groba zasnova programa (dolo\u010ditev algoritma)<\/li>\n<li>podrobna zasnova programa<\/li>\n<li>pisanje kode<\/li>\n<li>presku\u0161anje in popravljanje napak<\/li>\n<li>dokumentiranje<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>MODEM<\/p>\n<ul>\n<li>omogo\u010da izmenjavo podatkov med ra\u010dunalniki preko telefonskih omre\u017eij<\/li>\n<li>za prenos digitalnih signalov preko analognih linij je potrebno signal modulirati<\/li>\n<li>na sprejemni strani modem sprejme le signale in jih demodulira \u2013 pretvorbe v digitalno obliko.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li><u>razlikujejo se glede: <\/u>\n<ul>\n<li>preko kak\u0161ne povezave omogo\u010dajo prenos podatkov (analogne, ISDN, kabelske)<\/li>\n<li>hitrost prenosa (bit\/s)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>PROGRAMSKI JEZIKI<\/p>\n<ul>\n<li>so osnovno orodje za izdelavo vse sistemske in uporabni\u0161ke programske opreme<\/li>\n<li>ukazi in pravila, ki jih omogo\u010dajo pisanje programov = programiranje<\/li>\n<li><u>poznamo 5 generacij: <\/u>\n<ul>\n<li>strojni jezik<\/li>\n<li>zbirni jezik<\/li>\n<li>postopkovni jezik = program zasnujemo na algoritem<\/li>\n<li>nepostopkovni jezik<\/li>\n<li>naravni programski jezik<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li><u>specialni jeziki: <\/u>\n<ul>\n<li>vizualni programski jeziki<\/li>\n<li>jezik za pisanje hiperbesedila (HTML)<\/li>\n<li>jezik za pisanje aplikacij navidezne resni\u010dnosti (VRML)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li><u>ALGORITEM <\/u>\n<ul>\n<li>navodilo za re\u0161evanje nekega problema. Biti mora nedvoumen in ustavljiv. Podajamo ga besedno ali z diagramom poteka.<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>PROGRAMSKA OPREMA RA\u010cUNALNIKA \u2013 softwere<\/p>\n<ul>\n<li>ozna\u010duje vse programe, ki se izvajajo ne glede na njihovo funkcijo. PROGRAM \u2013 je zaporedje ukazov, ki povedo, kako naj se obdelajo podatki.<\/li>\n<\/ul>\n<p>VRSTE PROGRAMSKE OPREME<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<table width=\"631\">\n<tbody>\n<tr>\n<td width=\"300\">SISTEMSKA<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 upravljanje in nadzor vseh enot<\/p>\n<p>&nbsp;<\/td>\n<td width=\"331\">UPORABNI\u0160KA<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 re\u0161evanje uporabnikov specifi\u010dnih problemov<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"300\"><u>Operacijski sistem <\/u><\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 je skupina programov, ki upravlja ra\u010dunalni\u0161ke resurse (nadzoruje strojno opremo, upravlja osnovne vhodno izhodne operacije)<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 grafi\u010dni o.s. \u2013 uporaba mi\u0161ke in grafi\u010dnih simbolov (windows)<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 osnovne funkcije \u2013 opravljanje s procesorjem, s pomnilnikom, z zunanjimi napravami, z datotekami.<\/td>\n<td width=\"331\"><u>Standardna programska oprema<\/u> :<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 pr. za delo z grafiko (slikar, Power Point)<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 za urejanje besedil (Word, Ward Perfect)<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 pr. namiznega zalo\u017eni\u0161tva (Corel Vantura)<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 za delo z podatkovnimi bazami (Access)<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 za delo s preglednicami (Excel)<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 za statisti\u010dne obdelave (Statistika)<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 komunikacijska pr. oprema<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"300\"><u>Sistemska orodja<\/u><\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 so programi, ki sku\u0161ajo izbolj\u0161ati eno izmed funkcij o.s.<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 orodja za bolj\u0161e izkori\u0161\u010danje notranjega pomnilnika, diska,\u2026<\/td>\n<td width=\"331\"><u>\u010ce uporabnik ne re\u0161i problemov s standardno programsko opremo, lahko razvije lastne programe. <\/u><\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 programsko opravilo je avtorsko delo \u2013 za\u0161\u010ditena proti razmno\u017eevanju. Z nakupom ne postanemo lastnik, ampak lastnik licence.<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"300\"><u>Pomo\u017eni programi<\/u><\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 omogo\u010dajo racionalno izrabo resursov<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 uporabnik jih za\u017eene po potrebi<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 programi za stiskanje in raztezanje datotek<\/td>\n<td width=\"331\"><u>Dolo\u010dena programska oprema je zastonj in jo je legalno kopirati. To so: <\/u><\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 brezpla\u010dni (freewore)<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 v javni lasti (public dovrain software)<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 preskusni programi (shareware)<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 urejevalniki besedil \u2013 najbolj raz\u0161irjeni.<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>IZVORNA KODA<\/p>\n<ul>\n<li>program v vi\u0161jem programskem jeziku, ki ga ra\u010dunalnik \u0161e ne more izvesti.<\/li>\n<li>s PREVAJALNIKOM povedemo izvorno kodo v IZVR\u0160NO, ki se izvaja.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>DIGITALNA SLIKA<\/p>\n<ul>\n<li><u>lo\u010dimo: <\/u>\n<ul>\n<li>sivinske (monokromatske) = razli\u010dni nivoji sivine (matrika \u2013 pixel)<\/li>\n<li>binarne \u2013 2 nivoja<\/li>\n<li>barvne (RGB) \u2013 3 komponente<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>histogram sivinske slike = frafikon (na x osi \u2013 sivinski nivoji; na y osi \u2013 frekvenca pixlov)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>OSNOVNE OPERACIJE NAD DIGITALNIMI SIVINSKIMI SLIKAMI<\/p>\n<p><u>Dejansko delo z matrikami!<\/u><\/p>\n<p><u>Operacije v prostorski domeni \u2013 slikovne operacije \u00a0<\/u><\/p>\n<ul>\n<li>to\u010dkovne (vrednosti pixla se spremeni neodvisno od vrednosti sosednjih elementov)\n<ul>\n<li>monadne (nad eno sliko)\n<ul>\n<li>premik skale<\/li>\n<li>logaritmiranje<\/li>\n<li>negiranje<\/li>\n<li>postavljanje praga<\/li>\n<li>izravnavaje histograma<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<p>[wp_ad_camp_1]<\/p>\n<li>diadne (dve sliki dasta novo)\n<ul>\n<li>se\u0161tevanje<\/li>\n<li>od\u0161tevanje<\/li>\n<li>mno\u017eenje<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>lokalne vrednosti (vrednost pixla se spremeni odvisno od vrednosti njegovih sosedov)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p><u>Operacije v frekven\u010dni domeni \u2013 osnovne operacije<\/u><\/p>\n<ul>\n<li>spremembe Fourirerjeve transformacije slike:\n<ul>\n<li>premik \u2013 translacija<\/li>\n<li>razteg \u2013 skaliranje<\/li>\n<li>vrtenje \u2013 rotiranje<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>STISKANJE SLIK<\/p>\n<ul>\n<li><u>zmanj\u0161anje koli\u010dine podatkov:<\/u>\n<ul>\n<li>brezizgubne (informacija se ohranja)<\/li>\n<li>izgubne (del informacije se izgubi)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>stiskanje izdelamo pred prenosom slik preko omre\u017eij<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>KOMUNIKACIJSKI MODEL (SHANNON, 1948)<\/p>\n<ul>\n<li>komunikacije so razli\u010dna obna\u0161anja, procesi in tehnologija, s katerimi se prena\u0161ajo sporo\u010dila.<\/li>\n<li><u>vklu\u010duje: <\/u><\/li>\n<\/ul>\n<table>\n<tbody>\n<tr>\n<td width=\"307\">\u00d8 oddajnik<\/p>\n<p>\u00d8 sistem za kodiranje sporo\u010dila<\/p>\n<p>\u00d8 komunikacijski kanal<\/p>\n<p>\u00d8 sistem za dekodiranje<\/p>\n<p>\u00d8 sprejemnik<\/td>\n<td width=\"307\">&nbsp;<\/p>\n<p>CILJ = da se sporo\u010dilo prenese od oddajnika do sprejemnika nespremenjeno (\u0161um iz okolice!)<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>KOMUNIKACIJSKI PROTOKOL<\/p>\n<ul>\n<li><u>TCP \u2013 transportni protokol zagotavlja: <\/u>\n<ul>\n<li>da se podatki med prenosom ne izgubijo<\/li>\n<li>da se podatki med prenosom ne spremenijo<\/li>\n<li>da se neuspe\u0161no preneseni podatki ponovno prenesejo<\/li>\n<li>da se dolgo sporo\u010dilo pred prenosom razbije na manj\u0161e podatke, ki se na sprejemni strani zopet sestavijo v celoto<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>IP \u2013 OMRE\u017dNI PROTOKOL:<\/p>\n<ul>\n<li>dolo\u010da pot pretoka podatkov<\/li>\n<li>zagotavlja prepoznavanje vsakega ra\u010duna v internetu<\/li>\n<\/ul>\n<p>TELNET \u2013 omogo\u010da oddaljen dostop<\/p>\n<p>FTP \u2013 omogo\u010da prenos datotek<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>SISTEM ZA OBDELAVO DIHITALNIH SLIK<\/p>\n<ul>\n<li>baza znanja (povratna povezava \u2013 feed back)<\/li>\n<li>zajem slike (nastanek digitalne slike)<\/li>\n<li>predobdelava (obdelava slik, \u0161um, kontrast)<\/li>\n<li>segmentacija (izbitje ali izbris okolja)<\/li>\n<li>reprezentacija (poudari glavne zna\u010dilnosti)<\/li>\n<li>interpretacija (razpoznavnim objektom pripi\u0161e procesuro)<\/li>\n<li>rezultat (razvrstimo faze v dolo\u010deni razred)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>WWW \u2013 POMEN \u2013 world wide web<\/p>\n<ul>\n<li>omre\u017eje vseh omre\u017eij, na katerega je danes priklju\u010deno milijarde uporabnikov (ra\u010dunalnikov). Nastanek 1969 (za voja\u0161ke namene).<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>STROJNA OPREMA<\/p>\n<ul>\n<li>razvoj ra\u010dunalni\u0161tva<\/li>\n<li>konceptualna zgradba ra\u010dunalni\u0161tva<\/li>\n<li>kategorije ra\u010dunalni\u0161kih sistemov<\/li>\n<li>Von Neumannov model ra\u010dunalnika<\/li>\n<li>Strojna oprema ra\u010dunalnika<\/li>\n<\/ul>\n<p>Ra\u010dunalnik in druge naprave, ki omogo\u010dajo obdelavo podatkov.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>PREDSTAVITEV PODATKOV<\/p>\n<ul>\n<li>analogne<\/li>\n<li>digitalne (razume samo binarno \u2013 dvoji\u0161ko abecedo)<\/li>\n<li>hibridne<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>ENOTA ZA IZRA\u017dANJE KOLI\u010cINE INFORMACIJE<\/p>\n<ul>\n<li>je bit (b)<\/li>\n<li>8 bitov (b) = 1 Byte (B) oz. zlog<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>RAZVOJ RA\u010cUNALNI\u0160TVA \u2013 GENERACIJE<\/p>\n<ol>\n<li>Generacija 1951 \u2013 1959<\/li>\n<\/ol>\n<p>Prvi ra\u010dunalnik te generacije je bil ENIAC, prvi komercialno dostopen pa VNIVAC, pojavijo se prvi magnetni nosilci za shranjevanje podatkov in programov.<\/p>\n<ol>\n<li>Generacija 1959 \u2013 1964<\/li>\n<\/ol>\n<p>Tehnologija te generacije: polprevodni\u0161ki elementi zlasti tranzistorji.<\/p>\n<ul>\n<li>Generacija 1965 \u2013 1974<\/li>\n<\/ul>\n<p>Tehnologija te generacije: integrirana polprevodni\u0161ka vezja<\/p>\n<ol>\n<li>Generacija<\/li>\n<\/ol>\n<p>Tehnologija te generacije: polprevodni\u0161ka vezja visoke integracije, prvi mikroprocesor ter osebni ra\u010dunalnik. Moorov zakon.<\/p>\n<ol>\n<li>Generacija<\/li>\n<\/ol>\n<p>Tehnologija pete je ista kot v \u010detrti generaciji, vendar zasledimo dolo\u010deno vzporednost v arhitekturi ra\u010dunalni\u0161kih sistemov, umetno inteligenco.<\/p>\n<ol>\n<li>Generacija<\/li>\n<\/ol>\n<p>Tehnologija ra\u010dunalnikov \u0161este generacije naj bi bila optika in molekularna elektronika. Naj bi uspe\u0161no in hitro re\u0161evali probleme razpoznavanja vzorcev \u2013 pisave, govora, slik,\u2026<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><u>KOMUNIKACIJA MED CPE = ALE IN POMNILNIKOM <\/u><\/p>\n<ul>\n<li>izvaja operacije, kakor dolo\u010da program<\/li>\n<li>namenjen shranjevanju podatkov, ki jih pri svojem delovanju potrebuje CPE.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><u>OPERACIJSKI SISTEM<\/u><\/p>\n<ul>\n<li>je skupina programov, ki upravlja ra\u010dunalni\u0161ke resurse (nadzoruje strojno opremo, upravlja osnovne vhodno izhodne operacije)<\/li>\n<li>grafi\u010dni o.s. \u2013 uporaba mi\u0161ke in grafi\u010dnih simbolov (windows)<\/li>\n<li>osnovne funkcije \u2013 opravljanje s procesorjem, s pomnilnikom, z zunanjimi napravami, z datotekami<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>ZA KAJ SE UPORABLJA GRAFI\u010cNA KARTICA<\/p>\n<p>Za prikaz slikovnih podatkov na ra\u010dunalni\u0161kem ekranu (npr. da lahko gledamo slike)!<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>V KATEREM PROGRAMU LAHKO OBDELUJEMO RTG FILME<\/p>\n<p>Access, Excel<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>KATEGORIJE RA\u010cUNALNI\u0160KIH SISTEMOV<\/p>\n<p>Sisteme razvr\u0161\u010damo glede na njihovo velikost ter ra\u010dunalni\u0161ko zmogljivost \u2013 mo\u010d! Kategorije so:<\/p>\n<ul>\n<li>omre\u017ene ra\u010dunalni\u0161ke sisteme<\/li>\n<li>uporabniku ne nudijo polne funkcionalnosti tipi\u010dnega namiznega ra\u010dunalni\u0161kega sistema, ampak le dostop do omre\u017eja<\/li>\n<li>lahko shranimo le malo podatkov<\/li>\n<li>delujejo v smislu kot terminali<\/li>\n<li>mikrora\u010dunalni\u0161ke sisteme<\/li>\n<li>osebni ra\u010dunalnik \u2013 cenej\u0161i in manj\u0161i<\/li>\n<li>enouporabni\u0161ki sistem<\/li>\n<li>glede na fizi\u010dno velikost so to: namizni, prenosni in dlan\u010dniki<\/li>\n<li>delovne postaje<\/li>\n<li>uporabljajo in\u017eenirji, znanstveniki, drugi uporabniki, ki potrebujejo veliko procesorsko mo\u010d<\/li>\n<li>delovna postaja je enouporabni\u0161ka v RTG npr. CT, MR.<\/li>\n<li>minira\u010dunalni\u0161ke sisteme<\/li>\n<li>v majhnih podjetjih, ustanovah<\/li>\n<li>so manj\u0161i in cenej\u0161i<\/li>\n<li>opravljajo isto funkcijo kot veliki ra\u010dunalni\u0161ki sistemi, le da v manj\u0161em obsegu<\/li>\n<li>omogo\u010dajo hkratno delo nekaj deset do nekaj sto ljudi<\/li>\n<li>velike ra\u010dunalni\u0161ke sisteme<\/li>\n<li>uporablja v podjetjih, ki lahko vzdr\u017euje in obdeluje veliko koli\u010dino podatkov<\/li>\n<li>letalske karte \u2013 rezervacija<\/li>\n<li>omogo\u010dajo delo od nekaj 100 do nekaj 100000 ljudem<\/li>\n<li>superra\u010dunalni\u0161ke sisteme<\/li>\n<li>imajo od vseh kategorij najve\u010djo procesno mo\u010d<\/li>\n<li>uporabljajo se v znanosti, in\u017eeniringu, voja\u0161ke namene, pri zadevah, ki zahtevajo veliko procesno mo\u010d, niso pa vhodno \u2013 izhodno zahtevni<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>KATERI PROGRAM BI UPORABILA ZA KNJI\u017dNICO<\/p>\n<p>Cobbiss<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>VON NEWMANNOV MODEL CPE (centralna procesna enota \u2013 procesor) notranji pomnilnik vhodno \u2013 izhodni sistem Vse te 3 stvari so povezane z vodili! CPE = ALE izvaja operacije, kakor dolo\u010da program : ALE (aritmeti\u010dno \u2013 logi\u010dna enota) kontrolna enota \u2013 nadzoruje registri \u2013 shranjuje ukaze delovanje poteka v dveh fazah: prevzemna izvr\u0161itvena<\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[480],"tags":[482,483,3762,3763],"class_list":["post-4578","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-1letnik-informatika","tag-informatika","tag-informatika-v-zdravstvu","tag-osnove-informatike","tag-zdravstvena-nega-in-informatika"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4578","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=4578"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4578\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=4578"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=4578"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=4578"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}