{"id":458,"date":"2008-11-25T11:55:42","date_gmt":"2008-11-25T10:55:42","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/zdravstvena-nega-in-mentalno-zdravje-priprava-na-izpit-1del\/"},"modified":"2010-06-15T15:08:59","modified_gmt":"2010-06-15T14:08:59","slug":"zdravstvena-nega-in-mentalno-zdravje-priprava-na-izpit-1del","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/zdravstvena-nega-in-mentalno-zdravje-priprava-na-izpit-1del\/","title":{"rendered":"Zdravstvena nega in mentalno zdravje priprava na izpit 1.del"},"content":{"rendered":"

\"mentalno-zdravje-zn.jpg\"ZAKONSKE PODLAGE in ZAKON O DU\u0160EVNEM ZDRAVJU<\/strong><\/p>\n

Zakonske podlage in eti\u010dne dileme v zdravstveni negi na podro\u010dju mentalnega zdravja<\/p>\n

Ustava Republike Slovenije
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0pravica do osebne svobode \u010dlen. 15, ki pravi, da so \u010dlovekove pravice in osebne svobo\u0161\u010dine omejene s pravicami drugih ljudi;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0\u010dlen 16, pravi, da je temeljne \u010dlovekove pravice in svobo\u0161\u010dine dopustno razveljaviti ali omejiti;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0pravica do prostovoljnega zdravljenja \u010dlen 51, pravi da nikogar ni mogo\u010de prisiliti k zdravljenju, razen v primerih, ki ga dolo\u010da zakon;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0\u010dlen 52, ustavno varstvo prizadetih oseb.<\/p>\n

<\/p>\n

Medanarodna ureditev
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0Evropska konvencija o \u010dlovekovih pravicah (EK\u010cP);
\n–\u00a0\u00a0 \u00a05. \u010dlen EK\u010cP, zagotavlja pravico do osebne svobode in na\u0161teva omejitve te pravice npr. du\u0161evno bolnim osebam;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0Vsakdo, ki mu je odvzeta prostost ima pravico do postopka, ki ugotavlja upravi\u010denost v skladu s pravom;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0o postopku odlo\u010da sodi\u0161\u010de.<\/p>\n

Evropska konvencija
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0prisilno pridr\u017eanje je mo\u017eno le v primeru obstoja du\u0161evne bolezni in ko pacient zaradi te bolezni ogro\u017ea sebe in druge ljudi;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0opravi\u010den je tudi sprejem na opazovanje, ko \u0161e ni zagotovo, ali je du\u0161evna bolezen prisotna;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0pacient ali njegov zastopnik ima mo\u017enost sodne presoje v procesu upravi\u010denosti do pridr\u017eanja z \u010dasovnim intervalom;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0glede na dinamiko bolezni, obstaja mo\u017enost ponovnega preverjanja.<\/p>\n

Zakon o zdravstveni dejavnosti
\n–\u00a0\u00a0 \u00a047. \u010dlen pravi,da pacient predhodno sogla\u0161a z zdravljenjem, po zdravnikovi informaciji o diagnozi bolezni, prognozi in tveganjih (pojasnilna dol\u017enost zdravnika);
\n–\u00a0\u00a0 \u00a049. \u010dlen pravi, da je pridr\u017eanje v psihiatri\u010dni bolni\u0161nici dopustno, le v primeru ko zaradi narave bolezni ogro\u017ea \u017eivljenje in povzro\u010da \u0161kodo sebi ali drugim
\n–\u00a0\u00a0 \u00a049. \u010dlen pravi, da zdravnik lahko zahteva asistenco policije pri napotitvi na zdravljenje.<\/p>\n

Zakon o nepravdnem postopku
\n–\u00a0\u00a0 \u00a070. \u010dlen dolo\u010da pogoje za pridr\u017eanje na zdravljenju, predvsem bolezen in posledice bolezni;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a071. \u010dlen dolo\u010da sogla\u0161anje z zdravljenjem in je izraz svobodne volje, razen pri mladostnikih in osebah z odvzeto poslovno sposobnostjo.<\/p>\n

Kazenski zakonik R Slovenije
\n–\u00a0\u00a0 \u00a064. \u010dlen dolo\u010da storilcem kaznivega dejanja, ki so dejanje storili v stanju nepri\u0161tevnosti ali bistveno zmanj\u0161ane pri\u0161tevnosti, zdravljenje v psihiatri\u010dni ustanovi z odredbo sodi\u0161\u010da;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0pomembna je te\u017ea storjenega dejanja, stopnja du\u0161evne motenosti in nevarnost ponovitve dejanja zoper \u017eivljenje, telo, spolno nedotakljivost ali premo\u017eenje na prostosti;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0sodi\u0161\u010de izda sklep z utemeljitvijo in \u010dasovnim intervalom;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0sprejeti so varovani na oddelek, pomembna je omejitev svobode gibanja, stikov z zunanjim svetom in pravice do soglasja k medicinskim ukrepom;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0zadr\u017eanje na zdravljenju velja do dolo\u010denega datuma, in izdaje novega sklepa, ki pomeni nadaljnje pridr\u017eanje ali odpravo sklepa.<\/p>\n

Zakon o zakonski zvezi in dru\u017einskih razmerjih
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0star\u0161i sporazumno zastopajo pravice otrok, 113. \u010dlen;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0nesoglasje star\u0161ev, re\u0161uje pristojni Center za socialno delo;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0pravice oseb pod skrbni\u0161tvom (du\u0161evno manjrazviti, odvisni od psihoaktivnih substanc) zastopa skrbnik.<\/p>\n

Zakon o du\u0161evnem zdravju
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0sprejet v parlamentu julija 2008;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0 bo stopil v veljavo 1. 1. 2009;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0 institut zastopnika;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0 poudarja pravice do odklonitve zdravljenja;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0 je usklajen z Evropskimi smernicami.<\/p>\n

Hospitalizacija proti volji pacienta
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0kadar narava bolezni ne dopu\u0161\u010da zavestne odlo\u010ditve in upo\u0161tevanje svobodne volje;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0ko je odklonitev zdravljenja posledica pacientovega nerazumevanja lastnega stanja in polo\u017eaja;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0ko pacient ni sposoben zavestne odlo\u010ditve, to uredi dr\u017eava z zakoni;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0konflikt med ustavnimi pravicami presoja sodi\u0161\u010de.<\/p>\n

Kako poteka postopek v bolni\u0161nici?
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0zdravnik razlo\u017ei razloge za sprejem kljub nestrinjanju;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0podpi\u0161e dokument o pridr\u017eanju brez privolitve;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0utemelji razloge za pridr\u017eanje;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0v 48 urah bolni\u0161nica obvesti sodi\u0161\u010de o pridr\u017eanju pacienta.<\/p>\n

Kako poteka na sodi\u0161\u010du?
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0vodijo vpisnik\u00a0 pridr\u017eanih oseb;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0odprejo\u00a0 poseben spis, brez medicinske dokumentacije;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0vodijo evidenco pridr\u017eanih oseb, kjer je bil izdan sklep o pridr\u017eanju do najve\u010d 1 leta;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0sodi\u0161\u010de obvesti bolni\u0161nico in sodnega izvedenca o dnevu pregleda pred neodvisno komisijo;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0komisija opravlja delo v bolni\u0161nici, paciente spremlja diplomirana medicinska sestra\/ zdravstvenik;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0komisija pregleda medicinsko dokumentacijo, vsebuje\u00a0 zapis o pacientu star najve\u010d dan ali dva;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0izda pisni sklep o pridr\u017eanju, dolo\u010di \u010das in postavi zagovornika po uradni dol\u017enosti;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0pacient prejme sklep in ima mo\u017enost prito\u017ebe.<\/p>\n

Eti\u010dna na\u010dela
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0dobronamernost,
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0pravi\u010dnost,
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0spo\u0161tovanje avtonomije,
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0resnicoljubnost,
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0zvestoba.<\/p>\n

V zdravstveni negi pacienta z du\u0161evno motnjo se ka\u017eejo dileme med upo\u0161tevanjem Kodeksa in ukrepi, ki so v\u010dasih potrebni za varovanje \u017eivljenja in zdravja. Zunanji opazovalec lahko ravnanje oceni kot sporno.<\/p>\n

Kodeks etike medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0Kodeks etike je dokument, ki narekuje spo\u0161tovanje in razvijanje poklicnih humanih vrednot in nam slu\u017ei kot osnova za na\u0161e skupno razmi\u0161ljanje, kot vzpodbuda za izmenjavo mnenj, kot osve\u0161\u010danje na\u0161ega poklicnega ravnanja.<\/p>\n

Vsak posameznik je eti\u010dno odgovorno bitje. V \u010dasu izobra\u017eevanja se oblikujejo profesionalne vrednote ki jih posameznik vgradi v svoj vrednostni sistem.<\/p>\n

Druge eti\u010dne dileme v zdravstveni negi
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0izvajanje posebnih varovalnih ukrepov za zagotavljanje varnosti;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0fizi\u010dno omejevanje nasilnega pacienta;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0aplikacija zdravil\u00a0 proti volji pacienta.<\/p>\n

Medicinska sestra je pogosto vklju\u010dena v sprejemanje eti\u010dnih odlo\u010ditev in se sama spra\u0161uje o eti\u010dnosti\u00a0 izvajanja aktivnosti zdravstvene nege.<\/p>\n

PREVENTIVA IN PROMOCIJA DU\u0160EVNEGA ZDRAVJA<\/strong><\/p>\n

Ideal zdravja po definiciji\u00a0 Svetovne zdravstvene organizacije (WHO)
\nZdravje je stanje popolnega psihi\u010dnega, fizi\u010dnega in socialnega blagostanja in ne le odsotnost bolezni in invalidnosti (WHO, 1946).<\/p>\n

Raz\u0161irjeno pojmovanje zdravja
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0vir in sredstvo za \u017eivljenje;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0sposobnost opravljanja nalog in opravil;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0posameznikom omogo\u010da razvoj sposobnosti;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0zadovoljevanje potreb in hotenj;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0spreminjanje okolja in prilagajanje;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0z drugimi ljudmi v skupnosti ustvarja harmoni\u010dne odnose.<\/p>\n

Du\u0161evno zdravje
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0relativno stanje brez du\u0161evnih motenj;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0oseba deluje usklajeno;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0uveljavlja svoje zmo\u017enosti;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0sposobnost usklajenega sodelovanja z drugimi in ustvarjanja harmoni\u010dnih odnosov.<\/p>\n

Dileme
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0du\u0161evno zdravje se objektivno te\u017eko definira;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0vzroki du\u0161evnih motenj niso natan\u010dno definirani, ni enega vzroka;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0gre za sou\u010dinkovanje razli\u010dnih dejavnikov;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0poudarek je na vplivu okolja in osebnostnih lastnostih posameznikov.<\/p>\n

Du\u0161evne motnje so:
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0manifestacije bolezensko spremenjenih vedenjskih ali biolo\u0161kih funkcij posameznika, ki je zaradi simptomov prizadet, njegovo funkcioniranje je slab\u0161e in manj uspe\u0161no re\u0161uje vsakodnevne probleme.<\/p>\n

Rizi\u010dni dejavniki
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0dru\u017einska obremenjenost;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0spol;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0starost;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0pomanjkanje socialne podpore;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0pomanjkanje avtonomije;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0neugodni \u017eivljenjski pogoji.<\/p>\n

Varovalni dejavniki (protektivni)
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0strukturirano \u017eivljenjsko okolje;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0razvite socialne spretnosti;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0osebnostne lastnosti;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0splo\u0161na inteligentnost;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0zdravstveno vzgojna\u00a0 prosvetljenost.<\/p>\n

Podro\u010dje preventive
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0univerzalno podro\u010dje delovanja ne glede na rizi\u010dne dejavnike (stanovanje, preskrbljenost z vodo);
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0selektivno podro\u010dje delovanja, glede na visoko stopnjo razvoja motenj;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0indicirano podro\u010dje delovanja glede na zelo visoko rizi\u010dnost z za\u010detnimi simptomi.<\/p>\n

Primarna preventiva
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0prepre\u010duje pojav in nastanek bolezni oz. zmanj\u0161uje incidenco (pojavnost);
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0splo\u0161ni nespecifi\u010dni ukrepi;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0specifi\u010dni ukrepi.<\/p>\n

Nespecifi\u010dni ukrepi primarne preventive
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0optimalno bivalno okolje;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0urejene socialne razmere;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0zdravju prijazen \u017eivljenjski slog;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0primerna izraba prostega \u010dasa;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0zdravstvena vzgoja, dostop da posvetovalnic;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0razvoj infosistema;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0pomo\u010d v stresnih situacijah;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0u\u010denje spoprijemalnih strategij obvladovanja stresa.<\/p>\n

Specifi\u010dni ukrepi primarne preventive
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0usmerjeni v odstranjevanja vzrokov du\u0161evnih motenj oz. obolevnosti;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0preventivni pregledi nose\u010dnic;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0genetska posvetovalnica glede na\u010drtovanja nose\u010dnosti;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0upo\u0161tevanje dru\u017einske obremenjenosti;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0svetovanje parom;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0zdravstvena vzgoja nose\u010dnic.<\/p>\n

Sekundarna preventiva
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0cilja sta zmanj\u0161anje raz\u0161irjenosti (prevalence) in skraj\u0161anje trajanja bolezni;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0odkrivanje rizi\u010dnih skupin;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0psihodiagnostika otrok;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0nujna psihiatri\u010dna pomo\u010d osebam;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0spremljanje oseb z motnjo
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0krizne intervencije;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0dolgotrajna terapija izven bolni\u0161nice;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0u\u010denje samoobvladovanja;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0podporna mre\u017ea v dru\u017ebi.<\/p>\n

Terciarna preventiva
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0temelji na cilju, da du\u0161evna motnja pusti \u010dimmanj posledic, zmanj\u0161anje invalidnosti;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0kraj\u0161e hospitalizacije;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0doktrina obravnave oseb z du\u0161evnimi motnjami;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0izvenbolni\u0161ni\u010dna obravnava;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0razvoj obravnave kroni\u010dno bolnih;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0podpora svojcem bolnikov;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0razvoj skupnostne skrbi;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0razvoj enakih mo\u017enosti za integracijo oseb v dru\u017ebi.<\/p>\n

Metode dela
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0svetovalno delo v skupnosti (laikom, strokovnjakom);
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0strokovni posveti, seminarji na temo du\u0161evnega zdravja;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0spreminjanje stereotipov;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0dru\u0161tva in skupine za podporo;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0delavnice za obvladovanje stresa;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0vzdr\u017eevalno zdravljenje motenj;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0zdravstveno vzgojno delo s svojci in bolniki;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0oblikovanje stanovanjskih skupin;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0pomo\u010d v socialnem okolju.<\/p>\n

Raz\u0161irjeno pojmovanje zdravja \u2026
\npredstavlja subjektivno zaznano vrednoto, ki jo ozna\u010duje kvaliteta \u017eivljenjskih procesov z dinami\u010dnim razvojem posameznika v dolo\u010denem okolju.
\nModel salutogeneze izhaja iz heterostaze, pomanjkanja stabilnosti z vklju\u010devanjem resursov in kompetenc posameznika.<\/p>\n

Usmeritev k zdravju vklju\u010duje:
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0zmanj\u0161anje stanj napetosti, stresa;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0minimalizacijo destruktivnih, rizi\u010dnih dejavnikov;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0okrepitev razpolo\u017eljivih resursov;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0utrjevanje ob\u010dutka povezanosti (trajnost izku\u0161enj, razpolaganje z resurusi, omogo\u010danje udele\u017ebe in socialnega prepoznavanja);
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0utrjevanje partnerskih odlo\u010ditev.<\/p>\n

Razvoj zdravja na individualni ravni
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0koncepti, ki zadevajo individuum;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0koncepti, ki zadevajo socialno okolje;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0koncepti, ki zadevajo konflikte in motnje.<\/p>\n

Kdaj je \u010dlovek zdrav?
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0dojema sebe celostno, kot individuum;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0zaznava sebe diferencirano od drugih;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0je povezan z \u017eivljenjskim okoljem;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0zaznava ogro\u017eajo\u010de dejavnike;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0razvija kompetence, resurse in spoprijemalne strategije;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0zmo\u017een je obvladovanja kriti\u010dnih \u017eivljenjskih problemov;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0konstruktivno razvija svoje telesne, du\u0161evne in socialne potenciale;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0razvija ob\u010dutek smiselnosti, integritete, dobrega po\u010dutja in koherence s podporo dobre imunofiziologije.<\/p>\n

Primer B.
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0zadovoljstvo z delom;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0poznavanje svojih obremenitev;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0jasno izra\u017eanje lastnih potreb in \u017eelj, brez oviranja drugih;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0poznavanje strategij re\u0161evanja konfliktov;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0spoprijemanje s stresom;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0smiselna izraba prostega \u010dasa;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0\u0161irjenje in vzdr\u017eevanje socialne mre\u017ee;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0skrb za osebnostno rast in razvoj,
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0skrb za lastno zdravje.<\/p>\n

Dileme preventivnega delovanja pri bolnikih
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0na socialno neenakost v ohranjanju zdravja pozitivno vplivajo preventivne aktivnosti;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0tr\u017ena orientacija zdravja pa zadeva le premo\u017ene;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0izobra\u017eevalni programi so namenjeni izobra\u017eenim;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0nizkopra\u017eni programi delujejo pri ni\u017ejih slojih kontraproduktivno;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0model salutogeneze pojasnjuje pomen zdravja, nakazuje re\u0161itve problemov.<\/p>\n

KLJU\u010cNI DEJAVNIKI ZA RAZVOJ KRIZE<\/strong>
\nOdgovor: Okolje, okoli\u0161\u010dine, \u010dlovek<\/p>\n

Kaj je kriza?
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0neznosna situacija, ki nastopi, zaradi vpliva razli\u010dnih dejavnikov;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0interakcija med posameznikom in okoljem;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0odziv posameznika na spremenjene, neugodne okoli\u0161\u010dine.<\/p>\n

Reakcije oseb na krizo?
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0ambivalentnost (neodlo\u010dnost),
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0negotovost,
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0anksioznost,
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0regres,
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0dezintegracija osebnosti,
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0razre\u0161itev in zorenje osebnosti.<\/p>\n

Vrste kriz
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0razvojne krize (adolescentna, srednjih let);
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0situacijske krize (smrt v dru\u017eini, izguba slu\u017ebe, sprememba finan\u010dnega polo\u017eaja);
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0slu\u010dajne krize (naravne: potresi, neurja; nacionalne: vojne, nasilje; kriminalne: umori, bombni napadi).<\/p>\n


\nTEORIJA MODELA HILDEGARD PEPLAU<\/strong><\/p>\n

Teorija medosebnih odnosov Hildegard Peplau \u2013 faze odnosa<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0 faza orientacije, ki poteka ob sprejemu (zaupanje);
\n– \u00a0\u00a0 faza identifikacije, ki vklju\u010duje ugotavljanje potreb, problemov in uporabo razpolo\u017eljivih virov;
\n– \u00a0\u00a0 faza interakcije, ko se izvaja proces zdravstvene nege;
\n– \u00a0\u00a0 faza razre\u0161itve, ki vklju\u010duje kon\u010dne odnose in se za\u010dne takrat, ko je na\u010drt izveden.<\/p>\n

POSEBNI VAROVALNI UKREPI ( PVU )<\/strong><\/p>\n

MEDICINSKO OSEBJE NI NE PO ETI\u010cNIH MERILIH, NE PO IZOBRAZBI IN NE PO USPOSOBLJENOSTI POKLICANO ZA OBVLADOVANJE NASILNEGA VEDENJA!<\/p>\n

RAZLOGI ZA UVEDBO POSEBNIH VAROVALNIH UKREPOV:<\/p>\n

–\u00a0\u00a0 \u00a0UKREPI NAMENJENI OMOGO\u010cANJU OBRAVNAVE pacientov (fiksacija roke med aplikacijo infuzije,premedikacija pred medicinskimi posegi\u2026)<\/p>\n

–\u00a0\u00a0 \u00a0UKREPI POTREBNI ZA OBVLADOVANJE NEVARNEGA VEDENJA
\n(samopo\u0161kodbeno vedenje, samomorilnost, heteroagresivnost)<\/p>\n

PRED UVEDBO PVU OCENIMO:
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 PACIENTOVO STANJE,
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0SITUACIJO V KATERI SE NAHAJAMO,
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0RAZPOLO\u017dLJIVOST PRIMERNO USPOSOBLJENIH OSEB.<\/p>\n

VRSTE POSEBNIH VAROVALNIH UKREPOV
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0MEDIKAMENTOZNI PVU
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0Hitra nevroleptizacija
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0Sedacija z benzodiazepini
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0Sedacija z benzodiazepini in hitro nevroleptizacijo<\/p>\n

PO NAVODILIH ZDRAVNIKA!
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0FIZI\u010cNI PVU
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0Diskretni nadzor
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0Ograjica na postelji
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0Stalni nadzor
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0Fiksacija s pasovi na postelji (oviranje oz. fiksacija)<\/p>\n

1. DISKRETNI NADZOR pomeni:
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0pove\u010dana pozornost osebja,
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0pacient ima \u0161e vedno ohranjeno delno zasebnost,
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0nima ob\u010dutka, da je pod nadzorom.
\n\u010cASOVNI INTERVAL NADZORA JE NA 15 MINUT ALI PO NAVODILU ZDRAVNIKA!<\/p>\n

DISKRETNI NADZOR UPORABLJAMO PRI:
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0novosprejetnih pacientih na varovane oddelke;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0nejasnih samomorilnih gro\u017enjah
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0Nevarnosti padca;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0Predelirantnemu stanju;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0Potencialni verjetnosti heteroagresivnega vedenja\u2026<\/p>\n

2. OGRAJICA NA POSTELJI
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0UPORABLJAMO JO PRI:
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0Le\u017ee\u010dih pacientih
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0Starostnikih
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0Telesno oslabelih pacientih
\n-GLAVNI NAMEN JE PREPRE\u010cITEV PADCEV S POSTELJE
\n
\nPOZOR PRI NEMIRNIH PACIENTIH!<\/p>\n

3. STALNI NADZOR pomeni:
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0NEPRETRGANO VAROVANJE PACIENTA!
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0IZVAJAMO GA LAHKO SAMO NA VAROVANIH OZ. INTENZIVNIH ODDELKIH!
\nSTALNI NADZOR UPORABLJAMO PRI:
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0pacientih z jasno izra\u017eeno samomorilnostjo
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0pacientih z delirantno skaljeno zavestjo
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0Veliki nevarnosti samopo\u0161kodbe
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0Nestabilnih vitalnih funkcijah
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0Fiksaciji s pasovi na postelji<\/p>\n

4. FIKSACIJO S PASOVI NA POSTELJI (OVIRANJE OZ. FIKSACIJA) UPORABLJAMO PRI:
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0Avtoagresivnih pacientih
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0Heteroagresivnih pacientih
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0Zelo agitiranih pacientih<\/p>\n

IZVAJANJE:
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0Po naro\u010dilu zdravnika
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0Ob prisotnosti zdravnika razen v primerih , ko to ni mogo\u010de
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0Izvajanje ukrepa zahteva ve\u010dje \u0161tevilo primerno usposobljenega zdravstvenega osebja (5)
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0Stalni nadzor v \u010dasu oviranja
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0Najmanj na 6 ur mora pacienta videti zdravnik
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0Ves postopek mora biti ustrezno dokumentiran<\/p>\n

INDIKACIJE ZA FIZI\u010cNO OVIRANJE:
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0Prepre\u010ditev neposredne nevarnosti po\u0161kodb za pacienta in osebje;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0Prepre\u010ditev resne \u0161kode na inventarju;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0Da zmanj\u0161amo stimulacijo iz okolja, ki pacientu \u0161koduje (mani\u010den pacient);
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0Na zahtevo pacienta
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0Da prepre\u010dimo resne motnje v terapevtskem programu<\/p>\n

KONTRAIDIKACIJE ZA FIZI\u010cNO OVIRANJE
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0nadome\u0161\u010danje za medikamentoznega zdravljenja;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0sankcioniranje;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0odgovor na neprijetno pacientovo vedenje, ki ni nevarno;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0kadar postopka ne moremo izvesti brez ogro\u017eanja varnosti osebja in pacienta;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0pri pacientih, ki so vitalno ogro\u017eeni.<\/p>\n

DODATNI PREVIDNOSTNI UKREPI SO POTREBNI PRI:
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0OTROCIH
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0STAREJ\u0160IH
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0TELESNO HUDO BOLNIH<\/p>\n

STRANSKI U\u010cINKI ZDRAVIL<\/strong><\/p>\n

PRIPRAVE OB UVAJANJU TERAPIJE
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0ANTROPOMETRI\u010cNE PREISKAVE,
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0MERITVE VITALNIH ZNAKOV,
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0OBSEG TREBUHA, ME\u010c, \u0160\u010cITNICE;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0PREISKAVE KRVI in URINA;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0EEG, EKG, CT, MR in UZ;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0PREGLED O\u010cESNEGA OZADJA,
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0TSH in KREATININ KLIRENS,
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0TEST NA NOSE\u010cNOST,
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0INTERNISTI\u010cNI PREGLED in NEVROLO\u0160KI PREGLED
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0 drugo po potrebi.<\/p>\n

ZGODOVINA
\n–\u00a0\u00a0 \u00a03000 let pn\u0161. Rauwolfija serpentina\/suhe rastline, proti blodnjavosti (pagal-ka-dava v indijskem jeziku);
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0\u010darovniki, vra\u010di s pripravki, ki so vsebovali razli\u010dne snovi;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0na Vzhodu so pomagali z opijem, ha\u0161i\u0161em (poznal tudi Hipokrat);
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0ob koncu 18. Stol. Kreapelin, morfij, eter, kroroform, scopolamin, tein
\n–\u00a0\u00a0 \u00a01920-1950 zdravljenje progresivne paralize z malari\u010dnim serumom;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0terapija s trajnim\/delnim spanjem (aplikacija uspavala-somnifen, trial, dual posebni pogoji, soba, tema, nadzor, iv. prehrana, \u010disto\u010da) \/smrtni primeri v privatnih sanatorijih\/veliko osebja(Klaesi 1922);
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0Sakel (1933)opisal zdravilni u\u010dinek hipoglikemije\/redilne kure;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0Meduna (1935) konvulzivno zdravljenje\/kafrino olje im. ali cardiazol\/kr\u010di;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0Cerletti in Bini (1938) elektrokonvulzivne napade;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a019 stol. (Burghard) psihokirur\u0161ke oz. Moniz (1936);
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0Freud psihoterapija konec 19. za\u010detek 20. stoletja.<\/p>\n

FARMAKOLO\u0160KO ZDRAVLJENJE<\/p>\n

–\u00a0\u00a0 \u00a0Delay in Deniker (1952) sta v Parizu v psihiatriji uporabila klorpromazin (largaktil);
\n–\u00a0\u00a0 \u00a01957 imipramin (Eupramin), inhibitorji MAO\/toksi\u010dni
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0isto\u010dasno uvedba anksiolitikov (benzodiazepini in nebenzodiazepini);
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0novej\u0161i \u010das prina\u0161a zdravila s selektivnim u\u010dinkom in z malo ali ni\u010d stranskih u\u010dinkov.<\/p>\n

Delitev
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0KLASI\u010cNI ANTIPSIHOTIKI,
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0ANTIDEPRESIVI,
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0ANKSIOLITIKI,
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0HIPNOTIKI,
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0STABILIZATORJI RAZPOLO\u017dENJA,
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0ZDRAVILA ZA ZDRAVLJNJE ORGANSKIH MOTENJ,
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0POMO\u017dNA ZDRAVILA,
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0VZDR\u017dEVALNA TERAPIJA\/DEPO.<\/p>\n

1. ANTIPSIHOTIKI \/ NEVROLEPTIKI
\ndelovanje
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0blokirajo dopaminske receptorje (receptor D2\/ vlogo pri psihozah);
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0imajo razli\u010dno mo\u010d povezovanja na receptorje;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0blokirajo serotoninske receptorje 5HT2, in \u0161e nekatere \/adrenergi\u010dne, histaminske, holinergi\u010dne\/;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0terapevtski u\u010dinek se pojavi po tednu\/ celica potrebuje \u010das spremembo;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0pri novej\u0161ih(Risperdal, Zyprexa) JE malo stranskih u\u010dinkov, vplivajo na pozitivne znake\/halucinacije in blodnje.<\/p>\n

EKSTRAPIRAMIDNI ZNAKI<\/p>\n

ZGODNJI\/AKUTNI ZNAKI
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0AKUTNE DISTONIJE\/DISKINEZIJE (tveganje mlaj\u0161i mo\u0161ki, hitrost ve\u010danja odmerkov, pojav v 2,5-25%, 24-72 urah po uvedbi, v 5 dneh 90% vseh)
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0AKATIZIJA(\u017eenski spol, alkoholizem, so\u010dasno jemanje estrogenov, po\u0161kodbe C\u017dS, motnje kognitivnih funkcij, nizko \u017eelezo, pojav od 25- 75%)
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0PARKINSONIZEM( \u017eenske, afektivne motnje, pri depojskih preparatih, kombinacija litijem, od 20-40%)
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0MALIGNI NEVROLEPTI\u010cNI SINDROM (mo\u0161ki, ni\u017eja starost, nevrolo\u0161ke okvare, telesna bolezen, dehidracija, hitro ve\u010danje odmerkov, im. oblika, v 1-2%, razvoj v 24-72 ur, oz. KADARKOLI)<\/p>\n

POZNI ALI KASNI STRANSKI U\u010cINKI NEVROLEPTIKOV\/ANTIPSIHOTIKOV
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0MALIGNI NEVROLEPTI\u010cNI SINDROM (mo\u0161ki, ni\u017eja starost, nevrolo\u0161ke okvare, telesna bolezen, dehidracija, hitro ve\u010danje odmerkov, im. oblika, v 1-2%, razvoj v 24-72 ur, oz. kadarkoli);
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0TARDIVNE DISKINEZIJE (starej\u0161i, \u017eenske, afektivne motnje, postmenopavza, akumulativnost zdravila, vzdr\u017eevalno zdravljenje, sladkorna bolezen brez insulina, 24-70%, v 3-12 mesecih po za\u010detku zdravljenja).<\/p>\n

DRUGI STRANSKI U\u010cINKI
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0SEDACIJA (zaspanost),
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0ANTIHOLINERGI\u010cNI (suha usta, upo\u010dasnjeno praznjenje \u017eelodca, motena prebava, zaprtje, tahikardija, retenca ali inkontinenca urina, zmedenost, spominske motnje);
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0HIPOTENZIJA (nevarnost tromboze, plju\u010dne embolije);
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0POVE\u010cANO IZLO\u010cANJE PROLAKTINA (motnje menstrualnega ciklusa, galaktorejo, ginekomastijo);
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0TELESNA TE\u017dA (\u017eelja po OH, 7-16% pove\u010danj TT);
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0MOTNJE TERMOREGULACIJE (hipertermija);
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0ZNI\u017dAN PRAG VZDRA\u017dNOSTI ZA KR\u010cE (epilepti\u010dni napadi).
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0SPOLNE MOTNJE (libido, orgazem, ejakulacija, erekcija, pojav v 23-54 %);
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0FOTOSENZIBILIZACIJA (odsvetovati son\u010denje);
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0ALERGI\u010cNE REAKCIJE (izpu\u0161\u010daj po obrazu, vratu, prsih in ekstremitetah, in\/ali huj\u0161e reakcija);
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0HOLESTATSKI IKTERUS (zvi\u0161anje jetrnih encimov);
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0HEMATOLO\u0160KE KOMPLIKACIJE (ni\u017eanje L, motnje koagulacije);
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0VPLIV NA RAZPOLO\u017dENJE IN VEDENJE.
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0SPOZNAVNE FUNKCIJE (upad kognitivnih funkcij, spomin, pozornost);
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0NENADNA SMRT (pri telesno iz\u010drpanih, starej\u0161ih, agitiranih, brez predhodne bolezni, nepri\u010dakovano, vzroki zaradi spregledanih prej\u0161njih stranskih u\u010dinkov);
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0PREKOMERNI ODMERKI (hipotenzija, depresija dihanja, pove\u010dani stranski u\u010dinki);
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0KONTRAINDIKACIJE (glavkom, stenoza pilorusa, pove\u010dana prostata, previdnost pri jetrnih, epileptikih).<\/p>\n

2. ANTIDEPRESIVI
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0ZDRAVILA VPLIVAJO\u00a0 NA FUNKCIONALNO POMANJKANJE OZ. MOTEN PRENOS NEVROTRANSMITERJEV (noradrenalin, serotonin, redko dopamin), oz. PRILAGODITVE RECEPTORSKIH FUNKCIJ:
\n-vplivajo na nevrotransmisijo
\n-\u010dasovni odlog u\u010dinka na 1-2 tedna
\n-zaradi pove\u010danja \u0161tevila receptorjev in specifi\u010dne ob\u010dutljivosti .
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0U\u010cINKI SO REZULTAT SOU\u010cINKOVANJ IN RAVNOVESIJ MED RAZLI\u010cNIMI STRUKTURAMI, NEVROTRANSMITERJI IN RECEPTORJI!<\/p>\n

DELITEV
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0TRICIKLI\u010cNI ANTIDEPRESIVI (TCA)(Anafranil,Amyzol,Sineqan,);
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0SELEKTIVNI INHIBITORJI PONOVNEGA PRIVZEMA SEROTONINA(SSRI) (Zoloft, Prosac, Avoxin, Cipramil);
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0BLOKATORJI PONOVNEGA PRIVZEMA -NA, SERT (Ladiomil, Vivalan);
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0SEROTONERGI\u010cNA ZDRAVILA (Coaxil)
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0ANTAGONISTI SEROTONINSKIH RECEPTORJEV (Devidon)
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0in drugi.<\/p>\n

STRANSKI U\u010cINKI
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0VEGETATIVNI ZNAKI in\u00a0 VPLIV NA RR, P, D, T;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0VRTOGLAVICA,
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0PRETIRANA UMIRJENOST in UPO\u010cASNJENOST;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0UTRUJENOST in ZASPANOST;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0SUHA USTA,
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0RETENCA in OBSTIPACIJA;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0MOTNJE AKOMODACIJE,
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0BRUHANJE in SLABOST
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0TREMOR,
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0MOTNJE SPOLNOSTI (LIBIDO in POTENCA);
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0ABSURDNI U\u010cINEK NA SPREMEMBO RAZPOLO\u017dENJA\/PRI BAM.
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0POTENJE,
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0REDKI ODTEGNITVENI ZNAKI,
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0PRI STAROSTNIKIH MOTNJE RITMA IN PREVODNE MOTNJE ter SPREMEMBE EKG;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0SPOZNAVNE MOTNJE\/TE\u017dAVE V MI\u0160LJENJU, POZORNOSTI in ZBRANOSTI;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0STANJA ZMEDENOSTI,
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0DELIRIJ.<\/p>\n

PREVIDNOST
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0PREOB\u010cUTLJIVOST ZA SESTAVINE;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0PRI KONVULZIVNIH NAPADIH;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0PRI SO\u010cASNEM DAJNAJU DRUGIH ZDRAVIL;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0NE DAJE SE NOSE\u010cNICAM IN DOJE\u010cIM MATERAM;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0SO\u010cASNEM DAJANJU ANESTETIKA\/LIDOKAIN;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0PRI APLIKACIJI ANTIHIPRTONIKA\/NI\u017dAJO TLAK;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0PREVIDNOST PRI VO\u017dNJI IN UPRAVLJANJU S STROJI;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0POVE\u010cANA PROSTATA,
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0GLAVKOM.<\/p>\n

3. ANKSIOLITIKI
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0U\u010cINKUJEJO NA SIMPTOME TESNOBE IN STRAHU;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0U\u010cINEK JE NA RECEPTORJE V LIMBI\u010cNEM SISTEMU;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a025 % \u017dENSK IN 10 % MO\u0160KIH ENKRAT LETNO ZAU\u017dIJE ANKSIOLITIK;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0KOMBINIRAJO SE Z ALKOHOLOM;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0JEMLJEJO SE TUDI, KO NI ZDRAVSTVENE INDIKACIJE;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0NAJVE\u010c SE PREDPISUJE APAURIN, LEXAURIN, LORAM.<\/p>\n

STRANSKI U\u010cINKI
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0MOTNJE ZBRANOSTI, POZORNOSTI IN SPOMINA PRI DOLGOTRAJNI UPORABI;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0AKUMULACIJA ZDRAVILA PRI STAREJ\u0160IH;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0ZASPANOST IN UTRUJENOST;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0PO\u010cASNE REAKCIJE\/ VO\u017dNJA IN UPRAVLJANJE Z MOTORNIMI VOZILI;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0PRIZADETA VIDNO MOTORI\u010cNA KOORDINACIJA;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0ATAKSIJA,
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 ZATIKANJE PRI GOVORU,
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0ODVISNOST PO TEDNIH ALI MESECIH.<\/p>\n

PREVIDNOST
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0PREOB\u010cUTLJIVOST NA SESTAVINE,
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0GLAVKOM,
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0PRI JETRNI, LEDVI\u010cNI OKVARI IN PLJU\u010cNI INSUFICIENCI;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0ANAMNEZA ODVISNOSTI;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0NOSE\u010cNOST IN DOJENJE;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0PRI POKLICNIH VOZNIKIH IN DELAVCIH PRI STROJIH\/ VPLIV NA PSIHOFIZI\u010cNE SPOSOBNOSTI .<\/p>\n

4. HIPNOTIKI
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0U\u010cINEK\u00a0 NA SPANJE;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0SELEKTIVNI S KRATKIM IN DOLGIM U\u010cINKOM;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0DODATEN U\u010cINEK NA ZMANJ\u0160ANJE NEMIRA, STRAHU.<\/p>\n

STRANSKI U\u010cINKI
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0OB\u010cUTLJIVOST NA SESTAVINE,
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0UTRUJENOST IN ZASPANOST;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0KONFUZNOST IN ZMEDENOST;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0VRTOGLAVICE,
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0NIZEK RR, P
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0DIPLOPIA\/DVOJNI VID;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0POTENJE.<\/p>\n

PREVIDNOST
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0PRI STAREJ\u0160IH Z OKVARAMI JETER IN LEDVIC;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0PRI ODVISNIH OD PREPOVEDANIH IN DRUGIH DROG;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0NOSE\u010cNICAH, PRI DOJE\u010cIH MATERAH;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0UPRAVLJANJU Z MOTORNIMI VOZILI.<\/p>\n

5. ZDRAVILA ZA ZDRAVLJENJE ORGANSKIH MOTENJ \/NOOTROPIKA
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0UPO\u010cASNI NAPREDOVANJE SIMPTOMOV;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0VPLIVA NA FUNKCIONIRANJE (Ebixa, Rymenil, Nimotop);
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0PODALJ\u0160A OBDOBJE NEODVISNOSTI;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0POZITIVNO VPLIVA NA SPOZNAVNE FUNKCIJE.<\/p>\n

STRANSKI U\u010cINKI
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0BRUHANJE IN SILJENJE NA BRUHANJE;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0ANOREKSIJA IN IZGUBA TELESNE TE\u017dE;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0NESPE\u010cNOST IN UTRUJENOST;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0VRTOGLAVICA IN GLAVOBOL;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0IZPU\u0160\u010cAJ IN SRBENJE;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0RDE\u010cINA KO\u017dE NEPOSREDNO PO APLIKACIJI.
\nPREVIDNOST
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0KONTROLA RR IN P;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0KONTROLA FUNKCIJ JETER IN LEDVIC;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0POJAV KONVULZIJ;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0MOTNJE URINIRANJA,
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0KONTROLA PREBAVNEGA SISTEMA PRI SO\u010cASNEM JEMANJU PROTIVNETNIH ZDRAVIL IN ANTIREVMATIKOV;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0VPLIV NA RITEM PRI SR\u010cNIH BOLNIKIH;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0PRI ASTMI IN KOPB.<\/p>\n

6. STABILIZATORJI RAZPOLO\u017dENJA
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0LITIJ \/KONEC 19 STOL. ZA ZDRAVLJENJA GOL\u0160E;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0 VPLIVA NA PRENOS \u017dIV\u010cNIH SIGNALOV PREK RAZLI\u010cNIH MEHANIZMOV;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0U\u010cINKOVIT PRI AKUTNEM ZDRAVLJENJU;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0PRI PROFILAKSI EPIZOD.<\/p>\n

STRANSKI U\u010cINKI LITIJA
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0POLIURIJA IN POVE\u010cANA \u017dEJA;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0POVE\u010cANJE TELESNE TE\u017dE;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0ZMEDENOST, UPO\u010cASNJENOST IN MOTNJE KONCENTRACIJE;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0TREMOR IN MOTNJE KOORDINACIJE;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0BRUHANJE IN DRISKA;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0IZGUBA LAS,
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0EDEMI,
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0LEVKOCITOZA.
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0MOTNJE SR\u010cNE PREVODNOSTI
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0HIPOTIREOIDIZEM 5-35% PRI \u017dENSKAH<\/p>\n

PREVIDNOST
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0PRI BOLEZNIH LEDVIC IN SRCA;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0NOSE\u010cNICAH IN MED DOJENJEM;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0HITRO TOKSI\u010cNI U\u010cINKI OD 1,5-2,0 mmol\/l
\n-utrujenost, mo\u010den tremor, driska, bruhanje
\n-ataksija, motnje govora, nistagmus, nehotni zgibki
\n-parkinsonski znaki
\n-ali demence.
\nTOKSI\u010cNI U\u010cINKI SO REVERZIBILNI ALI PA TUDI TRAJNI!<\/p>\n

VZDR\u017dEVALNA TERAPIJA
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0PRI 80% BOLNIKOV, KI PRENEHAJO Z ZDRAVILI SE SHIZOFRENIJA PONOVI PO 1 LETU;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0PONOVITEV PRI TISTIH, KI JEMLJEJO ZDRAVILA JE 30%;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a020% BOLNIKOV PO PRVI EPIZODI NE JEMLJE ZDRAVIL IN NI PONOVITVE;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0VNAPREJ SE TE\u017dKO DOLO\u010cI KATERI BOLNIKI NE POTREBUJEJO ZDRAVIL.<\/p>\n

VZDR\u017dEVALNA TERAPIJA JE INDICIRANA
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0VSEH OBLIKAH SHIZOFRENIJE;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0SHIZOAFEKTIVNIH MOTNJAH;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0KRONI\u010cNI MANI\u010cNI ALI BIPOLARNI AFEKTIVNI MOTNJI;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0PRI NEODZIVNIH NA LITIJ IN PODOBNE PREPARATE.<\/p>\n

ZDRAVSTVENO VZGOJNO DELO
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0SVETUJEMO POGOVOR Z ZDRAVNIKOM O U\u010cINKIH ZDRAVIL;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0POGOVOR TUDI O STRANSKIH U\u010cINKIH;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0ODMERKA ZDRAVIL NI DOVOLJENO SPREMINJATI BREZ DOGOVORA Z ZDRAVNIKOM;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0POTREBNO JE OPAZOVATI STRANSKE U\u010cINKE;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0ZNAKI POSLAB\u0160ANJA BOLEZNI SE LAHKO PROJAVIJO\u00a0 MED ZDRAVLJENJEM;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0PI\u0160ITE DNEVNIK OPA\u017dANJ – BODITE NATAN\u010cNI;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0SPREMEMBE POVEJTE SVOJEM ZDRAVNIKU;
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0REDNI KONTROLNI PREGLEDI PRI ZDRAVNIKU
\n–\u00a0\u00a0 \u00a0O ZDRAVILIH POU\u010cITI TUDI SVOJCE\/DOMA\u010cE.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

ZAKONSKE PODLAGE in ZAKON O DU\u0160EVNEM ZDRAVJU Zakonske podlage in eti\u010dne dileme v zdravstveni negi na podro\u010dju mentalnega zdravja Ustava Republike Slovenije –\u00a0\u00a0 \u00a0pravica do osebne svobode \u010dlen. 15, ki pravi, da so \u010dlovekove pravice in osebne svobo\u0161\u010dine omejene s pravicami drugih ljudi; –\u00a0\u00a0 \u00a0\u010dlen 16, pravi, da je temeljne \u010dlovekove pravice in svobo\u0161\u010dine dopustno … Preberi ve\u010d o Zdravstvena nega in mentalno zdravje priprava na izpit 1.del<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[517],"tags":[521,519,518,520,3662],"class_list":["post-458","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-2letnik-zn-in-mentalno-zdravje","tag-dusevno-zdravje-zakon","tag-mentalno-zdravje","tag-stranski-ucinki-zdravil","tag-zakon-o-dusevnem-zdravju","tag-2letnik-zn-in-mentalno-zdravje"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/458","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=458"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/458\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=458"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=458"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=458"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}