{"id":4580,"date":"2015-12-01T08:23:28","date_gmt":"2015-12-01T07:23:28","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=4580"},"modified":"2015-12-01T10:20:43","modified_gmt":"2015-12-01T09:20:43","slug":"gradivo-za-zdravstveno-nego-kirurskega-pacienta-zdravstvena-nega-operacijska-pooperacijska","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/gradivo-za-zdravstveno-nego-kirurskega-pacienta-zdravstvena-nega-operacijska-pooperacijska\/","title":{"rendered":"Gradivo za zdravstveno nego kirur\u0161kega pacienta povzetki 36 strani"},"content":{"rendered":"<p>O RANI govorimo takrat, ko je:<\/p>\n<ul>\n<li>prekinjena krovna plast (ko\u017ea ali sluznice), ki varuje notranjost telesa pred zunanjim svetom<\/li>\n<li>prekine se za\u0161\u010ditna funkcija ko\u017ee in globlja tkiva tako postanejo izpostavljena mehanskim po\u0161kodbam, izsu\u0161itvi, mikroorganizmom in drugim nevarnim vplivom iz okolja.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><u>Rane lahko v grobem razdelimo v: <\/u><\/p>\n<ul>\n<li><strong>AKUTNE<\/strong> (kirur\u0161ka rana, travmatska rana, opeklinska rana)<\/li>\n<li><strong>KRONI\u010cNE<\/strong> (golenja razjeda, razjeda zaradi pritiska, diabeti\u010dno stopalo, sinusi in fistule, onkolo\u0161ke rane in glivne razjede).<\/li>\n<\/ul>\n<p><!--more--><\/p>\n<ol>\n<li><strong>AKUTNE RANE<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>O <strong>akutni<\/strong> rani govorimo kadar obdobja celjenja potekajo nemoteno in se kon\u010dajo z obnovitvijo anatomske in funkcionalne integritete. Najpogosteje so posledica:<\/p>\n<ul>\n<li><u>pooperativne<\/u> kirur\u0161ke rane<\/li>\n<li>po\u0161kodbe<\/li>\n<li>opekline<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><u>KIRUR\u0160KE RANE<\/u><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>akutna rana<\/li>\n<li>narejena v asepti\u010dnih pogojih z incizijo ko\u017ee in spodaj le\u017ee\u010dih tkiv z minimalno po\u0161kodbo okolnih tkiv<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><u>PRIMARNO<\/u><\/strong><u> celjena rana<\/u> &#8211; celjenje <strong><u>per primam intentionem<\/u><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>obi\u010dajno je speta (\u0161ivi, sponke, zadrga)<\/li>\n<li>se celi brez ve\u010djih zapletov z min. koli\u010dino granulacijskega tkiva in z majhno kon\u010dno brazgotino<\/li>\n<li>proces celjenja hiter<\/li>\n<li>Novo nastalim celicam ni potrebno potovati dale\u010d, defekt, ki ga morajo zapolniti, je zelo majhen<\/li>\n<li>Ker so te rane zaprte, je tudi mo\u017enost vdora patogenih MO v rano majhna<\/li>\n<li>O primarno odlo\u017eenem celjenju govorimo, ko je primarni \u0161iv narejen po 72 h<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><u>SEKUNDARNO <\/u><\/strong>celjena rana \u2013 celjenje <strong><u>per secundam intentionem<\/u><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Kadar robov rane zaradi razli\u010dnih vzrokov ni mogo\u010de speti<\/li>\n<li>nastali defekt se izpolni z nadomestnim tkivom ter s kontrakcijo tkiva<\/li>\n<li>pogosto je prisoten obilen izcedek, ki je lahko serozen, fibrinozen, purulenten ali hemoragi\u010den<\/li>\n<li>zahteva ve\u010d \u010dasa, ve\u010d tednov, odvisno od velikosti in globine rane ter prisotnosti oku\u017ebe<\/li>\n<li>Pri ishemi\u010dnih ranah (diabeti\u010dno stopalo, motnje v arterijskem obtoku) obi\u010dajno traja celjenje tudi ve\u010d mesecev<\/li>\n<li>Zaradi razli\u010dnih motenj je proces celjenja oviran, v\u010dasih celo povsem zaustavljen.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Klasifikacija ran: <\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>\u010ciste (verjetnost oku\u017ebe 5%)<\/li>\n<li>\u010ciste kontaminirane (10%)<\/li>\n<li>Kontaminirane (20%)<\/li>\n<li>Umazane rane (40%)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>\u00a9\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <u>KONTAMINACIJA, KOLONIZACIJA IN OKU\u017dBA RANE<\/u><\/p>\n<p><strong>Kontaminacija rane<\/strong> &#8211; prisotnost bakterij brez razmno\u017eevanja<\/p>\n<p><strong>Kolonizacija rane<\/strong> &#8211; razmno\u017eevanje bakterij v rani brez odgovora gostitelja<\/p>\n<p><strong>Oku\u017eba rane<\/strong> &#8211; vdor bakterij v zdravo tkivo, razmno\u017eevanje ter odgovor gostitelja<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><u>NEPOSREDEN<\/u><\/strong><u> VNOS MIKROBOV SKOZI <strong>KO\u017dO<\/strong>:<\/u><\/p>\n<ul>\n<li>Okvara ko\u017ee<\/li>\n<\/ul>\n<p>npr. z vrezom, vbodom, skozi ranjeno in ope\u010deno ko\u017eo. Do oku\u017ebe pride praviloma \u017ee pri po\u0161kodbi sami ali neopazno zaradi prenosa mikrobov z umazanimi rokami.<\/p>\n<ul>\n<li>Vnos z vektorjem ali prena\u0161alcem<\/li>\n<\/ul>\n<p>npr. \u010dlenono\u017ecem, ki s pikom lahko vnese mikrobe, npr. rikecije, borelije idr. mikrobe (Koren in ost,2002).<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><u>NEPOSREDEN<\/u><\/strong><u> VNOS MIKROBOV SKOZI <strong>SLUZNICE<\/strong>:<\/u><\/p>\n<ul>\n<li>Aerogeno z vdihavanjem kapljic, v katerih so mikrobi iz dihal ali ust ali pa so v vodi in okolju<\/li>\n<li>Prenos s stikom<\/li>\n<\/ul>\n<p>Neposreden prenos mikrobov je mogo\u010d, kadar se dotikamo sluznic in kadar vstopamo z nesterilnimi predmeti v rano. Zlasti je prenos enostaven, \u010de si ne umijemo rok po uporabi strani\u0161\u010da (fekalni oralni prenos) in si ne razku\u017eujemo ter za\u0161\u010ditimo rok, ko pregledujemo ali negujemo bolnike (Koren\u00a0 in ost., 2002)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><u>POSREDEN<\/u><\/strong><u> VNOS MIKROBOV:<\/u><\/p>\n<ul>\n<li>z oku\u017eenimi ali ne\u010distimi predmeti ( obla\u010dili, za\u0161\u010ditnimi pokrivali, maskami, predrtimi rokavicami, nesterilnimi predmeti, oku\u017eenimi dezinfekcijskimi sredstvi, oku\u017eenimi predmeti v bolnikovem okolju idr.)<\/li>\n<li>z zau\u017eitjem oku\u017eene hrane in pija\u010de (Koren in ost., 2002)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol>\n<li><strong> AUREUS<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>povzro\u010da \u0161tevilen lokalizirane gnojne oku\u017ebe in oku\u017ebe, ki so posledica hematogenega \u0161irjenja bakterij v razli\u010dne organe oz. organske sisteme.<\/p>\n<p>Glede na lokalizacijo oz. na\u010din oku\u017ebe jih lahko sistemati\u010dno razdelimo v naslednje skupine:<\/p>\n<ul>\n<li>Lokalizirane oku\u017ebe ko\u017ee in mehkih tkiv (folikulitis, impetigo, furunkel, karbunkel, oku\u017eba rane, absces dojke)<\/li>\n<li>Bakteriemija (sepsa, pogosto z metastati\u010dnimi abscesi v plju\u010dih, osteh, ledvicah, mo\u017eganih, ko\u017ei itd; endokarditis<\/li>\n<li>Oku\u017ebe osrednjega \u017eiv\u010dnega sistema (mo\u017eganski absces, meningitis, epiduralni absces)<\/li>\n<li>Oku\u017ebe zgornjih dihal ( sinuzitis-vnetje obnosnih votlin, vnetje srednjega u\u0161esa \u2013 otitis media, peritonzilarni absces)<\/li>\n<li>Oku\u017ebe spodnjih dihal ( primarna in inhalacijska plju\u010dnica; sekundarna in metastati\u010dna plju\u010dnica_ nastane s \u0161irjenjem iz drugih stafilokoknih \u017eari\u0161\u010d)<\/li>\n<li>Oku\u017ebe lokomotornega aparata (osteomielitis, septi\u010dni artritis)<\/li>\n<li>Oku\u017ebe se\u010dil (ledvi\u010dni absces _ nastane med bakteriemijo; vnetje se\u010dnega mehurja _ cistitis)<\/li>\n<\/ul>\n<p>Stafilokokne oku\u017ebe, ki so posledica delovanja toksinov (sindrom toksi\u010dnega \u0161oka, stafilokokni ko\u017eni sindromi z lu\u0161\u010denjem, zastrupitev s hrano)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li><strong><u>DVE TEHNIKI ZA PREPRE\u010cEVANJE OKU\u017dB<\/u><\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Namen:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>prepre\u010ditev kontaminacije<\/li>\n<li>za\u0161\u010dita pacienta pred pooperativno oku\u017ebo<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>Dve tehniki: <\/strong><\/p>\n<ul>\n<li><strong>ASEPTI\u010cNA<\/strong> TEHNIKA: skupina postopkov, ki prepre\u010dujejo vdor MO iz okolja<\/li>\n<li><strong>STERILNA<\/strong> TEHNIKA: skupina metod, s katerimi zagotovimo in vzdr\u017eujemo sterilnost potrebnih predmetov ali povr\u0161ine<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li><strong><u>CELJENJE RANE<\/u><\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<p><strong><u>Celjenje rane<\/u><\/strong> je dolgotrajen in dinami\u010den proces, ki poteka v ve\u010d fazah. Odvijajo se v dolo\u010denem \u010dasovnem zaporedju ter se navezujejo ena na drugo.<\/p>\n<p>\u010ceprav\u00a0 je zara\u0161\u010danje tkiva neprekinjen proces od trenutka prekinitve tkiva do zrele brazgotine, pa po zna\u010dilnih procesih ali po vrsti celic, ki prevladujejo, delimo zara\u0161\u010danje v \u0161tiri \u010dasovna obdobja:<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>\u25a0 <u>NEVROGENO-HEMOSTATSKO<\/u><\/p>\n<p>Po prekinitvi tkiva in s tem prekinitvi \u017eile, se spro\u017ei nevrogeni aksonski refleks. Njegov kon\u010dni u\u010dinek je zo\u017eenje odprtine prekinjenih arterij, s tem pove\u010dan upor in prekinjen iztok iz njih. Arterijska krvavitev preneha, venska pa ne. Po\u010dasno iztekanje krvi iz ven napolni prostor med stenama rane s krvjo, ki se v procesu koagulacije v nekaj minutah spremeni v strdek (beli tromb). V steni rane, kamor so se skr\u010dile prekinjene arterije, postopoma pada tlak kisika; v tkivu in tudi v steni skr\u010dene arterije nastaja acidoza. To privede do pasivne iztegnitve mi\u0161ic v \u017eilni steni in arterija se ponovno raz\u0161iri \u2013 pasivna vazodilatacija. Rano zapolnijo eritrociti in nastane rde\u010di tromb.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>\u25a0 <u>DESTRUKTIVNO <\/u><\/p>\n<p>V rano pridejo levkociti, iz raz\u0161irjenih \u017eil pa izstopa plazma z beljakovinami. Onkotski tlak v okolici \u017eil raste, teko\u010dina se seli v intersticij, v okolici rane se pojavi edem. V rano pridejo nevtrofilci, ki imajo protimikrobno dejavnost, in monociti. Slednji se pretvorijo v makrofage, ki imajo dve nalogi; razgrajujejo odmrlo tkivo v steni rane in v strdku ter spodbujajo razmno\u017eevanje fibroblastov in preko njih rast kapilar. Makrofagi cepijo velike beljakovinske molekule v \u0161tevilne majhne. Onkotski tlak se vi\u0161a, posledica pa je oteklina obmo\u010dja, kjer poteka avtoliti\u010dno obdobje celjenja rane.<\/p>\n<p>\u25a0 <u>PRODUKTIVNO-PROLIFERATIVNO<\/u><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Razvoj tega obdobja, ki se nam na oko predstavlja kot rast granulacijskega tkiva, je odvisen od hitrosti vra\u0161\u010danja novih kapilar in razmno\u017eevalne sposobnosti fibroblastov. Pospe\u0161ena centripetalna rast kapilar s sten rane in njenega dna se za\u010dne tretji dan po ranitvi. V sterilnih razmerah dose\u017ee proliferativno obdobje vrhunec sedmi dan po nastanku rane. Fibroblasti izdelujejo kolagen in matriks. Nastala kolagenska vlakna so v brazgotini v za\u010detku neurejeno razporejena.<br \/>\na. Epitelizacija rane<br \/>\nNormalni neprekinjen epitelij izlo\u010da lokalni inhibitorni faktor. Ob nastanku rane je zmanj\u0161ana koncentracija tega faktorja, zato se 24 ur po prekinitvi epitelija za\u010dne pove\u010dana aktivnost na robovih epitelija. Celice z robov za\u010denjajo v eni plasti prekrivati nastajajo\u010de granulacijsko tkivo, sedmi do deveti dan je povr\u0161ina pokrita z ne\u017enim epitelijem. Ta se za\u010dne debeliti in dvanajsti dan epitelijske celice \u017ee vra\u0161\u010dajo v globino, v samo granulacijsko tkivo.<br \/>\nb. Kontrakcija rane<br \/>\nV tem obdobju poteka centripetalni pomik stene rane v vsej debelini ko\u017ee in delu podko\u017enega tkiva, tako da zmanj\u0161a zunanjo povr\u0161ino ko\u017ee<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>\u25a0 <u>MATURACIJSKO<\/u><\/p>\n<p>To obdobje se pri\u010dne takrat, ko za\u010dne upadati \u0161tevilo novih fibroblastov, to je, ko je prostornina granulacijskega tkiva najve\u010dja. \u0160tevilo kapilar se zmanj\u0161uje in namesto rde\u010dega granulacijskega tkiva nastaja \u010dedalje bolj bleda brazgotina. \u010cim bolj je brazgotina zrela tem slab\u0161e je o\u017eiljena, njena \u010dvrstost na raztezanje pa se pove\u010duje, vendar v odvisnosti od vrste tkiva, starosti mehanizma in delovanja podro\u010dnih in sistemskih dejavnikov, ki vplivajo na celjenje. Mehansko gledano ima zrela brazgotina dve vlogi; spajanje tkiv in zapolnjevanje prostora, ki nastane po odstranjenju tkiva.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Epitelizacija rane je zaklju\u010dena v treh do tridesetih dneh, kar je odvisno od velikosti in vrste rane ter hitrosti in na\u010dina celjenja rane. Brazgotina dose\u017ee 80% raztezne trdnosti obi\u010dajno \u0161ele po 3 mesecih. Z ustrezno ZN rane lahko pripomoremo, da se ta proces celjenja pospe\u0161i in da se rana zaceli s \u010dim manj\u0161o brazgotino in s tem \u010dim manj\u0161o izgubo elasti\u010dnosti tkiva. Za normalno celjenje moramo zagotoviti vla\u017eno, toplo okolje, ki pospe\u0161uje proces granulacije in epitelizacije. To lahko dose\u017eemo tudi z uporabo pravilno izbranih oblog za rano in s pravilnim na\u010dinom prevezovanja rane.<\/p>\n<p><u>\u00a0<\/u><\/p>\n<p><strong><u>Motnje v celjenju rane:<\/u><\/strong><\/p>\n<p>Bistvenega pomena za kvaliteto celjenja rane je, da lahko celi\u010dne aktivnosti v posameznih fazah potekajo v fiziolo\u0161kem okolju, ki spodbuja mikrocirkulacijo in omogo\u010di nemoten potek in zaklju\u010dek vseh faz celjenja. Idealni pogoji za celjenje ran so prisotni pri zdravih mladih ljudeh, v starosti pa je proces celjenja upo\u010dasnjen. Optimalna oskrba rane ne\u017eno podpira in pospe\u0161uje naravno celjenje rane.<\/p>\n<p><strong><u>\u00a0<\/u><\/strong><\/p>\n<p><strong><u>Dejavnike, ki vplivajo na celjenje rane lahko razdelimo v:<\/u><\/strong><\/p>\n<p>\u25a0 <strong>sistemske:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Starost<\/li>\n<li>genska osnova<\/li>\n<li>prehrana<\/li>\n<li>\u2193 preskrba s kisikom<\/li>\n<li>hipoproteinemija<\/li>\n<li>\u2193 mikroelementov (Zn, Cu)<\/li>\n<li>\u2193 vitaminov (C, A, B, K)<\/li>\n<li>SB, kajenje, uremija<\/li>\n<li>motnje v hemodinamskem stanju in sestavi krvi<\/li>\n<li>kroni\u010dna venska insuficienca<\/li>\n<li>zdravljenje z zdravili (kortikosteroidi, kemoterapevtiki,vazokonstriktorj)<\/li>\n<li>bole\u010dina<\/li>\n<\/ul>\n<p>\u25a0 <strong>lokalne:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>oku\u017eba rane<\/li>\n<li>velikost, globina in lokacija rane<\/li>\n<li>prisotnost tujkov v rani<\/li>\n<li>motnje lokalnega obtoka<\/li>\n<li>radiacija<\/li>\n<li>pritisk, nekroti\u010dno tkivo<\/li>\n<li>oskrba rane, izsu\u0161itev<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><u>Z ustrezno oskrbo rane lahko zagotovimo: <\/u><\/strong><\/p>\n<p>&#8211; vla\u017eno celjenje rane<\/p>\n<p>&#8211; kontrolo krvavitve<\/p>\n<p>&#8211; vzdr\u017eevanje toplote v okolici rane<\/p>\n<p>&#8211; odstranjevanje odmrlega tkiva in eksudata iz rane<\/p>\n<p>&#8211; vzdr\u017eevanje ustrezno kislega okolja<\/p>\n<p>&#8211; pospe\u0161eno nastajanje granulacijskega in epitelizacijskega tkiva<\/p>\n<p>-zmanj\u0161anje bole\u010dine<\/p>\n<p>&#8211; zadostno oksigenacijo ter za\u0161\u010dito rane pred fizikalnimi vplivi ter vnosom MO.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>POZITIVNE STRANI VLA\u017dNEGA CELJENJA RAN<\/strong><\/p>\n<p><strong><u>George Winter<\/u><\/strong>\u00a0 1962<\/p>\n<ul>\n<li>rane se bolj\u0161e in hitrej\u0161e celijo v vla\u017enem in toplem okolju<\/li>\n<li>Vla\u017ena mikroklima je predpogoj za razvoj granulacijskega in epitelizacijskega tkiva<\/li>\n<li>\u010ce se rana izsu\u0161i, lahko nastajajo nove nekroze, proces celjenja pa se zaustavi.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><u>Prednosti vla\u017enega celjenja rane:<\/u><\/strong><\/p>\n<p>&#8211; rehidracija tkiva, ki zagotavlja hitrej\u0161i potek vnetne faze celjenja rane (ve\u010d makrofagov) ter hitrej\u0161e in pove\u010dano nastajanje kolagena, endotelijskih celic in s\u00a0 tem pove\u010dano angiogenezo ter pospe\u0161eno potovanje epitelijskih celic<\/p>\n<p>&#8211; vzdr\u017eevanje kislega pH<\/p>\n<p>&#8211; zmanj\u0161ana bole\u010dina v rani ter ob prevezi<\/p>\n<p>&#8211; manj prevez<\/p>\n<p>&#8211; manj\u0161a nevarnost oku\u017ebe rane,<\/p>\n<p>&#8211; hitrej\u0161e in la\u017eje \u010di\u0161\u010denje rane ter odstranjevanje odmrlih delov.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><u>Podpiranje celjenja rane<\/u><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>ustrezna prehrana:<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211; proteini (tvorba kolagena)<\/p>\n<p>&#8211; C vitamin (tvorba kolagena, vzdr\u017eevanje celovitosti kapilarne stene)<\/p>\n<p>&#8211; A vitamin (epitelizacija)<\/p>\n<p>&#8211; D vitamin? (celjenje kosti)<\/p>\n<ul>\n<li>ukrepi za pospe\u0161evanje cirkulacije:<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211; zgodnja aktivnost (obra\u010danje, posedanje,..)<\/p>\n<ul>\n<li>aktivnosti za zadostno oksigenacijo:<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211; dihalne vaje, u\u010dinkovito izka\u0161ljevanje<\/p>\n<ul>\n<li>izogibanje protivnetnim zdravilom.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211; steroidi (zavirajo destruktivno, prolifarativno in maturacijsko fazo \u2013 \u00a0\u00a0zmanj\u0161uejo sintezo beljakovin, zavirajo epitelizacijo)<\/p>\n<ul>\n<li>prepre\u010devanje oku\u017ebe:<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211; menjava preveze<\/p>\n<p>&#8211; asepti\u010dna tehnika<\/p>\n<p>&#8211; prekrivanje mokrih obvez<\/p>\n<ul>\n<li>izpiranje oku\u017eene rane odstranitev tujkov:<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211; prekomerno vnetje, pogoji za razvoj oku\u017ebe, zavirajo celjenje)<\/p>\n<ul>\n<li>vzdr\u017eujemo drena\u017eo (zastajanje sekreta zavira celjenje)<\/li>\n<li>vzdr\u017eujemo ustrezno mikroklimo \u2013 temperatura<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li><strong><u>ZDRAVSTVENA NEGA KIRUR\u0160KE RANE<\/u><\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<p><strong><u>Kirur\u0161ke rane<\/u><\/strong>, ki so obravnavane asepti\u010dno, se na splo\u0161no dobro in hitro celijo. Rana je zaradi psiholo\u0161kih razlogov in zaradi za\u0161\u010dite pred po\u0161kodbo in drugimi vplivi iz okolja pokrita z obvezami, dokler ni zaceljena (epitelizirana). Ve\u010dinoma so kirur\u0161ke rane spete s \u0161ivi, sponkami ali lepilnim trakom.<\/p>\n<p>V zadnjih letih se je na trgu pojavila tudi samolepilna zadrga za zapiranje ran. V speti rani so pribli\u017eane vse plasti rane, tudi epitelij, zato lahko pride do prehoda epitelijskih celic z ene strani na drugo \u017ee v 24 urah. Prekritje rane z epitelijem zanesljivo prepre\u010di oku\u017ebo rane od zunaj, vendar je raztezna \u010dvrstost epitelija silno majhna, zato praviloma \u010das, ko mora rana biti speta nikoli ne sme biti kraj\u0161i 5 dni. Po kirur\u0161ki oskrbi rano pokrijemo z oblogo, ki prepre\u010di vnos MO in zagotovi toplo in primerno vla\u017eno okolje.<\/p>\n<p>Primarno celjene kirur\u0161ke rane obi\u010dajno previjamo 2. oz. 3 dan po kirur\u0161ki oskrbi, v primeru ve\u010dje sekrecije tudi prej. Take rane po prvem previjanju obi\u010dajno za\u0161\u010ditimo s filmom oziroma filmom z vpojno blazinico ter tako prekrite pustimo do zacelitve. Oskrba odprte &#8211; \u00a0per sekundam celjene rane zahteva podobno oskrbo kot kroni\u010dna rana. Uporabljajo se lahko podobni materiali in tehnike dela. Pogostost previjanja in izbira obloge za rano naj bosta odvisni od vrste rane. Prepogosto previjanje rani lahko samo \u0161koduje.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><u>Pri vseh ranah moramo biti pozorni na pojav komplikacij:<\/u><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>hematom<\/li>\n<li>vnetje<\/li>\n<li>dehiscenca rane<\/li>\n<li>evisceracija<\/li>\n<li>robne nekroze in krvavitve<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Pri po\u0161kodbenih ranah je potrebno preveriti stanje antitetani\u010dne za\u0161\u010dite. O cepljenju in imunoglobulinski za\u0161\u010diti se zdravnik odlo\u010di na podlagi podatkov o stanju imunizacije, vrste rane, \u010dasa po\u0161kodbe in splo\u0161nega stanja pacienta.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"2\">\n<li><strong>KRONI\u010cNE RANE<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>So vse sekundarno zdravljene rane, ki se v \u010dasu 8 tednov ne zacelijo<\/li>\n<li>lahko nastanejo kadarkoli iz akutne rane, npr. takrat, ko pride do vnetja rane ali kadar sta primarna oskrba rane ni bila ustrezna<\/li>\n<li>Ponavadi pa kroni\u010dne rane predstavljajo zadnji stadij napredujo\u010dega uni\u010denja tkiva, ki ga povzro\u010dajo venozne, arterijske ali presnovne po\u0161kodbe o\u017eilja, kot tudi po\u0161kodbe zaradi pritiska, sevanja ali tumorjev. V teh primerih gre za nezadostno funkcionalnost, ki ima za posledico metabolne motnje tkiva s hipoksijo. Posledicno nastane odmrtje tkiva \u2013 nekroza. Celjenje tak\u0161ne rane je mo\u010dno zavrto, zdravljenje pa dolgotrajno.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>KRONI\u010cNE RANE<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Razjeda zaradi pritiska (po\u0161kodbe hrbtenja\u010de, mo\u017eganska kap, koma\u2026)<\/li>\n<li>Razjeda zaradi okvare arterijske\/venske prekrvitve<\/li>\n<li>Arterijska &#8211; zaradi zapore arterije \u2013 delne, popolne<\/li>\n<li>Venska \u2013 zaradi venske hipertenzije \u2013 neu\u010dinkovitost zaklopk<\/li>\n<li>Razjeda zaradi malignega obolenja (slab\u0161a prekrvavitev ko\u017ee po obsevanju)<\/li>\n<li>Razjeda na diabeti\u010dnem stopalu (zaradi nevropatskega in\/ali angiopatskega procesa)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>OSKRBA KRONI\u010cNE RANE<\/strong><\/p>\n<p><strong>Nekrektomija <\/strong><\/p>\n<ul>\n<li><u>KIRUR\u0160KA NEKREKTOMIJA <\/u><\/li>\n<li>Glede na velikost nekroti\u010dnega podro\u010dja- na oddelku (ob postelji) ali v operacijski dvorani<\/li>\n<li>Uporablja se ob veliki koli\u010dini nekroze in ob oku\u017ebi tkiva<\/li>\n<li>Prednosti: hitra, selektivna in izjemno u\u010dinkovita<\/li>\n<li>Slabosti : bole\u010da, visoka cena (operacijska dvorana)<\/li>\n<li><u>MEHANI\u010cNA NEKREKTOMIJA<\/u><\/li>\n<li>Hidroterapija<\/li>\n<li>Za rane z malo nekroti\u010dnega tkiva.<\/li>\n<li>Prednosti: poceni<\/li>\n<li>Slabosti: ni selektivna (lahko po\u0161kodujemo zdravo tkivo), bole\u010da, lahko povzro\u010di maceracijo tkiva.<\/li>\n<li><u>ENCIMSKA NEKREKTOMIJA<\/u><\/li>\n<li>Encimi delujejo hitro, nekateri so selektivni, drugi ne<\/li>\n<li>Uporaba na ranah z veliko nekroti\u010dnega tkiva in ko nastaja krasta na opeklini<\/li>\n<li>Prednosti: hitro delovanje, ne po\u0161koduje zdravega tkiva.<\/li>\n<li>Slabosti: visoka cena, natan\u010dna aplikacija le na nekrozo, lahko povzro\u010di vnetje in neprijeten ob\u010dutek.<\/li>\n<li><u>BIOLO\u0160KA NEKREKTOMIJA<\/u><\/li>\n<li>Aplikacija li\u010dink muhe Lucilia sericata za 72 ur na nekroti\u010dno rano<\/li>\n<li>li\u010dinke se hranijo le z nekrozo; po 72 urah rano speremo pod vodo<\/li>\n<li>Larve se hranijo z nekroti\u010dnim tkivom in bakterijami ter pospe\u0161ujejo rast granulacij<\/li>\n<li>Prednosti: selektivna metoda, zmanj\u0161a bakterijsko breme, mo\u017een je nadzor nad MRSA oku\u017ebo, ni strupena ali alergogena<\/li>\n<li>Slabosti: ni splo\u0161no dostopna, po\u010dasnej\u0161a, ni za vsako rano, okolje (pH, teko\u010dina, kisik) omejuje u\u010dinkovitost, estetika.<\/li>\n<li><u>AVTOLITI\u010cNA NEKREKTOMIJA<\/u><\/li>\n<li>Uporaba telesu lastnih encimov in vlage, ki rehidrirajo, zmeh\u010dajo in uteko\u010dinijo trde kraste na opeklinah. Uporabljamo hidrokoloide, hidrogele in prozorne filme. Uporabljamo jih na ranah s svetlim in blagim eksudatom<\/li>\n<li>Prednosti: metoda je selektivna in nebole\u010da, varna, ker uporablja telesu lastne snovi, u\u010dinkovita, prilagodljiva, enostavna za uporabo<\/li>\n<li>Slabosti: ni tako hitra, razjedo moramo nadzorovati, da ne pride do oku\u017ebe<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>V.A.C. (Vacuum Assisted Closure)<\/strong><br \/>\nJe metoda, ki se uporablja pri celjenju ran s pomo\u010djo majhne \u010drpalke, ki jo namestimo na odprto rano. Ima zaprt sistem z negativnim pritiskom.<\/p>\n<ul>\n<li>Odstrani intersticijsko teko\u010dino<\/li>\n<li>zmanj\u0161a stisnjenost okolnega tkiva<\/li>\n<li>izbolj\u0161a prekrvavljenost le\u017ei\u0161\u010da rane<\/li>\n<li>pospe\u0161uje nastajanje granulacijskega tkiva<\/li>\n<li>omogo\u010di zaprto vla\u017eno okolje za celjenje rane<\/li>\n<li>zelo pospe\u0161i proliferativno fazo celjenja<\/li>\n<\/ul>\n<p>Rane nekaterih bolnikov se s to metodo popolnoma zacelijo. Uporabimo jo lahko v bolni\u0161nici ali na domu. Z njo lahko zdravimo eno veliko rano ali vec ran. Naprava je majhna, uporabljajo jo lahko tudi bolniki, ki niso vezani na posteljo.<\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>Laser<\/strong><br \/>\nLaser je generator intenzivnega koherentnega elektromagnetnega sevanja spektra med UV in IR valovno dol\u017eino. Za zdravljenje kroni\u010dnih ran se uporablja LLLT (Low Level Laser Therapy).<br \/>\nLLLT pospe\u0161uje celi\u010dno delitev, pove\u010da \u0161tevilo levkocitov, ki sodelujejo v fagocitozi, pove\u010da aktivnost fibroblastov in nastanek kolagena ter pospe\u0161i vaskularizacijo v rasto\u010dem tkivu.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Med <\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Vsebuje prebavljene sladkorje, vitamine, minerale in encime<\/li>\n<li>Visoko ozmolarne raztopine inhibirajo rast bakterij, ker molekule sladkorja ve\u017eejo vodo, ki jo bakterije rabijo za svojo rast in obstoj<\/li>\n<li>Protibakterijska aktivnost medu<\/li>\n<li>zmanj\u0161uje neprijeten vonj kroni\u010dne rane, ker je bogat z glukozo<\/li>\n<li>naj bi stimuliral rast tkiv.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>Rastni faktorji<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>PDGF (platelet-derived growth factor)<\/li>\n<li>TGF-B (transforming growth factor-beta)<\/li>\n<li>VEGF (vascular endothelial growth factor)<\/li>\n<li>EGF (epidermal growth factor)<\/li>\n<li>So klju\u010dni v procesu normalnega celjenja rane<\/li>\n<li>sodelujejo pri migraciji celic, proliferaciji, sintezi proteinov in formaciji ekstracelularnega matriksa<\/li>\n<\/ul>\n<p>Ko torej proteaze uni\u010dijo te rastne faktorje, rana zaradi pove\u010danega uni\u010denja tkiva slabo celi.<\/p>\n<p>\u010ce rani, ki slabo celi dodajamo zgoraj omenjene rastne faktorje, premagamo uni\u010dujo\u010de delovanje proteaz in s tem omogo\u010dimo rani bolj\u0161e celjenje.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Sodobne obloge za rane <\/strong><\/p>\n<p>Materiale za oskrbo rane delimo na:<\/p>\n<ul>\n<li><u>PRIMARNE<\/u> so v stiku z rano, saj jih polo\u017eimo neposredno na rano<\/li>\n<li><u>SEKUNDARNE<\/u> materiale za oskrbo rane uporabljamo za prekrivanje in pri\u010dvrstitev primarnih materialov<\/li>\n<\/ul>\n<p>Morajo biti vpojni, zagotavljati morajo vla\u017eno okolje in za\u0161\u010dite rane ter okolice.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><u>SODOBNE OBLOGE<\/u><\/strong><\/p>\n<p><strong><u>Lastnosti:<\/u><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>se ne lepi na rano<\/li>\n<li>je nepropustna za MO<\/li>\n<li>zagotavlja vla\u017eno okolje ob isto\u010dasnem odstranjevanju odve\u010dnega eksudata<\/li>\n<li>zagotavlja toplotno izolacijo<\/li>\n<li>je netoksi\u010dna in ne povzro\u010da alergij<\/li>\n<li>je za pacienta udobna<\/li>\n<li>\u0161\u010diti rano pred po\u0161kodbami<\/li>\n<li>zmanj\u0161a pogostost prevez<\/li>\n<li>je cenovno ugodna<\/li>\n<li>ima dolgo \u017eivljenjsko dobo<\/li>\n<li>je primerna za bolni\u0161ni\u010dno in izven bolni\u0161ni\u010dno uporabo<\/li>\n<li>sposobnost zmanj\u0161anja neprijetnega vonja<\/li>\n<li>zmanj\u0161evanje bole\u010dine<\/li>\n<li>izmenjava plinov<\/li>\n<li>v rani ne razpade in se lahko ter v celoti odstrani<\/li>\n<li>omogo\u010da stik obloga-rana<\/li>\n<li>zagotavlja hitro in kozmeti\u010dno sprejemljivo zacelitev<\/li>\n<li>omogo\u010da lokalno aplikacijo kemoterapevtikov<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><u>Vrste oblog za rano:<\/u><\/strong><\/p>\n<p><em><u>Izbira obloge je odvisna od ve\u010d dejavnikov:<\/u><\/em><\/p>\n<ul>\n<li>rana: tip, velikost, oku\u017eba, prisotnost izlo\u010dka, izgled okolice, bole\u010dina, krvavitev<\/li>\n<li>lastnosti materialov: vpijanje, prilagodljivost, zmanj\u0161evanje bole\u010dine, prepustnost za pline, netoksi\u010dnost<\/li>\n<li>splo\u0161nega stanja bolnika: gibljivost, ob\u010dutljivost na material, lastnosti ko\u017ee.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><u>Glede na izvor lahko materiale razdelimo na:<\/u><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>biolo\u0161ke<\/li>\n<li>sinteti\u010dne<\/li>\n<li>kombinirane<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><u>Razdelitev glede na stik z rano: <\/u><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>primarne obloge \u2013 pridejo v stik z rano (zapolnitev celotne povr\u0161ine rane!)<\/li>\n<li>sekundarne obloge \u2013 pritrdijo primarno oblogo in vsrkavajo izlo\u010dke<\/li>\n<li>materiali za pritrditev<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><u>Razdelitev glede na prevladujo\u010de lastnosti:<\/u><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>poliuretanski filmi, pene<\/li>\n<li>vpojne nelepljive obloge z lepilnim robom, obli\u017ei<\/li>\n<li>vpojne slabo lepljive obloge<\/li>\n<li>nelepljive kontaktne mre\u017eice<\/li>\n<li>hidrokoloidi<\/li>\n<li>hidrokapilarne obloge<\/li>\n<li>alginati, hidrogeli<\/li>\n<li>obloge z dodatki<\/li>\n<li>obloge z mehkim silikonom<\/li>\n<li>obloge s kolagenom<\/li>\n<li>resorbtivne obloge<\/li>\n<li>obloge za zmanj\u0161evanje nastajanja brazgotin<\/li>\n<li>sredstva za za\u0161\u010dito okolice rane<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><u>HIDROKOLOIDI<\/u><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>samolepljive obloge<\/li>\n<li>Za oskrbo razli\u010dnih ran z malo ali srednje veliko izlo\u010dka v vseh fazah celjenja<\/li>\n<li>za za\u0161\u010dito ogro\u017eene ko\u017ee (preventiva RZP)<\/li>\n<li>Imajo precej\u0161njo vpojno sposobnost<\/li>\n<li>Skupaj z izlo\u010dki iz rane tvorijo rumeno rjav gel, oziroma prozoren gel pri oblogah iz hidrofiber, in ustvarjajo ugodne pogoje za celjenje v vla\u017enem okolju.<\/li>\n<li>Nekateri hidrokoloidi so kontraindicirani za uporabo na oku\u017eenih ranah, ker so nepropustni<\/li>\n<li>Obloge iz hidrofibre pa lahko uporabljamo tudi pri kontaminiranih ranah<\/li>\n<li>Hidrokoloid z dodatkom srebra lahko uporabljamo pri oskrbi vseh koloniziranih in oku\u017eenih ran. Odsvetujemo jih pri pacientih s SB<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><u>Predstavniki:<\/u><\/strong> Granuflex, Comfeel Plus, Hydrokol, Hydrosorb, Suprasorb H, Aquacel<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Na voljo so v obliki oblog, pa tudi v obliki paste in gela, kar izkori\u0161\u010damo za zapolnitev globokih ran (Granufleks gel, pasta; Puder Comfeel\u2026).<\/p>\n<p>Oblogo (debelino,sestavo) izberemo glede na koli\u010dino izlo\u010dka, izgled in lego rane. Namestimo jo tako, da obloga sega vsaj 2 cm \u010dez rob rane. V primeru obloge, ki slabo\u00a0 prepu\u0161\u010da vodne hlape, moramo biti pri ob\u010dutljivi ko\u017ei (okolica ulcus crurisa) zelo pozorni, da je ta rob \u010dim o\u017eji zaradi nevarnosti maceracije okolne ko\u017ee. Na rani lahko ostanejo ve\u010d dni, preveza ni potrebna, \u010de obloga \u0161e zagotavlja ustrezno za\u0161\u010dito rane. Ko je obloga nekaj \u010dasa name\u0161\u010dena na rani, nastane gel, ki ima specifi\u010den vonj in zna\u010dilen izgled. Ne smemo ga\u00a0 zamenjati z gnojem.<\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong><u>HIDROGELI<\/u><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Vsebujejo veliko koli\u010dino vode, zato suhim ranam dodajajo manjkajo\u010do vlago<\/li>\n<li>Uporabljajo se za meh\u010danje in vla\u017eenje mrtvin<\/li>\n<li>vzpodbujajo \u010di\u0161\u010denje<\/li>\n<li>pospe\u0161ujejo naravne procese celjenja rane<\/li>\n<li>Gel prekrije \u017eiv\u010dne kon\u010di\u010de in tako umirja povr\u0161ino rane in zmanj\u0161a ob\u010dutek bole\u010dine<\/li>\n<li>Uporabni so predvsem pri suhih ranah v fazi \u010di\u0161\u010denja oz. raztapljanja in odstranjevanja mrtvin ter fibrinskih oblog, ter pri granulirajo\u010dih in epitelizirajo\u010dih ranah za ohranjanje vla\u017enega okolja in za za\u0161\u010dito novo nastalega tkiva. Med hidrogele uvr\u0161\u010damo obloge brez lepljivega roba, obloge z lepljivim robom in gele v tubah\/aplikatorjih.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong><u>Predstavniki:<\/u><\/strong> Normgel, Suprasorb G, Nugel, Hydrosorb, Intrasite gel, Comfeel Purilon, Cutinova gel.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Geli s hipertoni\u010dno vsebnostjo NaCl pospe\u0161ujejo meh\u010danje in odstranjevanje suhih nekroz (Hipergel). Potrebna je za\u0161\u010dita okolice rane. Pred aplikacijo gela moramo temeljito o\u010distiti predhodno nane\u0161en gel, da s tem prepre\u010dimo nastajanje oblog in za\u0161\u010ditnih filmov, ki zavirajo proces celjenja rane. Okolico rane dobro osu\u0161imo in jo po potrebi ustrezno za\u0161\u010ditimo. Hidrogel nanesemo samo v rano, prevelika koli\u010dina lahko povzro\u010di maceracijo ko\u017ee. Za sekundarno oblogo se priporo\u010dajo poliuretanske pene, ne uporabljamo zlo\u017eencev ali vatirancev, ker bi le-ti vsrkali gel vase. Na rani obi\u010dajno lahko ostanejo do 3 dni.<\/p>\n<p><strong><u>ALGINATNE OBLOGE<\/u><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>To so obloge iz Ca-Na alginatnih vlaken, ki so pridobljena iz rjavih alg<\/li>\n<li>Ob stiku z izlo\u010dki iz rane se alginatne niti pretvorijo v gel, ki v rani ohranja toplo in vla\u017eno okolje<\/li>\n<li>Imajo izredno veliko sposobnost vpijanja, saj nekateri lahko vpijejo tudi do 20x koli\u010dino izlo\u010dka<\/li>\n<li>Viskozni gel ohrani svojo integriteto tudi po maksimalnem vpijanju izlo\u010dka in se z lahkoto in nebole\u010de odstrani<\/li>\n<li>Delujejo hemostatsko<\/li>\n<li>Pomembna vloga alginatov je \u010di\u0161\u010denje rane<\/li>\n<li>So dobro sredstvo za oskrbo ran s kapilarno krvavitvijo<\/li>\n<li>Ne po\u0161kodujejo robov rane ali okolne ko\u017ee<\/li>\n<li>Obloge so primerne za zelo razli\u010dne rane z zmernim in mo\u010dnim izlo\u010danjem, vklju\u010dno s krvave\u010dimi ranami in oku\u017eenimi ranami, ter za oskrbo diabeti\u010dnega stopala<\/li>\n<li>Niso primerne za oskrbo suhih ran<\/li>\n<li>Alginati potrebujejo sekundarno oblogo, ki je odvisna od koli\u010dine izlo\u010dka. Na trgu so obloge v obliki kosmov in plo\u0161\u010dic &#8211; kompres<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><u>Predstavniki:<\/u><\/strong> Kaltostat, SuprasorbA, Te-gagen, Melgisorb, Fibracol, Comfeel Sea Sorb, Trionic<\/p>\n<p>Alginat apliciramo na rano tako, da obloga ne sega \u010dez rob rane. Lahko ga re\u017eemo ali zlo\u017eimo v ve\u010d plasti. Pri polnjenju votlin ga vstavimo toliko, da je votlina zapolnjena, vendar ne ve\u010d kot 80% rane. Alginatov ne mo\u010dimo ali uporabljamo v kombinaciji s hidrogeli, ker s tem izni\u010dimo njihov u\u010dinek. Na rani lahko ostanejo do 3 dni (nekateri proizvajalci trdijo 7 dni), odstranimo ga takrat, ko se popolnoma spre-meni v gel in ob pojavu izlo\u010dka\u00a0 iz preveze.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong><u>POLPREPUSTNI POLIURETANSKI FILMI<\/u><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>To so samolepilne prosojne poliuretanske membrane, ki so prevle\u010dene s plastjo hipoalergi\u010dnega akrilnega lepila, ki omogo\u010da zanesljivo pritrditev na suhi rani, na vla\u017eno rano pa se ne zlepijo<\/li>\n<li>Zagotavljajo vla\u017eno okolje z mo\u017enostjo izhlapevanja odve\u010dne koli\u010dine vlage<\/li>\n<li>Prepustne so za pline, zato ko\u017ei omogo\u010dajo dihanje<\/li>\n<li>Predstavljajo zaporo za vodo in MO, rano \u0161\u010ditijo pred oku\u017ebo in bolniku omogo\u010dajo nemoteno izvajanje osebne higiene. Omogo\u010dajo stalno kontrolo izgleda rane. Pritrditev je enostavna<\/li>\n<li>Uporabljajo se pri \u010distih ranah brez ali z malo izlo\u010dka<\/li>\n<li>Zelo primerne so za oskrbo primarno celjenih kirur\u0161kih ran<\/li>\n<li>Uporabljajo se lahko tudi kot sekundarna obloga za pritrditev ter kot za\u0161\u010dita ko\u017ee na izpostavljenih mestih z veliko nevarnostjo za nastanek razjede zaradi pritiska<\/li>\n<li>Slaba lastnost je, da nimajo vpojne sposobnosti, zato zaradi nevarnosti maceracije okolne ko\u017ee niso primerni za rane z ve\u010d izlo\u010dka. Nekateri proizvajalci so filmom dodali vpojne blazinice iz netkanega materiala, ki omogo\u010dajo vsrkavanje izlo\u010dkov.<\/li>\n<li>Na rani lahko ostanejo do 7 dni (navodila proizvajalca, izgled!)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><u>Predstavniki brez blazinice:<\/u><\/strong> Opsite flexigride, Tegaderm, Cutufilm, Bioclusiv,\u00a0 Mefilm, Suprasorb.<\/p>\n<p><strong><u>Filmi z blazinico:<\/u><\/strong> Opsite post op, Tegaderm pad, Cutifilm plus, Mepore pro.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Obstaja mo\u017enost kombiniranja poliuretanskih filmov s hidrokoloidi, ki nekoliko zve\u010dajo vpojno sposobnost teh kombiniranih oblog, npr.: Comfell Plus, Granuflex extra thin. Pri name\u0161\u010danju moramo paziti, da ne naredimo dodatnih gub. Po namestitvi moramo imeti stalen nadzor zaradi mo\u017enosti preob\u010dutljivosti na material. Odstranjevanje naj bo previdno, film vzporedno s ko\u017eo raztegujemo in po\u010dasi odlepimo od ko\u017ee.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><u>OBLI\u017dI, VPOJNE NELEPLJIVE OBLOGE Z LEPILNIM TRAKOM<\/u><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>To so obloge z najpogostej\u0161o uporabo, ki so primerne za oskrbo kirur\u0161ke rane takoj po op. posegu ter za vse druge rane z malo izlo\u010dka<\/li>\n<li>Sestavljene so iz notranje vpojne blazinice, ki prepre\u010duje sprijetje z rano in iz mehkega elasti\u010dnega netkanega materiala s ko\u017ei prijaznim akrilatnim lepilom, ki omogo\u010da zanesljivo pritrditev na tudi bolj zahtevnih predelih telesa<\/li>\n<li>Omogo\u010dajo dihanje ko\u017ee, vendar so propustni za teko\u010dine<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><u>Predstavniki:<\/u><\/strong> Mepore, Primapore, Cosmopor.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><u>NELEPLJIVE ALI SLABO LEPLJIVE OBLOGE<\/u><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>So nelepljive ali slabo lepljive obloge za oskrbo kirur\u0161kih in drugih ran s srednje veliko izlo\u010dka<\/li>\n<li>Imajo iz celuloznih kosmi\u010dev sestavljeno vpojno jedro, ki je obdano z etilensko nelepljivo plastjo, ki prepre\u010duje zlepljanje z rano, omogo\u010da pa prehod izlo\u010dka v notranjost obloge<\/li>\n<li>Zunanja stran je obi\u010dajno obdana z za teko\u010dine nepropustnim materialom.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong><u>Predstavniki:<\/u><\/strong> Relea-se, Melolin, Mesorb, Ortisorb, Zetuvit&#8230;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><u>\u00bbVAZELINSKE OBLOGE\u00ab, NELEPLJIVE KONTAKTNE MRE\u017dICE<\/u><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>V to skupino uvr\u0161\u010damo \u0161tevilne obloge, ki zagotavljajo ne\u017eno oskrbo ob\u010dutljivih ran<\/li>\n<li>Sodobni proizvodi skoraj nimajo ve\u010d podobnosti s starimi vazelinskimi gazicami, vendar se v praksi ta izraz \u0161e vedno najpogosteje uporablja in je najbolj razpoznaven<\/li>\n<li>Sestava je lahko razli\u010dna &#8211; silikon, poliestrski til, tkani poliamidni monofilamenti<\/li>\n<li>Vse te obloge \u0161\u010ditijo rano pred izsu\u0161itvijo, ter zagotavljajo nebole\u010do prevezo z za\u0161\u010dito novo nastalega tkiva<\/li>\n<li>Prepustne so za zrak in izlo\u010dke<\/li>\n<li>Pomembno je, da je njihova struktura sestavljena iz dovolj majhnih por, da ne pride do vra\u0161\u010danja granulacijskega tkiva<\/li>\n<li>Na rani lahko ostanejo dalj\u0161i \u010das, menja se lahko samo sekundarna obloga<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><u>Predstavniki:<\/u><\/strong> Mepitel, Adaptic, Cuticerm, Atrauman, Tegapore&#8230;<\/p>\n<p>Kontaktno mre\u017eico namestimo neposredno na rano. Na rani lahko ostanejo dalj\u0161i \u010das, menja se lahko samo sekundarna obloga. Zamenjamo jo po navodilih proizvajalca, oziroma takrat ko mre\u017easta struktura ni ve\u010d prehodna za izlo\u010dke.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><u>POLIURETANSKE PENE<\/u><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>To so visoko vpojne obloge za oskrbo ran s srednje in veliko izlo\u010dkov.<\/li>\n<li>Sestavljene so iz vpojnega poliuretanskega jedra, nekatere imajo kontaktno plast prevle\u010deno s silikonom, ki prepre\u010duje bole\u010dine in po\u0161kodbe ob prevezi<\/li>\n<li>Nekatere so obdane \u0161e z lepilnim robom za samostojno pritrditev<\/li>\n<li>Ne prepu\u0161\u010dajo izlo\u010dkov in neprijetnega vonja in se lahko odstranijo<\/li>\n<li>Na rani lahko ostanejo nekaj dni, odvisno od izlo\u010dka.<\/li>\n<li>Oblikovane so v razli\u010dnih oblikah, obstajajo tudi gobice, ki jih lahko vlagamo v globoke rane<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><u>Predstavniki:<\/u><\/strong> Allevyn, Allevyn cavity, Cutinova foam, Cutinova thin, Tielle, Mepilex, Suprasorb M, Syspur derm, Comfeel Biatain.<\/p>\n<p>Oblogo namestimo tako, da sega vsaj 2 cm \u010dez rob rane, po potrebi jo lahko tudi re\u017eemo (asepti\u010dna tehnika). Obloga lahko ostane na rani do 7 dni oziroma jo zamenjamo takrat, ko je prepojena z izlo\u010dkom ali se izlo\u010dek izceja z robov obloge. Obloge ne potrebujejo dodatne sekundarne obloge, obloge brez lepljivega roba je potrebno le dodatno pritrditi. Ne smemo jih uporabljati v kombinaciji z oksidanti kot je npr. vodikov peroksid.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><u>HIDROKAPILARNE OBLOGE<\/u><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>To so zelo dobro vpojne primarne ali sekundarne obloge s posebnimi vpojnimi zrnci<\/li>\n<li>Zunanja plast je polprepustna<\/li>\n<li>Vpijajo velike koli\u010dine izlo\u010dka, ki se zaradi posebne strukture ne \u0161iri na robove rane in tako zmanj\u0161uje mo\u017enost maceracije okolice<\/li>\n<li>Lahko so razli\u010dnih oblik in velikosti, z ali brez lepilnega roba<\/li>\n<li>Uporabne so za razli\u010dne rane s \u0161ibkim do zelo mo\u010dnim izlo\u010danjem v vseh fazah celjenja rane. Pri izbiri velikosti obloge, pazimo, da je celotna rana prekrita z vpojnim delom obloge.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><u>Predstavnik:<\/u><\/strong> Alione<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><u>OBLOGE Z MEHKIM SILIKONOM<\/u><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>So primarne ali sekundarne obloge, ki imajo sti\u010dno plast prevle\u010deno s silikonsko plastjo, ki je hidrofobna<\/li>\n<li>Z rano se ne sprimejo, jo omejijo in s tem prepre\u010dijo maceracijo ko\u017ee v okolici<\/li>\n<li>Obloge so razli\u010dnih velikosti, oblik, debelin in kombinirane z razli\u010dnimi materiali<\/li>\n<li>So zelo mehke in prilagodljive<\/li>\n<li>Uporabne so za razli\u010dne rane z zmernim do mo\u010dnim izlo\u010danjem v vseh fazah celjenja<\/li>\n<li>Primerne so tudi za zelo bole\u010de rane in po\u0161kodovano okolico rane.<\/li>\n<li>V to skupino spadajo: silikonske mre\u017eice, tanke silikonske prepustne poliuretanske membrane, silikonske poliuretanske pene z ali brez lepilnega roba<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><u>Predstavniki:<\/u><\/strong> Mepitel, Mepilex,&#8230;<\/p>\n<p><strong><u>OBLOGE S POSEBNIMI DODATKI<\/u><\/strong><\/p>\n<p>So obloge razli\u010dnih kemi\u010dnih struktur z razli\u010dnimi dodatki, ki se uporabljajo za vse vrste kontaminiranih in oku\u017eenih ran. Kot dodatek so lahko: klorheksidin acetat, srebro, povidon jodid, aktivno oglje, Ringerjeva raztopina.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><em><u>Obloge z dodatkom aktivnega oglja in srebra<\/u><\/em><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>delujejo na ve\u010dino patogenih MO v rani, vklju\u010dno z MRSA<\/li>\n<li>ve\u017eejo nase toksine in zmanj\u0161ujejo neprijeten vonj<\/li>\n<li>Aktivno oglje tudi omogo\u010da vsrkavanje izlo\u010dka in s tem \u010di\u0161\u010denje rane<\/li>\n<li>Oblog z dodatkom oglja ne re\u017eemo, lahko jih uporabljamo obojestransko, zlo\u017eimo v ve\u010d plasti in navla\u017eimo s sterilno fiziolo\u0161ko ali Ringerjevo raztopino<\/li>\n<li>V fazi \u010diste rane z granulacijo jih ne uporabljamo.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Predstavniki:<\/strong> Actisorb, Carbon-et, Acticoat, Actisorb Silver, Contreet&#8230;.<\/p>\n<p><strong><em><u>Obloge z dodatkom joda<\/u><\/em><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>so obi\u010dajno v obliki nelepljivih mre\u017eastih oblog<\/li>\n<li>Prepojene so z J, ki se po\u010dasi spro\u0161\u010da in deluje baktericidno na \u0161irok krog MO<\/li>\n<li>se ne lepijo na rano, na rani lahko ostanejo 3 dni<\/li>\n<li>Potrebujejo sekundarno oblogo<\/li>\n<li>Slaba stran teh oblog je toksi\u010dno delovanje joda in prisotnost alergi\u010dnih reakcij ter po\u0161kodbe novo nastalega tkiva<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Predstavniki:<\/strong> Inadine, Iodosorb, Iodoflex,\u2026<\/p>\n<p><strong><em><u>Obloge z dodatkom perujskega balzama:<\/u><\/em><\/strong> Predstavnik: Branolind<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><em><u>Obloge z dodatkom NaCl<\/u><\/em><\/strong><\/p>\n<p>ki zaradi hipertoni\u010dnosti stimulirajo tvorbo izlo\u010dka ter s tem pospe\u0161ujejo \u010di\u0161\u010denje rane in zmanj\u0161ajo nevarnost oku\u017ebe<\/p>\n<p><strong>Predstavnik:<\/strong> Mesalt<\/p>\n<p><strong><em><u>Obloge z dodatkom antibiotikov<\/u><\/em><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>za lokalno antibakterijsko delovanje<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0Predstavnik<\/strong>: Fucidin<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><em><u>Obloge z Ringerjevo raztopino<\/u><\/em><\/strong><em><u>:<\/u><\/em><\/p>\n<ul>\n<li>Pred name\u0161\u010danjem oblogo aktiviramo s predpisano koli\u010dino sterilne Ringerjeve raztopine<\/li>\n<li>Oblogo menjavamo na 12 ali 24 ur, odvisno od vrste obloge<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Predstavnik:<\/strong> Tender Wet<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><u>Obloge z naravnim kolagenom<\/u><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Obloge, ki so sestavljene iz sterilnega neprepletenega kolagena, so primerne v vseh fazah celjenja rane, \u0161e posebno pa pri ranah, kjer se je proces celjenja zaradi razli\u010dnih vzrokov upo\u010dasnil ali ustavil<\/li>\n<li>Obloga absorbira izlo\u010dek iz rane ter vzpodbuja granulacijo.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><u>Predstavnik:<\/u><\/strong> Suprasorb C.<\/p>\n<p><strong><u>Resorbtivne terapevtske obloge<\/u><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>To so primarne terapevtske obloge iz oksidirane celuloze in kolagena<\/li>\n<li>Pospe\u0161ujejo naravne mehanizme celjenja, omogo\u010dajo neovirano delovanje rastnih faktorjev, ki spodbujajo granulacijo, angiogenezo ter stimulirajo migracijo in proliferacijo celic<\/li>\n<li>So hemostatske in resorbtivne. Uporabne so pri vseh akutnih in kroni\u010dnih ranah, ki se slabo celijo ter pri krvave\u010dih ranah.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><u>Predstavnik:<\/u><\/strong> Promogran.<\/p>\n<p>Oblogo namestimo neposredno na rano, po potrebi jo lahko re\u017eemo ali zlo\u017eimo. Potrebujejo sekundarno oblogo. Oblog ne odstranjujemo, ker se raztopijo in v 1 do 3 dneh resorbirajo.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><u>Za\u0161\u010dita okolice rane<\/u><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Pri oskrbi rane se ne smemo omejiti le na rano, temve\u010d moramo opazovati tudi okolico, ki je zaradi razli\u010dnih vplivov lepil, izlo\u010dkov in \u010di\u0161\u010denja rane lahko zelo po\u0161kodovana<\/li>\n<li>Za za\u0161\u010dito ko\u017ee pred izlo\u010dki iz rane, pa tudi drugimi telesnimi izlo\u010dki, ter pri ponavljajo\u010dem lepljenju lahko ko\u017eo za\u0161\u010ditimo. Na tr\u017ei\u0161\u010du je za\u0161\u010ditni film, ki je lahko v obliki pr\u0161ila ali pa v obliki pal\u010dke z gobico.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong><u>Predstavnik:<\/u><\/strong> Cavilon.<\/p>\n<p><strong><u>Obloge za zmanj\u0161evanje brazgotin<\/u><\/strong><\/p>\n<p>Tanke, elasti\u010dne silikonske obloge prepre\u010dujejo nastajanje hipertrofi\u010dnih in keolidnih brazgotin. So samolepilne, na brazgotini morajo biti name\u0161\u010dene dalj\u0161i \u010das.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><u>Predstavnika:<\/u><\/strong> Cica-care, Mepiform<\/p>\n<p><strong>TRAVMATSKE RANE<\/strong><\/p>\n<p><strong>Razdelimo jih glede na:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Videz rane<\/li>\n<li>Karakteristike<\/li>\n<li>Mehanizem nastanka<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>PRASKE IN ODRGNINE<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Po\u0161kodovana zgornja plast ko\u017ee<\/li>\n<li>Hitro celjenje<\/li>\n<li>Nevarne so samo obse\u017ene \u2013 bole\u010dina, infekcija<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>VREZNINE IN VSEKNINE<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Prete\u017eno samopo\u0161kodbe pri delu (sekire, no\u017e, \u017eaga, steklo,..)<\/li>\n<li>Gladki robovi, mo\u010dno krvavijo<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>RAZTRGANINE IN RAZPO\u010cNE RANE<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Delovanje tope sile<\/li>\n<li>Prizadetost ko\u017ee in globnjih struktur<\/li>\n<li>Robovi zme\u010dkani, \u017eepki krvi<\/li>\n<li>Okolica ote\u010dena<\/li>\n<li>Zelo nevarne \u2013 infekcije<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>ZME\u010cKANINE<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Delovanje velike sile<\/li>\n<li>Obse\u017ene po\u0161kodbe<\/li>\n<li>Okvare \u017eiv\u010devja in \u017eilja<\/li>\n<li>Posledica \u2013 amputacija<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>VBODNE RANE<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Posledica vboda z ostrim predmetom<\/li>\n<li>Majhna vbodna rana-ozki kanal<\/li>\n<li>Po\u0161kodovano \u017eilje, notranji organi<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>UGRIZNINE<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Ugriz \u017eivali, \u010dloveka<\/li>\n<li>Ugriz \u2013 majhne odprtine<\/li>\n<li>Trganje ali celo amputacija<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>AMPUTACIJA<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Popolna prekinitev vseh struktur<\/li>\n<li>Giljotinska \u2013 ostri predmet<\/li>\n<li>Odtrganje \u2013 topa sila<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>STRELNE RANE<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Razli\u010dne vrste projektilov, razli\u010dne po\u0161kodbe<\/li>\n<li>Vstrelne, prestrelne, obstrelne<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li><strong>PRINCIPI OKSRBE RANE<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Prepre\u010devanje razvoja infekcije<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Sterilno pokritje rane<\/li>\n<li>Manj\u0161a krvavitev-samoo\u010di\u0161\u010denje<\/li>\n<li>Ne spiramo na terenu<\/li>\n<li>Rane se nikoli ne dotikamo s prsti<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Zaustavitev krvavitev<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Sterilni material<\/li>\n<li>Krvnih strdkov ne odstranjujemo<\/li>\n<li>Ude po oskrbi imobiliziramo<\/li>\n<li>Kontrola krvavitvev<\/li>\n<li>Zaustavitev toka krvi- pritisk na arterijo pomembno zmanj\u0161a iztekanje krvi<\/li>\n<li>Namestitev obveze \u2013 gaza, svitek, ovoj<\/li>\n<li>Kompresijska obveza- sprostitev pritiska, kontrola obveze, imobilizacija<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Esmarchova preveza<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>samo za\u010dasna metoda do kompresijske obveze \u2013 najve\u010d 2 uri<\/li>\n<li>uporaba traku \u2013 5 cm<\/li>\n<li>nepravilna uporaba \u2013 uni\u010denje tkiva<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>\u0160OK<\/strong><\/p>\n<p>Popu\u0161\u010da krvni obtok in vse \u017eivljenjske funkcije \u2192 smrt<\/p>\n<p>Simptomi: slabost, utrujenost, \u017eeja,\u00a0 megla ali tema pred o\u010dmi\u00a0\u00a0 \u0161umenje, zvonenje v u\u0161esi\u00a0 ob\u010dutek omedlevice in strah<\/p>\n<p><strong>Znaki<\/strong>:<\/p>\n<ul>\n<li>bledica ko\u017ee in sluznic<\/li>\n<li>hladna in lepljiva ko\u017ea<\/li>\n<li>pospe\u0161eno dihanje<\/li>\n<li>hiter in slabo tipljiv pulz<\/li>\n<li>nemiren, brez\u010duten bolnik<\/li>\n<li>bolnik ve\u010dkrat bruha<\/li>\n<li>v najhuj\u0161ih primerih se onesvesti<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>\u0160OK \u2013 pravilno ukrepanje <\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Zaustavitev vidnih krvavitev<\/li>\n<li>Ocena izgube krvi<\/li>\n<li>Opazovanje za\u010detnih znakov \u0161oka<\/li>\n<li>Pravilen polo\u017eaj \u2013 imobilizacija<\/li>\n<li>Kisik<\/li>\n<li>Prepre\u010ditev podhladitve<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>TUJEK V RANI <\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>lahko zapira po\u0161kodovano \u017eilo<\/li>\n<li>po odstranitvi &#8211; krvavitev, ki je ne moremo kontrolirati<\/li>\n<li><strong>Ne <\/strong>odstranjujemo &#8211; u\u010dvrstimo v rani<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>RANE PRSNEGA KO\u0160A <\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Prepre\u010devanje dihalne stiske :<\/li>\n<li>rano pokrijemo<\/li>\n<li>zalepimo na treh straneh \u2192 NEPOVRATNI VENTIL<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>RANE NA TREBUHU <\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Sterilno pokritje<\/li>\n<li>Vsebine ne vra\u010damo<\/li>\n<li>Pravilen polo\u017eaj<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>OSKRBA AMPUTIRANEGA DELA <\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Oskrbimo krn<\/li>\n<li>Amputirani del sterilno pokrijemo<\/li>\n<li>Imobilizacija!<\/li>\n<li>Za\u0161\u010ditimo v PVC vre\u010dki<\/li>\n<li>Hladilne obloge!<\/li>\n<li>Temperatura tale\u010dega ledu<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><u>OPEKLINE<\/u><\/strong><\/p>\n<p>Vsem je skupna po\u0161kodba ko\u017ee in \/ali sluznice razli\u010dne globine in povr\u0161ine, ki zmanj\u0161a za\u0161\u010ditno funkcijo ko\u017ee in telo podvr\u017ee \u0161tevilnim negativnim zunanjim vplivom ter povzro\u010di izgubo telesnih teko\u010din in toplote. Vedno bolj se uporabljata oznaki opeklinska rana ter po\u0161kodba, kar opredeli ope\u010denega kot po\u0161kodovanca, ki ima tako ali druga\u010de povzro\u010deno rano.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><u>Na PP in posledice opeklinske rane vplivajo: <\/u><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>povr\u0161ina opekline<\/li>\n<li>globina opekline<\/li>\n<li>starost ope\u010denca (dojen\u010dki, otroci, starci)<\/li>\n<li>splo\u0161no zdravje ope\u010denca (spremljajo\u010de bolezni in po\u0161kodbe),<\/li>\n<li>ope\u010deni predel telesa (obraz, vrat, dihala, udi).<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong><u>\u00a0<\/u><\/strong><\/p>\n<p><strong><u>Opekline so najpogostej\u0161e: <\/u><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>v otro\u0161kem obdobju (od 1. do 5. leta), kjer so zelo pogoste oparine<\/li>\n<li>pri aktivni odrasli populaciji (20 do 30 let), pogoste po\u0161kodbe na delovnem mestu (eksplozije, po\u017ear..), pogosto neupo\u0161tevanje pravil varnega dela<\/li>\n<li>pri osebah z du\u0161evnimi obolenji (pogoste kontaktne opekline)<\/li>\n<li>pri starostnikih zaradi okornosti in po\u010dasnega reagiranja<\/li>\n<li>pogosteje pri mo\u0161kih<\/li>\n<\/ul>\n<p><u>\u00a0<\/u><\/p>\n<p><strong><u>Razdelitev \u2013 vzroki:<\/u><\/strong><\/p>\n<p><em><u>Glede na vzrok, povzro\u010ditelja, opekline razdelimo na:<\/u><\/em><\/p>\n<ul>\n<li>toplotne \u2013 oparine, opekline s plinom (para) in trdo snovjo (kontaktne opekline)<\/li>\n<li>kemi\u010dne<\/li>\n<li>elektri\u010dne \u2013 elektri\u010dni tok (\u2193\u2191 napetost) ali z oblo\u010dnim plamenom<\/li>\n<li>radiacijske<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><u>Klini\u010dna ocena opeklinske po\u0161kodbe:<\/u><\/strong><\/p>\n<p><em><u>Pri oceni opeklinske po\u0161kodbe upo\u0161tevamo ve\u010d kriterijev:<\/u><\/em><\/p>\n<ul>\n<li>povr\u0161ina ope\u010dene ko\u017ee ali sluznice<\/li>\n<li>globina opeklinske rane<\/li>\n<li>lokalizacija<\/li>\n<li>stopnja prizadetosti dihal<\/li>\n<li>prizadetost cirkulacije<\/li>\n<li>splo\u0161no stanje bolnika (starost, sladkorna bolezen, nevrolo\u0161ka obolenja, zasvojenosti, pridru\u017eene po\u0161kodbe&#8230;)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><u>Dolo\u010danje povr\u0161ine opeklinske rane:\u00a0 <\/u><\/strong><\/p>\n<p>Ope\u010deno povr\u0161ino okvirno lahko dolo\u010dimo po pravilu \u0161tevilke 9 (Wallace!) ali po pravilu dlani.<\/p>\n<p>CPT \u2013 CELOTNA POVR\u0160INA TELESA<\/p>\n<p>Pravilo dlani pomeni, da je povr\u0161ina po\u0161kodovan\u010deve dlani enaka 1% CTP tega po\u0161kodovanca.<\/p>\n<p>Pravilo 9 pomeni, da obsega pri ope\u010denemu, ki je starej\u0161i od 4-ih let:<\/p>\n<ul>\n<li>povr\u0161ina glave in vratu \u2013 9% CPT<\/li>\n<li>povr\u0161ina zg. uda \u2013 9% CPT<\/li>\n<li>povr\u0161ina trupa spredaj \u2013 2 x 9% CPT<\/li>\n<li>povr\u0161ina trupa zadaj \u2013 2 x 9% CPT<\/li>\n<li>povr\u0161ina spodnjega uda \uf02d 2 x 9% CPT<\/li>\n<li>povr\u0161ina spolovila in presredka \uf02d 1% CPT<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Za otroke uporabljamo prirejeno shemo za ocenjevanje povr\u0161ine.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Opekline PP:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Hlajenje<\/li>\n<li>Aluplast folija<\/li>\n<li>Gel \u2013 komprese: hlajenje, antimikrobno, protibole\u010dinsko<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><u>Pravilo 3 X 15!!!<\/u><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><u>Dolo\u010danje globine opeklinske rane:<\/u><\/strong><\/p>\n<p>Po <strong><u>DERGAN\u010cEVI SHEMI<\/u><\/strong> opekline razdelimo na:<\/p>\n<ul>\n<li>epidermalne opekline<\/li>\n<li>subdermalne opekline<\/li>\n<li>povrhnje dermalne<\/li>\n<li>globoke dermale<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><u>Lokalizacija opekline:<\/u><\/strong><\/p>\n<p><u>Pri oceni opeklinske rane ope\u010dene povr\u0161ine razdelimo:<\/u><\/p>\n<p><u>\u00a0<\/u><\/p>\n<ul>\n<li><strong><em>na funkcionalne dele telesa<\/em><\/strong> \u2013 so funkcionalno in estetsko pomembnej\u0161i ter zahtevajo pravilno PP ter hitrej\u0161e op. zdravljenje.<\/li>\n<\/ul>\n<p>Sem spadajo:<\/p>\n<ul>\n<li>obraz<\/li>\n<li>vrat<\/li>\n<li>roke in prsti<\/li>\n<li>presredek<\/li>\n<li>spolovilo<\/li>\n<li>dihalna sluznica<\/li>\n<li>podro\u010dja sklepov<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li><strong><em>druge dele telesa:<\/em><\/strong><\/li>\n<li>trup<\/li>\n<li>nadlaket, podlaket<\/li>\n<li>zadnjica<\/li>\n<li>stegno<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><em><u>Kot nevarne opekline, ki zahtevajo bolni\u0161ni\u010dno zdravljenje (opeklinski centri) se \u0161tejejo:<\/u><\/em><\/p>\n<ul>\n<li>globoke dermalne in subdermalne opekline z ve\u010d kot 10 % CTP v starostni skupini pod 4 let ali nad 35 let<\/li>\n<li>globoke dermalne ali subdermalne opekline z ve\u010d kot 20 % CTP pri ostalih starostnih skupinah<\/li>\n<li>opekline s prizadetostjo dihal in drugimi spremljajo\u010dimi po\u0161kodbami;<\/li>\n<li>opekline na funkcionalnih delih telesa;<\/li>\n<li>elektri\u010dne opekline (nevarnost motenj sr\u010dnega ritma)<\/li>\n<li>ope\u010deni ima kroni\u010dne bolezni<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong><u>\u00a0<\/u><\/strong><\/p>\n<p><strong><u>Patofiziolo\u0161ke spremembe ob opeklinski po\u0161kodbi: <\/u><\/strong><\/p>\n<p><em><u>Za opeklinsko po\u0161kodbo sta zna\u010dilni dve obdobji:<\/u><\/em><\/p>\n<ul>\n<li>obdobje edemov (I. faza)<\/li>\n<li>obdobje hipermetabolizma (II. faza)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>I.faza &#8211; OBDOBJE EDEMOV<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>nastopi takoj po po\u0161kodbi, traja 24 do 36 ur<\/li>\n<li>Zaradi pove\u010dane propustnosti kapilar pride do prehajanja teko\u010dine iz \u017eil (ekstravazacija &#8211; do 17 ml\/kg\/uro)<\/li>\n<li>Pojavijo se edemi, najprej na ope\u010denem predelu, nato se \u0161irijo<\/li>\n<li>Nastopi hipovolemija s hemokoncentracijo, kar lahko privede tudi v<\/li>\n<\/ul>\n<p>opeklinski \u0161ok.<\/p>\n<ul>\n<li>Pojavi se periferna vazokonstrikcija, sr\u010dna akcija je zmanj\u0161ana, nastopijo te\u017eave v termoregulaciji (\u2193TT). Pojav \u0161oka je odvisen od povr\u0161ine in globine opeklinske po\u0161kodbe ter prisotnosti bole\u010dine. Mo\u010dna bole\u010dina pove\u010da nevarnost za nastanek \u0161oka<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>II.faza- OBDOBJE HIPERMETABOLIZMA<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Od 3 dne po po\u0161kodbi do zacelitve obi\u010dajno poteka obdobje hipermetabolizma<\/li>\n<li>Pri 50% ope\u010deni CTP se bazalni metabolizem na primer podvoji<\/li>\n<li>To se ka\u017ee s \u2191 frekvenco dihanja, pulza, s \u2191 RR in \u2191TT<\/li>\n<li>Bolniki potrebujejo bistveno ve\u010dji kalori\u010dni vnos, sicer huj\u0161ajo.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><u>Vse aktivnosti ZN bi lahko zdru\u017eili v nekaj sklopov:<\/u><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>prva oskrba ope\u010denega bolnika<\/li>\n<li>kopel ope\u010denega bolnika<\/li>\n<li>nadzorovanje vitalnih znakov ter ukrepanje ob spremembah<\/li>\n<li>spremljanje bole\u010dine<\/li>\n<li>spremljanje bilance teko\u010din<\/li>\n<li>spremljanje elektrolitskega in acidobaznega ravnovesja<\/li>\n<li>oskrba opeklinske rane<\/li>\n<li>nadzor nad ko\u017enimi presadki<\/li>\n<li>preventiva oku\u017ebe<\/li>\n<li>namestitev v antikontrakturni in razbremenilni polo\u017eaj<\/li>\n<li>nadzorovanje prekrvavljenosti tkiva ter pojava edemov<\/li>\n<li>skrb za zadostno prehrano<\/li>\n<li>pomo\u010d pri odvajanju blata<\/li>\n<li>pomo\u010d oz. izvajanje osebne higiene<\/li>\n<li>individualno prilagojena pomo\u010d pri drugih aktivnostih<\/li>\n<li>psihi\u010dna podpora bolniku<\/li>\n<li>zagovorni\u0161tvo B<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li><strong><u>TEKO\u010cINSKA BILANCA OPE\u010cENEGA PACIENTA<\/u><\/strong><\/li>\n<li>skrbno spremljanje vnosa in izgube teko\u010dine<\/li>\n<li>urna kontrola izlo\u010denih teko\u010din \u2013 UK z urinsko vre\u010dko (urno merjenje diureze)<\/li>\n<li>izlo\u010danje teko\u010dine z bruhanjem oz. kontrola vsebine, ki se nabere v vre\u010dki pri razbremenilni nazogastri\u010dni sondi, blatom, znojenjem, krvavitvijo in dihanjem<\/li>\n<li>nadome\u0161\u010danje izgube teko\u010din na ustrezen na\u010din<\/li>\n<li>per os: po\u010dasi, pogoste manj\u0161e koli\u010dine teko\u010dine (problem pri opeklinah v predelu obraza)<\/li>\n<li>parenteralno<\/li>\n<li>preko NGS ali perkutane gastri\u010dne ali duodenalne sonde<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><u>OSKRBA OPEKLINSKE RANE<\/u><\/strong><\/p>\n<p>je odvisna od P in globine opekline ter s tem povezanimi razli\u010dnimi na\u010dini zdravljenja<\/p>\n<ul>\n<li><strong>Na manj\u0161e opekline<\/strong>, ki ne zahtevajo krg zdravljenja, lahko namestimo razli\u010dne nove materiale za oskrbo rane in jih na rani pustimo dalj\u0161i \u010das \u2013 glede na navodila proizvajalca in stanje rane. Primerne bi bile npr. hidrokoloidne obloge, nelepljive obloge, obloge iz poliuretanske pene, obloge iz hidrogelov, alginatne obloge pri krvave\u010di rani, polprepustni filmi<\/li>\n<li><strong>Oskrba hude opeklinske rane<\/strong> zahteva druga\u010den postopek<\/li>\n<\/ul>\n<p>Po prvi kopeli sledi ustrezna oskrba opeklinske rane, ki se razlikuje glede na predvidene nadaljnje na\u010dine zdravljenja.<\/p>\n<ul>\n<li>V primeru, da je predvidena primarna nekrektomija, ki jo kirurg izvede 3. do 5. dan po po\u0161kodbi, na opeklinsko rano namestimo absorbtivni povoj, ki zagotovi vsrkavanje izcedka iz rane, hkrati pa prepre\u010di oku\u017ebo rane preko vnosa od zunaj<\/li>\n<li>Ude z name\u0161\u010denim absorbtivnim povojem imobiliziramo in Po operativnem zdravljenju (nekrektomija, prekrivanje opeklinske rane s presadki) obi\u010dajno sledi preveza ran 1. in 7. dan po operaciji. Pri tem je bolnik v anesteziji ali dobi zadostno analgezijo. 7 dan po operaciji bolnika ponovno skopamo na mre\u017ei<\/li>\n<li>Pri konservativnem zdravljenju (brez op.) v\u010dasih po zdravnikovem naro\u010dilu na opeklinsko rano (\u0161ele po oceni stopnje opekline!) apliciramo srebrove sulfadiazinske kreme (Dermazin), ki delujejo antimikrobno. To kremo vsak dan dobro speremo in novo kremo nanesemo na o\u010di\u0161\u010dene rane. Rane na obrazu in vratu obi\u010dajno pustimo odkrite. Ko se rane zacelijo, se bolnika obi\u010dajno premesti v navadno bolni\u0161ko sobo, po kon\u010danem bolni\u0161ni\u010dnem zdravljenju pa je potrebna \u0161e dalj\u0161a rehabilitacija (problem kontraktur in brazgotin ter psihosocialnih te\u017eav!).<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><u>OBLOGE ZA OSKRBO RANE<\/u><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li><u>parafinske gaze:<\/u> prepu\u0161\u010dajo izlo\u010dke, potrebna sekundarna obloga (za 48 do 72 ur)<\/li>\n<li><u>kontaktna mre\u017eica<\/u> (v prvih dneh)<\/li>\n<li><u>kontaktna obloga<\/u> (v I. fazi)<\/li>\n<li><u>hidrokoloidi<\/u> (pri mehurjih) \u2013 nepropustni, dobra za\u0161\u010ditna bariera pred infekcijo, do 7 dni; primerni pri manj obse\u017enih opeklinah (10%); slab\u0161i pregled nad celjenjem<\/li>\n<li><u>polprepustni film<\/u> \u2013 samo, \u010de je brez izcedka, sicer macerira okolico, lahko je z vpojno blazinico<\/li>\n<li><u>poliuretanske pene<\/u> \u2013 sposobnost vpijanja, varujejo pred dejavniki okolja; toplo okolje v rani, udobno za pacienta; te\u017eko odstranjevanje in slab pregled nad rano<\/li>\n<li><u>biosinteti\u010dne obloge<\/u> \u2013 grafiti; za\u010dasna oskrba \u010diste rane pred ko\u017enim presadkom; za\u0161\u010dita rane do zacelitve<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong><u>\u00a0<\/u><\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<table width=\"680\">\n<tbody>\n<tr>\n<td width=\"122\"><strong>Globina<\/strong><\/p>\n<p><strong>opekline<\/strong><\/td>\n<td width=\"91\"><strong>Barva in<\/strong><\/p>\n<p><strong>videz<\/strong><\/td>\n<td width=\"82\"><strong>Krvni<\/strong><\/p>\n<p><strong>povratek<\/strong><\/td>\n<td width=\"91\"><strong>Senzibiliteta<\/strong><\/td>\n<td width=\"82\"><strong>Bole\u010dina<\/strong><\/td>\n<td width=\"99\"><strong>Histologija<\/strong><\/td>\n<td width=\"113\"><strong>Prognoza<\/strong><\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"122\">&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>EPIDERMALNA<\/td>\n<td width=\"91\">rde\u010dina,<\/p>\n<p>brez mehurjev<\/td>\n<td width=\"82\">hitrej\u0161i<\/td>\n<td width=\"91\">normalna<\/td>\n<td width=\"82\">zmerna<\/td>\n<td width=\"99\">epidermis<\/p>\n<p>prizadet<\/td>\n<td width=\"113\">zaceljenje v nekaj dneh<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"122\">&nbsp;<\/p>\n<p>POVRHNJA<\/p>\n<p>DERMALNA<\/td>\n<td width=\"91\">&nbsp;<\/p>\n<p>rde\u010dina z mehurji<\/td>\n<td width=\"82\">normalen<\/td>\n<td width=\"91\">normalna<\/td>\n<td width=\"82\">huda<\/td>\n<td width=\"99\">prizadet del dermisa<\/td>\n<td width=\"113\">zaceljenje v 10 \u2013 15 dneh<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"122\">&nbsp;<\/p>\n<p>GLOBOKA<\/p>\n<p>DERMALNA<\/td>\n<td width=\"91\">&nbsp;<\/p>\n<p>ope\u010dnata, belkasto rde\u010da<\/td>\n<td width=\"82\">&nbsp;<\/p>\n<p>slabo opazen<\/td>\n<td width=\"91\">&nbsp;<\/p>\n<p>slab\u0161a<\/td>\n<td width=\"82\">&nbsp;<\/p>\n<p>blaga<\/td>\n<td width=\"99\">&nbsp;<\/p>\n<p>ve\u010dji del dermisa uni\u010den<\/td>\n<td width=\"113\">slabo zaceljenje; v 3\u20134 tednih, v\u010dasih potrebuje ko\u017eni presadek<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"122\">&nbsp;<\/p>\n<p>SUBDERMALNA<\/td>\n<td width=\"91\">rjavkasto temna<\/td>\n<td width=\"82\">ga ni<\/td>\n<td width=\"91\">je ni<\/td>\n<td width=\"82\">je ni<\/td>\n<td width=\"99\">Dermis<\/p>\n<p>popolnoma uni\u010den<\/td>\n<td width=\"113\">potrebuje ko\u017eni presadek<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><u>Na\u0161tejte in opi\u0161ite najbolj pogoste negovalne probleme pri ope\u010denem bolniku<\/u><\/strong><\/p>\n<p><u>Nekaj primerov negovalnih diagnoz<\/u>:<\/p>\n<ul>\n<li>Bole\u010dina zaradi opeklinske rane. Bolnik to\u017ei o bole\u010dini, je nemiren, ima trpe\u010d izraz.<\/li>\n<li>Delna odvisnost pri izvajanju osebne higiene zaradi bole\u010dine ter omejenega gibanja. Bolnik si lahko samostojno umije le obraz. Ustna sluznica je suha in oblo\u017eena z oblogami.<\/li>\n<li>Strah in zaskrbljenost zaradi nejasnega izida zdravljenja. Bolnik je tih, ne komunicira s svojci, zaskrbljeno opazuje delo zdr. delavcev.<\/li>\n<li>Ote\u017eena komunikacija zaradi te\u017ejega govora zaradi ope\u010dene ko\u017ee okrog ust. Bolnik spregovori le v nujnih situacijah in ka\u017ee trpe\u010d izraz.<\/li>\n<li>Nevarnost oku\u017ebe opeklinske rane zaradi zmanj\u0161ane odpornosti bolnika<\/li>\n<li>Nevarnost slabe prekrvavitve ope\u010denega uda zaradi edemov.<\/li>\n<li>Nevarnost nastanka razjede zaradi pritiska zaradi omejenega gibanja in po\u0161kodovane ko\u017ee<\/li>\n<li>Nevarnost nastanka motenj v ritmu odvajanja blata zaradi omejenega gibanja in vpliva analgetikov.<\/li>\n<li>Bole\u010dina zaradi preveze rane. Bolnik to\u017ei o bole\u010dini, je nemiren in ima trpe\u010d obraz.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>BOLE\u010cINA<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><u>Bole\u010dino lahko razdelimo po razli\u010dnih kriterijih:<\/u><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li><strong>akutna<\/strong> in <strong>kroni\u010dna <\/strong>bole\u010dina &#8211; po \u010dasu trajanja bole\u010dine<\/li>\n<li><strong>somati\u010dna<\/strong> ali <strong>visceralna <\/strong>&#8211; glede na izvor bole\u010dinskega dra\u017eljaja<\/li>\n<li><strong>fiziolo\u0161ka <\/strong>ali <strong>patolo\u0161ka<\/strong> \u2013 po pomenu<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><u>Vzroke za nastanek bole\u010dine razdelimo:<\/u><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>primarna bolezen ali po\u0161kodba<\/li>\n<li>druga obolenja<\/li>\n<li>postopki zdravljenja<\/li>\n<li>diagnosti\u010dno terapevtski posegi<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><u>Delitev bole\u010dine:<\/u><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>somatska bole\u010dina &#8211; dobro lokalizirana<\/li>\n<li>visceralna bole\u010dina &#8211; slabo lokalizirana<\/li>\n<li>prenesena bole\u010dina &#8211; npr: bole\u010dina v levi roki ob akutnem miokardnem infarktu<\/li>\n<li>nevropatska bole\u010dina &#8211; posledica okvare \u017eivcev; fantomska bole\u010dina<\/li>\n<li>duhovna bole\u010dina, du\u0161evna bole\u010dina, socialna bole\u010dina.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><em><u>Delitev bole\u010dine \u2013 \u010das trajanja:<\/u><\/em><\/p>\n<p><strong>AKUTNA BOLE\u010cINA<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>spremlja nenadno obolenje, po\u0161kodbo ali operacijo<\/li>\n<li>\u010ce bole\u010dina traja dlje, vpliva na potek zdravljenja in ga mnogokrat tudi poslab\u0161a<\/li>\n<\/ul>\n<p>in podalj\u0161a<\/p>\n<ul>\n<li>Pri mnogih bolnikih se razvije kroni\u010dna bole\u010dina, ki vpliva na celotno \u017eivljenje pacienta in njegove okolice.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>V razvoju bole\u010dine zato lahko lo\u010dimo ve\u010d zaporednih faz, ki se odvijajo v dolo\u010denem \u010dasovnem zaporedju (razvoj bole\u010dine)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><u>Razvoj bole\u010dine <\/u><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>za\u010detna razvojna faza<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211; akutna bole\u010dina:<\/p>\n<ul>\n<li>vzrok je po\u0161kodba ali groze\u010da po\u0161kodba, vnetje<\/li>\n<li>traja omejen \u010das<\/li>\n<li>prenehanje po odstranitvi vzroka<\/li>\n<li>objektivni znaki vzdra\u017eenja \u017eiv\u010dnega sistema<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211; kroni\u010dna bole\u010dina:<\/p>\n<ul>\n<li>simptomatika akutne bole\u010dine traja dalj\u0161i \u010das ( 3 do 6 mes.)<\/li>\n<li>akutni proces ni ozdravljiv (npr.: malignom &#8211; kroni\u010dna bole\u010dina \u017ee po 1 mesecu)<\/li>\n<li>ni ve\u010d znakov vzdra\u017eenosti \u017eiv\u010dnega sistema \u2013 adaptacija<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><u>AKUTNA POOPERACIJSKA BOLE\u010cINA<\/u><\/strong><\/p>\n<p>Za <strong><u>akutno pooperacijsko bole\u010dino<\/u><\/strong> je zna\u010dilno, da je pri\u010dakovana in da praviloma traja le omejen, predviden \u010das. Spremljajo jo tipi\u010dni znaki odziva organizma na bole\u010dinski dra\u017eljaj. Je posledica operativne po\u0161kodbe ter s celjenjem preneha.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>PATOFIZIOLO\u0160KO jo razdelimo na:<\/p>\n<ul>\n<li>Bole\u010dino, ki nastane zaradi po\u0161kodbe tkiva, kar vodi v kemi\u010dne spremembe v okolju \u010dutnih receptorjev (npr.: spro\u0161\u010danje prostglandinov)<\/li>\n<li>Nevropatsko bole\u010dino nastalo zaradi po\u0161kodbe \u017eivcev med operacijo<\/li>\n<li>Posebna oblika bole\u010dine je fantomska bole\u010dina.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><u>Fantomska bole\u010dina<\/u><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Je posebna oblika bole\u010dine<\/li>\n<li>Po amputaciji se obi\u010dajno pri\u010dakuje, da bole\u010dina mine po zacelitvi rane<\/li>\n<li>Etiologija in patofiziologija fantomske bole\u010dine \u0161e nista popolnoma znani. Kot navajajo \u0161tevilni avtorji, verjetno nastane zaradi funkcionalnih in anatomskih sprememb v zaznavnem sistemu ter v celotni obdelavi dra\u017eljajev v centralnem \u017eiv\u010dnem sistemu.<\/li>\n<li>Pojavi se lahko po predhodnem nebole\u010dem ob\u010dutku (fantomski zaznavi) amputiranega dela telesa ali pa \u017ee neposredno po amputaciji.<\/li>\n<li>Jakost in \u010das trajanja se zelo razlikuje od pacienta do pacienta.<\/li>\n<li>Potrebna je multidisciplinarna obravnava takega pacienta!<\/li>\n<\/ul>\n<p>POMEN USTREZNE PSIHI\u010cNE PRIPRAVE NA OPERACIJO!<\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong><u>Dejavniki, ki vplivajo na stopnjo akutne &#8211; pooperativne bole\u010dine:<\/u><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>vpliv anesteziranja (vodenje anestezije, vnaprej\u0161nja analgezija)<\/li>\n<li>vpliv operiranja (na\u010din, op.podro\u010dje, trajanje)<\/li>\n<li>psiholo\u0161ki dejavniki (strah in zaskrbljenost, isku\u0161nje)<\/li>\n<li>pacientova toleranca za bole\u010dino in njegov prag zanjo<\/li>\n<li>zdravljenje ak. pooperativne bole\u010dine (vnaprej, sproti, zgodaj pooperativno in nadaljevalno zdravljenje bole\u010dine)<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong><u>Negativni vplivi akutne pooperacijske bole\u010dine:<\/u><\/strong><\/p>\n<p>APB v organizmu povzro\u010di nastanek \u0161tevilnih sprememb:<\/p>\n<ul>\n<li>zaplete na dihalih (omejeno gibanje, strah pred globokim dihanjem, oslabljeno dihanje, hipoksija, nepredihani predeli plju\u010d, zastojna plju\u010dnica)<\/li>\n<li>zaplete na obto\u010dilih (tahikardija, pove\u010dan krvni pritisk, nevarnost tvorbe trombusov zaradi ve\u010dje agregacije trombocitov ob pove\u010dani koncentraciji angiotenzina in renina ter ob omejenem gibanju ter s tem povezano vensko stazo)<\/li>\n<li>potenje, spremembe v telesni temperaturi<\/li>\n<li>omejeno gibanje zaradi bole\u010dine v rani<\/li>\n<li>mi\u0161i\u010dno napetost<\/li>\n<li>po\u010dasnej\u0161e celjenje rane<\/li>\n<li>oslabljen imunski sistem<\/li>\n<li>nevarnost prehoda v kroni\u010dno obliko<\/li>\n<li>\u010dustveni odziv na bole\u010dino (tesnoba, strah, nemo\u010d, motnje spanja, malodu\u0161je\u2026)<\/li>\n<\/ul>\n<p>Prav tako kot ostale oblike bole\u010dine tudi APB mo\u010dno zo\u017ei socialne stike bolnika in ga omeji v izvajanju samooskrbe.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>INTERVENCIJE MS PRI LAJ\u0160ANJU AKUTNE POOPERACIJSKE BOLE\u010cINE<\/strong><\/p>\n<p>\u010ce \u017eelimo pacienta z bole\u010dino obravnavati individualno in celostno, moramo uporabiti procesno metodo dela. Z aktivnostmi za\u010dnemo \u017ee pred operacijo in nadaljujemo v pooperativno obdobje.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><u>Priprava na operacijo v povezavi z bole\u010dino<\/u><\/strong> (prva intervencija!)<\/p>\n<ul>\n<li>zgodnja priprava na operacijo tudi v povezavi z APB<\/li>\n<li>informacije s strani zdravnika in MS<\/li>\n<li>pred op. obisk MS, ki ga bo spremljala v \u010dasu neposredne priprave na operacijo in med op., ter MS iz intenzivne enote, kjer bo B takoj po operaciji.<\/li>\n<li>pogovor o bole\u010dini, ki je pri op. neizogibna (sodelovanje-omiliti bole\u010dino)<\/li>\n<li>neprijetne izku\u0161nje z APB in strah pred tem<\/li>\n<li>pogovor o na\u010dinih laj\u0161anja bole\u010dine<\/li>\n<li>pred op. se z B pogovorimo o ocenjevanju bole\u010dine \u00a0(uporaba lestvice)<\/li>\n<li>B moramo zagotoviti ob\u010dutek varnosti (bole\u010dina ni znak komplikacij)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>ZBIRANJE PODATKOV<\/strong><\/p>\n<p>Podatki se razlikujejo glede na B specifi\u010dno do\u017eivljanje bole\u010dine.<\/p>\n<p>Podatke, ki jih potrebujemo za na\u010drtovanje izvajanja ZN pri pacientu z APB, zberemo na ve\u010d na\u010diov:<\/p>\n<ul>\n<li>iz dokumentacije( temperaturni list, navodila anestezista za proti bole\u010dinsko zdravljenje, dokumentacija ZN\u2026);<\/li>\n<li>s pogovorom ter B oceno bole\u010dine po izbrani lestvici<\/li>\n<li>z opazovanjem pacienta<\/li>\n<li>z informacijami drugih \u010dlanov zdravstvenega tima<\/li>\n<li>z informacijami pacientovih svojcev ali drugih pacientu pomembnih oseb.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><u>Na\u010dini izra\u017eanja bole\u010dine:<\/u><\/strong><\/p>\n<p>Pozorni moramo biti na neverbalne na\u010dine izra\u017eanja bole\u010dine, ki so lahko zelo razli\u010dni in so odvisni od:<\/p>\n<ul>\n<li>pacientovega sprejemanja bole\u010dine<\/li>\n<li>kulturne pripadnosti pacienta in s tem povezanih navad<\/li>\n<li>tradicij pri izra\u017eanju bole\u010dine<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><u>Najpogosteje izra\u017eani na\u010dini so:<\/u><\/p>\n<ul>\n<li>omejeno gibanje telesa, predvsem bole\u010dega predela<\/li>\n<li>spremenjena mimika, grimase<\/li>\n<li>spremenjen govor (po\u010dasen, tih, slaboten&#8230;), jok, je\u010danje<\/li>\n<li>\u010dustvene spremembe ( strah, nemir, negotovost, nekomunikativnost, jeza&#8230;)<\/li>\n<li>pacientu lastni-specifi\u010dni na\u010dini izra\u017eanja bole\u010dine<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>\u00a0<u>OCENJEVANJE \u2013 merjenje stopnje bole\u010dine<\/u><\/strong><\/p>\n<p>Pri zbiranju podatkov nam je osnovni pokazatelj pacientova ocena stopnje (jakosti) bole\u010dine, kajti vsak posameznik druga\u010de ocenjuje, kako mo\u010dan je neki bole\u010dinski dra\u017eljaj (bole\u010dinski prag, toleranca za bole\u010dino!). Pri vseh oblikah ocenjevanja dobimo subjektivne podatke, ki pa nam lahko pomagajo pri individualnem ocenjevanju potreb po laj\u0161anju bole\u010dine.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><u>Da bodo podatki \u010dim bolj relevantni in uporabni, moramo izpolniti naslednje zahteve: <\/u><\/p>\n<ul>\n<li>aktivno sodelovanje pacienta ob dobri predoperativni pripravi na to obliko ocenjevanja bole\u010dine<\/li>\n<li>pacient pozna na\u010din ocenjevanja in ga zna uporabiti<\/li>\n<li>pacient je sposoben uporabiti izbrani na\u010din ocenjevanja<\/li>\n<li>oceno vrednotimo skupno z drugimi pokazatelji bole\u010dine<\/li>\n<li>ves \u010das uporabljamo enak na\u010din ocenjevanja<\/li>\n<li>ocenjujemo pred in po aplikaciji proti bole\u010dinske terapije<\/li>\n<li>pacientovim izjavam verjamemo<\/li>\n<li>bole\u010dino ocenjujemo skupno z drugimi pokazatelji prisotnosti bole\u010dine (potenje, tahikardija)<\/li>\n<\/ul>\n<p>Ko zagotovimo vse te pogoje, lahko pri\u010dnemo z ocenjevanjem. Pacient v dolo\u010denih \u010dasovnih razmakih bole\u010dino ocenjuje z izbranim na\u010dinom ocenjevanja (npr: VAS), nato pa po navodilu zdravnika temu podatku prilagodimo protibole\u010dinsko terapijo ter druge aktivnosti ZN (kompetence!). Ukrepamo takoj, ko se bole\u010dina pojavi in \u0161e ne dose\u017ee stopnje, ko jo je mnogo te\u017eje obvladati.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><u>Na\u010dini ocenjevanja: <\/u><\/strong><\/p>\n<p>V procesu zdravljenja bole\u010dine je vloga MS pomembna, ker je veliko \u010dasa ob B in ji\u00a0 B pogosto zaupa svoje te\u017eave. S svojim znanjem B svetuje, ga u\u010di, je vez med B in Dr. Medicinska sestra uporablja <strong><u>merilce jakosti bole\u010dine<\/u><\/strong>, ki omogo\u010dajo bolj\u0161e sporazumevanje med bolnikom in tistim, ki bole\u010dino zdravijo.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><em>Ocenjevalne lestvice:<\/em><\/p>\n<ul>\n<li><strong><em>stopenjske lestvice<\/em><\/strong> &#8211; kjer ocenjujemo po stopnjah ( ni bole\u010dine, blaga bole\u010dina&#8230;)<\/li>\n<li><strong><em>\u0161tevil\u010dne lestvice<\/em><\/strong> &#8211; kjer ocenjujemo s \u0161tevil\u010dno oceno (1 \u2013 10)<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong><em>VAS <\/em><\/strong><em>&#8211; vizualno analogna skala<\/em> &#8211; ki ima stopnjo bole\u010dine na eni strani ozna\u010deno s \u0161tevilkami, na drugi pa z intenzivnostjo dolo\u010dene barve;<\/p>\n<ul>\n<li><strong><em>slikovne lestvice<\/em><\/strong> &#8211; kjer bole\u010dino ponazarjajo razli\u010dni obrazi.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Pri odraslih pacientih se najpogosteje uporablja VAS ocenjevalna lestvica, pri otrocih pa slikovne lestvice.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><em>Sestavljeni vpra\u0161alniki:<\/em><\/p>\n<ul>\n<li><strong><em>Mc Gillov vpra\u0161alnik<\/em><\/strong> (jakost in kvaliteta bole\u010dine, u\u010dinki terapije)<\/li>\n<li><strong><em>drugi vpra\u0161alniki<\/em><\/strong>, ki jih prilagodimo specifi\u010dnim potrebam pacientov<\/li>\n<\/ul>\n<p>Ti vpra\u0161alniki imajo bole\u010dino opredeljeno s stopnjami (jakost) ter kvaliteto (kolike, zbadajo\u010da bole\u010dina, topa bole\u010dina&#8230;). V njih pa se bele\u017ei tudi dana terapija in u\u010dinki le-te.<\/p>\n<ul>\n<li><strong><em>Dermatolo\u0161ke bole\u010dinske risbe:<\/em><\/strong> Pacient na sliki ozna\u010di (pobarva, zasen\u010di) bole\u010de podro\u010dje telesa.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>OBLIKOVANJE ND PRI POOPERACIJSKI BOLE\u010cINI<\/strong><\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong><u>Aktualne ND:<\/u><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Bole\u010dina v okolici operativne rane zaradi hematoma. Pacient je nemiren, to\u017ei in se dotika bole\u010dega predela.<\/li>\n<li>Omejeno gibanje zaradi bole\u010dine, kar se ka\u017ee z omejenim, minimalnim gibanjem bole\u010de okon\u010dine. Pacient lahko vstane le s pomo\u010djo.<\/li>\n<li>Pomanjkljiva osebna higiena zaradi bole\u010dine ob naporu. Pacient je prepoten in se slabo po\u010duti.<\/li>\n<li>Motnje v ritmu odvajanja blata zaradi vplivov analgetikov. Pacient dva dni ni odvajal blata, trebuh je bole\u010d in napet.<\/li>\n<li>Spremenjeno izra\u017eanje \u010dustev zaradi bole\u010dine. Pacient je osamljen, negotov in zaskrbljen.<\/li>\n<li>Strah pred poslab\u0161anje zdravstvenega stanja zaradi bole\u010dine. Pacient je nemiren, negotov, neprestano opazuje in spra\u0161uje.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><u>Potencialne ND:<\/u><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Mo\u017enost nastanka motenj v odvajanju blata zaradi omejenega gibanja zaradi bole\u010dine ter vpliva analgetikov.<\/li>\n<li>Mo\u017enost nezadostne komunikacije pacienta zaradi bole\u010dine.<\/li>\n<li>Pove\u010dana nevarnost motenj v perifernem obtoku zaradi bole\u010dine.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>POSTAVLJANJE CILJEV:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li><strong><em>Kratkoro\u010dni cilj<\/em><\/strong><strong>:<\/strong> pacient brez bole\u010dine, nemogo\u010de dose\u010di , zato je veliko bolj ustrezen cilj: <u>pacient z olaj\u0161ano bole\u010dino<\/u>, odsotnost komplikacij ter pacientovo sodelovanje in dobro po\u010dutje v okviru trenutnih mo\u017enosti.<\/li>\n<li><strong><em>Dolgoro\u010dni cilj:<\/em><\/strong> pacient brez bole\u010dine ter z njo povezanih komplikacij ter njegovo dobro po\u010dutje.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong><u>\u00a0<\/u><\/strong><\/p>\n<p><strong>NA\u010cRTOVANJE IN IZVAJANJE ZN<\/strong><\/p>\n<p>Na\u010drtovanje intervencij ZN naslonimo na prej zbrane podatke ter izpostavljene ND.<\/p>\n<p>Na\u010drt se razlikuje od pacienta do pacienta pa tudi od ure do ure. Zavedati se moramo, da na\u010drt ne more biti fiksen, da ga moramo neprestano vrednotiti in spreminjati v skladu s spremembami pacientovega stanja npr.: ponoven pojav mo\u010dne bole\u010dine. Tudi izvajanje na\u010drtovanih intervencij zato ves \u010das prilagajamo tem spremembam.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><u>Najpogostej\u0161e intervencije ZN:<\/u><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>priprava pacienta na operacijo \u2013 seznanitev s pooperacijsko bole\u010dino ter z na\u010dini ocenjevanja ter laj\u0161anja le-te<\/li>\n<li>neprekinjeno opazovanje pacienta<\/li>\n<li>merjenje in bele\u017eenje stopnje bole\u010dine na dolo\u010dene \u010dasovne razmake<\/li>\n<li>aplikacija zdravil po zdravnikovem naro\u010dilu ( na razli\u010dne na\u010dine!)<\/li>\n<li>spremljanje u\u010dinkov protibole\u010dinskih zdravil in ustrezno reagiranje<\/li>\n<li>opazovanje in reagiranje ob komplikacijah<\/li>\n<li>kontrola parenteralnega dovajanja analgetikov<\/li>\n<li>kontrola prehodnosti epiduralnega katetra, \u010de ga pacient ima<\/li>\n<li>kontrola delovanja protibole\u010dinske \u010drpalke ter informiranje pacienta o njegovih mo\u017enostih dodatnih aplikacij zdravila, \u010de jo pacient ima<\/li>\n<li>pomo\u010d bolniku pri izvajanju dnevnih aktivnosti v okviru ugotovljenih potreb<\/li>\n<li>pou\u010devanje pacienta<\/li>\n<li>podpora pacientu in njegovim bli\u017enjim<\/li>\n<li>druge specifi\u010dne, indvidualo prilagojene aktivnosti<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><u>NA\u010cINI ZDRAVLJENJA BOLE\u010cINE<\/u><\/strong><\/p>\n<p>B povemo kako bomo bole\u010dino laj\u0161ali.<\/p>\n<p>Proti bole\u010dinska zdravila lahko pacientu dovajamo na razli\u010dne na\u010dine.<\/p>\n<p>Vrsto proti bole\u010dinskega zdravljenja dolo\u010di zdravnik.<\/p>\n<p>Na\u010din aplikacije dolo\u010di zdravnik glede na trenutno zdravstveno stanje pacienta.<\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong><u>Na\u010dini aplikacije:<\/u><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>per os<\/li>\n<li>per rectum<\/li>\n<li>sub cutano<\/li>\n<li>intramuskularno<\/li>\n<li>intravenozno (v bolusu ali kontinuirano )<\/li>\n<li>preko razli\u010dnik katetrov &#8211; epiduralno<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211; subarahnoidalno<\/p>\n<p>&#8211; intraplevralno<\/p>\n<ul>\n<li>transdermalno<\/li>\n<li>Infuzijske \u010drpake in perfuzorje \u2013 lahko uporabimo za kontrolo koli\u010dine in hitrosti dovajanja analgetikov<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><u>Protibole\u010dinska \u010drpalka \u2013 PCA<\/u><\/strong><u> (Pacient Controlled Analgesia)<\/u>, \u00a0ki pacientu omogo\u010da \u0161e dodatne odmerke zdravila, ki jih s pritiskom na gumb spro\u017ei sam. Preko teh \u010drpalk pacient dobiva razli\u010dne analgetske me\u0161anice, ki so vnaprej koli\u010dinsko limitirane, tako da pacient ne more dobiti prevelikega odmerka zdravila. Pacientu nudijo ob\u010dutek varnosti in vklju\u010denosti v proces zmanj\u0161evanja bole\u010dine.<\/p>\n<p><strong><u>Elastomerske \u010drpalke<\/u><\/strong> \u2013 uporabljamo za zdravljenje kroni\u010dne bole\u010dine \u00a0&#8211; s kr\u010denjem balona, v katerem je zdravilo, skrbijo za kontinuirano dovajanje dolo\u010denih koli\u010din zdravila preko razli\u010dnih na\u010dinov vnosa (preko porta, preko i.v. katetra, preko s.c. kanile). Te \u010drpalke delujejo brez zunanjega vira energije. Pacient jih lahko nosi obe\u0161ene okrog vratu. Pri laj\u0161anju kroni\u010dne bole\u010dine so pogosto uspe\u0161ni tudi obli\u017ei za transdermalno vsrkavanje analgetikov (Durogesic \u2013 fentanyl) \u2013 3 dni, hitro navajanje na zdravilo \u2013 v terminalnem stadiju.<\/p>\n<p><strong><u>Laj\u0161anje bole\u010dine skozi epiduralni prostor<\/u><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>asepti\u010dna tehnika, saj predstavlja vnos katetra v sterilni telesni prostor in s tem najve\u010dje tveganje za mo\u017enost oku\u017ebe<\/li>\n<li>poseg izvaja zdravnik-anesteziolog. MS asistira, pripravi prostor in bolnika<\/li>\n<li>Epiduralna analgezija sodi med regionalne analgezije, ki lahko znatno zmanj\u0161a stresni odgovor organizma in bole\u010dino pri operacijah v spodnjem delu trebuha, v podro\u010dju medenice, nog in tudi v podro\u010dju prsnega ko\u0161a. Lahko se uporablja kot samostojna analgezija ali pa v kombinaciji s splo\u0161no anestezijo.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><u>!!! Kaj\u00a0 mora\u00a0 MS preveriti pred aplikacijo predpisane u\u010dinkovine po epiduralnem katetru<\/u><\/strong><\/p>\n<p>MS mora pred vsakim dajanjem zdravil v epiduralni kateter <strong><u>preveriti:<\/u><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>njegovo lego<\/li>\n<li>preveriti mora izhodno mesto epiduralnega katetra iz ko\u017ee<\/li>\n<li>preveriti globino lege s pomo\u010djo oznake na katetru preko prozorne folije, s katero je kateter pritrjen na ko\u017eo<\/li>\n<li>Pri aspiraciji z brizgalko iz epiduralnega katetra ne sme aspirirati teko\u010din Pripravljeno u\u010dinkovino preko bakterijskega filtra, ki je s posebnim stikom povezan s katetrom, po\u010dasi vbrizgava<\/li>\n<li>Po kon\u010danem dajanju u\u010dinkovine filter zama\u0161i s sterilnim zama\u0161kom in tako kateter s filtrom za\u0161\u010diti<\/li>\n<li>Vbrizgavanje izvaja v predpisani koli\u010dini naenkrat v dolo\u010denem \u010dasovnem razmiku<\/li>\n<li>Pri nekaterih bolnikih je za u\u010dinkovito terapijo potrebno kontinuirano dajanje predpisanih analgetikov s pomo\u010djo \u010drpalke<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><u>Stranski u\u010dinki analgetikov<\/u><\/strong><\/p>\n<p>MS mora poznati razli\u010dne stranske u\u010dinke apliciranih analgetikov. Pravo\u010dasno jih mora prepoznati in tudi ustrezno reagirati.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><u>Najpogosteje so prisotni:<\/u><\/p>\n<ul>\n<li>vplivi na centralni \u017eiv\u010dni sistem:<\/li>\n<li>depresija dihanja<strong>, <\/strong>zmanj\u0161an refleks ka\u0161lja<\/li>\n<li>omotica<strong>, <\/strong>slabost, bruhanje, zmedenost<\/li>\n<li>vplivi na prebavila:<\/li>\n<li>obstipacija, vpliv na sluznico prebavil<\/li>\n<li>vpliv na se\u010dila: retenca urina<\/li>\n<li>vpliv na obto\u010dila:<\/li>\n<li>hipotenzija<\/li>\n<li>preob\u010dutljivostne reakcije:<\/li>\n<li>srbenje, rde\u010dica, anafilakti\u010dna reakcija<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>DOKUMENTIRANJE<\/strong><\/p>\n<p>Brez ustreznega dokumentiranja ne moremo pri\u010dakovati kvalitetnega laj\u0161anja bole\u010dine.<\/p>\n<p>Pri dokumentiranju se sre\u010damo z nekaterimi te\u017eavami:<\/p>\n<ul>\n<li>problem subjektivne ocene bole\u010dine<\/li>\n<li>problem neustrezne, pomanjkljive dokumentacije<\/li>\n<li>problem premajhne motivacije ali pomanjkanja \u010dasa s strani izvajalcev ZN.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><u>Kam in kako dokumentiramo<\/u><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Dokumentiramo sprotno in sicer v celotnem procesu od zbiranja podatkov do vrednotenja<\/li>\n<li>Pomembno je, da v dokumentiranje, pa tudi v vse druge na\u0161e aktivnosti, \u010dim bolj vklju\u010dimo pacienta, s \u010dimer izbolj\u0161amo komunikacijo med MS in pacientom , pove\u010damo ob\u010dutek sigurnosti pri pacientu, zmanj\u0161amo njegov strah, poskrbimo za njegovo bolj\u0161e vklju\u010devanje v proces laj\u0161anja bole\u010dine\u00a0 ter zagotovimo bolj objektivno vrednotenje stanja<\/li>\n<li>Dokumentiramo na dolo\u010dene \u010dasovne intervale ( npr.: na 3 ure ) in ob pojavu sprememb<\/li>\n<li>Za dokumentiranje lahko uporabimo poseben v ta namen izdelan obrazec, kjer lahko vpi\u0161emo vse spodaj na\u0161tete podatke, ki zagotovijo celostno in individualno obravnavo pacienta z APB. \u010ce takih obrazcev nimamo, moramo kombinirati ve\u010d oblik dokumentiranja: na temperaturni list, ocenjevalno lestvico, list dane terapije, dokumentacijo ZN,\u2026<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><u>Kaj dokumentiramo:<\/u><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>oceno stopnje bole\u010dine na razli\u010dne \u010dasovne razmake ( npr.: na tri ure )<\/li>\n<li>pogostost , kvaliteto, lokalizacijo ter trajanje bole\u010dine<\/li>\n<li>spremljajo\u010di dejavniki, ki bole\u010dino pove\u010dajo ali zmanj\u0161ajo ( gibanje, mirovanje, toplota\u2026)<\/li>\n<li>predpisana in dana terapija ( dokumentiranje ob vsaki aplikaciji)<\/li>\n<li>u\u010dinek terapije<\/li>\n<li>stranski u\u010dinki oz. komplikacije terapije<\/li>\n<li>vpliv bole\u010dine na samooskrbo pacienta<\/li>\n<li>vpliv bole\u010dine na pacientovo po\u010dutje<\/li>\n<li>vpliv bole\u010dine na pacientovo socialno vklju\u010denost<\/li>\n<li>drugi specifi\u010dni podatki.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>VREDNOTENJE<\/strong><\/p>\n<p>Ker je bil na\u0161 kratkoro\u010dni cilj olaj\u0161ana bole\u010dina, skupno z bolnikom ocenimo, \u010de nam je to uspelo.<\/p>\n<p>Pri bole\u010dini je zelo pomembno, da vrednotimo tudi sprotno, kajti stopnja bole\u010dine se neprestano spreminja. Vrednotimo torej ves \u010das ter vse intervencije ZN.<\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong><u>KRONI\u010cNA BOLE\u010cINA<\/u><\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>je patolo\u0161ka bole\u010dina, ki ostane po zdravljenju bolezni ali po\u0161kodbe<\/li>\n<li>Tak\u0161na bole\u010dina ni simptom bolezni, niti ni enostavno ponavljanje akutne bole\u010dine, ampak je samo po sebi bolezen<\/li>\n<li>Trajna bole\u010dina in trpljenje povzro\u010data bolniku resne fizi\u010dne, psihi\u010dne, vedenjske, psiholo\u0161ke in psihosociolo\u0161ke \u0161kodljive u\u010dinke<\/li>\n<li>vpliva na celotno \u017eivljenje pacienta in njegove okolice<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>PRISTOP H KIRUR\u0160KEMU BOLNIKU<\/strong><\/p>\n<p><strong>Oskrba kirur\u0161kega bolnika je celovita<\/strong><\/p>\n<p>Zajema:<\/p>\n<ul>\n<li>medicinsko oskrbo in zdravstveno nego B<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Resursi MS:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>znanje in intelektualne sposobnosti<\/li>\n<li>zmo\u017enost hitre presoje in kreativnost<\/li>\n<li>izku\u0161nje in intuicija<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Priprava na op poseg je odvisna od tega ali gre za:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>nujno operacijo in na\u010drtovano operacijo<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Vrste krg. posegov:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>radikalen (odstranimo vzrok bolezni),<\/li>\n<li>paliativen (izbolj\u0161amo stanje bolezni)<\/li>\n<li>eksplorativen (nam omogo\u010di vpogled v stanje bolezni in odlo\u010ditev glede zdravljenja)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Indikacija<\/strong> za operacijo (pomeni, da je potrebno kirur\u0161ko zdravljenje)<\/p>\n<ul>\n<li>absolutna indikacija (vitalna, nujna in re\u0161uje \u010dlovekovo \u017eivljenje)<\/li>\n<li>relativna indikacija (operacij je koristna ni pa nujna)<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Kontraindikacija<\/strong> za operacijo pomeni, da je splo\u0161no stanje bolnika ali katerega vitalnega organa tak\u0161no, da krg. poseg povzro\u010di poslab\u0161anje stanja ali smrt.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Delitev operacij:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Glede na obseg (velike-splo\u0161na anestezija, majhne-lokalna anestezija)<\/li>\n<li>Glede na nujnost ( elektivne, programirane, urgentne)<\/li>\n<li>Glede na namen \u2013 cilj:\n<ul>\n<li>Diagnosti\u010dne<\/li>\n<li>Kurativne (odstranitev obolelega organa)<\/li>\n<li>Regenerativne-obnovitvene-utrditev oslabelega podro\u010dja<\/li>\n<li>paliativne (ubla\u017eitev bole\u010dine brez odprave vzroka)<\/li>\n<li>konstruktivne<\/li>\n<li>kozmeti\u010dne<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Glede na lokacijo &#8211; \u00a0\u00a0zunanje (ko\u017ea, podko\u017eje)<\/li>\n<li>Notranje (telesna notranjost)<\/li>\n<li>Glede na mesto posega<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><u>Kirur\u0161ko zdravljenje temelji na skrbni izbiri bolnikov:<\/u><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>operacija, \u010deprav u\u010dinkovita pri zdravljenju bolnikove bolezni je lahko kontraindicirana, \u010de menimo, da bolnik zanjo ni sposoben.<\/li>\n<li>najmanj\u0161a umrljivost po operaciji je po na\u010drtovanih posegih, ko smo pred operacijo zaznali dejavnike tveganja in bolnika ustrezno pripravili na na\u010drtovani poseg<\/li>\n<li>smrt v \u010dasu op. je redka in posledica naglega neobvladljivega zapleta<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Anestezijska ocena fizi\u010dnega stanja bolnika, kot dejavnik, ki dolo\u010da sposobnost bolnika za operacijo<\/strong><\/p>\n<p>Kategorizacija kandidata za operacijo (ASA):<\/p>\n<ol>\n<li>kateg: sicer zdrave osebe brez sistemskih motenj<\/li>\n<li>kateg: B z zmernimi sistemskimi obolenji, ki neposredno \u0161e ne ogro\u017eajo \u017eivljenja<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>kateg: B z resnimi sistemskimi obolenji, ki neposredno \u0161e ne ogro\u017eajo \u017eivljenja<\/li>\n<\/ul>\n<ol>\n<li>kateg: B s sistemskimi obolenji, ki ogro\u017eajo \u017eivljenje tudi brez krg. posega<\/li>\n<li>kateg: umirajo\u010di B za katere pomeni krg. poseg zadnjo mo\u017enost za pre\u017eivetje<\/li>\n<\/ol>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Kandidati za operacijo z visokim tveganjem:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>starej\u0161i bolniki,<\/li>\n<li>bolniki z obolenji dihalnih organov,<\/li>\n<li>Kadilci,<\/li>\n<li>bolniki s sr\u010dno \u017eilnimi obolenji,<\/li>\n<li>nekontrolirano zvi\u0161an krvni tlak,<\/li>\n<li>stabilna angina pektoris,<\/li>\n<li>adipozni bolniki (debeli),<\/li>\n<li>diabetiki,<\/li>\n<li>bolniki s hudo obstruktivno zlatenico,<\/li>\n<li>bolniki z motnjami strjevanja krvi,<\/li>\n<li>bolniki ki stalno jemljejo zdravila zaradi nekih kroni\u010dnih obolenj.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Starej\u0161i bolniki<\/strong>:<\/p>\n<ul>\n<li>Pove\u010dano tveganje zaradi mobilnosti<\/li>\n<li>Zmanj\u0161ane sr\u010dne rezerve<\/li>\n<li>Zmanj\u0161ane dihalne in ledvi\u010dne funkcije<\/li>\n<li>Slab\u0161e celjenje ran<\/li>\n<li>50% ve\u010d ja verjetnost pooperacijske infekcije rane ( \u02c350 let)<\/li>\n<li>Pooperacijska mo\u017eganska kap 1% (\u02c360 let)<\/li>\n<li>Nevarnost GVT, sr\u010dne dekompenzacije, preobremenitev cirkulacije ( prepre\u010diti ekstremna nihanja krvnega tlaka!)<\/li>\n<li>Skrito rakasto obolenje<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Bolniki z obolenji dihalnih organov:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Spremlja ve\u010d pooperacijskih plju\u010dnih zapletov<\/li>\n<li>Prepre\u010diti hipoksemijo, plju\u010dni koplaps in infekt ( respiratorna fth)<\/li>\n<li>Nekateri bolniki rabijo asistirano ventilacijo (EIT)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Kajenje<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>\u2191 tveganje zaradi zaradi negativnega vpliva\u00a0 sr\u010dno \u017eilni in dihalni sistem<\/li>\n<li>Pove\u010da koli\u010dino bronhialnega sekreta (pove\u010dana sekrecija, nezadostno izka\u0161ljevanje)<\/li>\n<li>Pelje do zapore dihalne poti , atelektaze in pneumonije<\/li>\n<li>Negativno vpliva na imunski sistem<\/li>\n<\/ul>\n<p>Prenehanje kajenja vsaj 24 ur pred operacijo zmanj\u0161a mo\u017enost sr\u010dno-\u017eilnih zapletov med operacijo!<\/p>\n<p><strong>Bolniki s sr\u010dno-\u017eilnimi obolenji:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Bolniki s sr\u010dnim popu\u0161\u010danjem izpostavljeni razvoju plju\u010dnega edema \u017ee eno uro po operaciji ali po kon\u010dani operaciji<\/li>\n<li>V 30% pooperacijski plju\u010dni infarkt ( B po prebolelem infarktu pred manj kot 3.meseci)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Bolniki z nekontroliranim zvi\u0161anim krvnim tlakom<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Cilj je stabilen diastoli\u010den tlak pred operacijo<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Stabilna AP<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Cilj pred operacijo je revaskularizacija miokarda (15% spremlja razvoj sr\u010dnega infarkta)<\/li>\n<li>Izpostavljeni so bolniki, ki imajo vgrajene sr\u010dne zaklopke, nekatera druga obolenja srca (Za\u0161\u010dita proti bakterijskemu endokarditisu)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Bolniki z zvi\u0161ano telesno te\u017eo <\/strong>so<\/p>\n<ul>\n<li>Izpostavljeni razvoju GVT<\/li>\n<li>Tveganje dihalnih zapletov<\/li>\n<li>Infekcije<\/li>\n<li>Dehiscence operacijske rane<\/li>\n<li>Zvi\u0161an krvni tlak<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Diabetes<\/strong>:<\/p>\n<ul>\n<li>V\u010dasih oralne diabetike zamenjajo za insulin<\/li>\n<li>Na pripravo na op. vpliva te\u017ea diabetesa<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>Bolniki s hudo obstrukcijsko zlatenco:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Nevarnost, krvavitve med operacijo<\/li>\n<li>Podalj\u0161an protrombinski \u010das (slaba resorbcija vitamina K)<\/li>\n<li>Nevarnost razvoja: vnetja \u017eol\u010dnih vodov, okvare ledvic<\/li>\n<\/ul>\n<p>Preventiva: antibiotiki, vit. K, dosti teko\u010dine<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Jemanje zdravil pred operacijo:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Kardiotoniki, antidepresivi, antihipertenzivi, stereoidi, zdravila proti strjevanju krvi<\/li>\n<\/ul>\n<p>Elektivne posege pri bolnikih z motnjami strjevanja krvi se na\u010drtuje skupaj s transfuziologom.<\/p>\n<p>Obolevnost (morbiliteta in smrtnost (mortaliteta) kirur\u0161kih bolnikov so posebej odvisni od natan\u010dnega opazovanja bolnikov, zdravstvene nege in terapije v pooperacijskem zdravljenju.<\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>PERIOPERATIVNA ZN<\/strong><\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li><strong>ZDRAVSTVENA NEGA<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Naloge MS:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>spremljanje bolnikovega stanja<\/li>\n<li>izpeljava dg. in th. postopkov<\/li>\n<li>izvajanje ustrezne ZN bolnika<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Sprejem bolnika (anamneza in na\u010drtovanje ZN kirur\u0161kega bolnik)<\/li>\n<li>Predoperativna ZN<\/li>\n<li>Neposredna predoperativna ZN<\/li>\n<li>Medoperativna ZN<\/li>\n<li>Neposredna pooperativna<\/li>\n<li>Pooperativna ZN<\/li>\n<li>Odpust bolnika<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><u>Zasledimo naslednjo razdelitev:<\/u><\/p>\n<ul>\n<li><strong>Predoperativno obdobje<\/strong>, ki se pri\u010dne s pacientovo privolitvijo na operacijo in kon\u010da s pacientovo identifikacijo pred prelaganjem na operacijsko mizo<\/li>\n<li><strong>Medoperativno obdobje<\/strong>, ki zajema \u010das od namestitve pacienta na operacijsko mizo in do konca operacije ter<\/li>\n<li><strong>Pooperativno obdobje<\/strong>, ki se zaklju\u010di s predajo pacienta oziroma odpustom iz operacijske sobe<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>PREDOPERATIVNO OBDOBJE<\/strong><\/p>\n<p><u>Priprava pacienta na operacijo<\/u><\/p>\n<p><strong><u>FIZI\u010cNA PRIPRAVA<\/u><\/strong><u>:<\/u><\/p>\n<ul>\n<li>kondicijska priprava<\/li>\n<li>postopki v zvezi z eventuelnimi kroni\u010dnimi boleznimi<\/li>\n<li>predoperativne preiskave<\/li>\n<li>dieta<\/li>\n<li>priprava prebavnega trakta &#8211; \u010di\u0161\u010denje \u0161irokega \u010drevesa pred op.<\/li>\n<li>Priprava respiratornega sistema<\/li>\n<li>Priprava kardiovaskularnega sistema<\/li>\n<li>Priprava uropoetskega sistema<\/li>\n<li>Skrb za homeostazo<\/li>\n<li>priprava ko\u017ee<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><u>PSIHI\u010cNA PRIPRAVA:<\/u><\/strong><\/p>\n<p>Dejavniki, ki vplivajo na psihi\u010dno pripravo: starost, dodatna obolenja, prisotnost bole\u010dine, strah pred nepoznanim, izku\u0161nje bolnika, strah pred izgubo kontrole, strah pred izgubo ljube osebe, ogro\u017eena spolnost, sprememba videza, invalidnost, maligno obolenje, anestezija, umiranje<u>, <\/u>bole\u010dina<\/p>\n<ul>\n<li>timsko delo \u2013 operater, anesteziolog, MS<\/li>\n<li>pogovor s pacientom in svojci<\/li>\n<li>pojasnila in razlaga o posegih, postopkih, pripomo\u010dkih<\/li>\n<li>pou\u010devanje o pravilnem dihanju, izka\u0161ljevanju, gibanju<\/li>\n<li>zagotavljanje varnosti in dobrega po\u010dutja<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><u>ADMINISTRATIVNA PRIPRAVA<\/u><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>pisno soglasje (operativni poseg, anestezija, transfuzija)<\/li>\n<li>ureditev dokumentacije (popis bolezni, lab. Izvidi)<\/li>\n<li>nalepke, zapestnica, popis osebne lastnine<\/li>\n<li>ureditev postelje, prevoz pacienta v op<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong><u>Naloge MS na dan pred operacijo:<\/u><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Ocena bolnikovega stanja ( razlogi za odlo\u017eitev OP)<\/li>\n<li>Preiskave in meritve (po naro\u010dilu operaterja in anesteziologa)<\/li>\n<li>Higienska priprava<\/li>\n<li>Priprava operativnega polja<\/li>\n<li>Dokumentacija<\/li>\n<li>Skrb za bolnikove osebne predmete<\/li>\n<li>Izvedba dodatnih posegov<\/li>\n<li>Priprava prebavnega trakta<\/li>\n<li>Priprava na po\u010ditek in spanje<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><u>Naloge MS na dan operacije<\/u><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Ocena bolnikovega stanja<\/li>\n<li>Ozna\u010ditev bolnika (identifikacijska zapestnica)<\/li>\n<li>Skrb za osebno higieno in urejenost<\/li>\n<li>Priprava OP polja<\/li>\n<li>Pregled dokumentacije<\/li>\n<li>Izpraznitev se\u010dnega mehurja<\/li>\n<li>Premedikacija<\/li>\n<li>Skrb za varnost in priprava na transport<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><u>Priprava pacienta pred operacijo v operativnem bloku<\/u><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Ustna predaja B z dokumentacijo<\/li>\n<li>preverjanje identitete pacienta (identifikacijska zapestnica)<\/li>\n<li>preverjanje pisnega soglasja za anestezijo in operacijo<\/li>\n<li>preverjanje kontrolnega lista predaje\n<ul>\n<li>ali je te\u0161\u010d<\/li>\n<li>ali ima izpraznjen se\u010dni mehur<\/li>\n<li>ali so odstranjeni zobna proteza, nakit, li\u010dila, lak na nohtih, druge proteze, o\u010dala, le\u010de, slu\u0161ni aparat<\/li>\n<li>prisotnost bole\u010dine in ocena po VAS<\/li>\n<li>alergije, spremljajo\u010de bolezni<\/li>\n<li>prejeta premedikacija, tromboprofilaksa in druga zdravila<\/li>\n<li>opozorila in druga pomembna sporo\u010dila<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Na kontrolni list priprave se po pregledu podatkov vpi\u0161e datum in \u010das sprejema pacienta ter se podpi\u0161e.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><u>Po predaji pacienta sledijo naslednje aktivnosti:<\/u><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>namestitev pacienta na operacijsko mizo<\/li>\n<li>ustrezen polo\u017eaj z upo\u0161tevanjem preventivnih ukrepov za prepre\u010devanje nastanka komplikacij: RZP, po\u0161kodba \u017eivca, po\u0161kodba sklepov ali implantatov<\/li>\n<li>pritrditev pasov<\/li>\n<li>namestitev nevtralne elektrode<\/li>\n<li>priprava na anestezijo in operacijo<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>MEDOPERATIVNO OBDOBJE<\/strong><\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>Med operacijska ZN je ume\u0161\u010dena v tim:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Operater<\/li>\n<li>Asistenca<\/li>\n<li>operacijska medicinska sestra<\/li>\n<li>kro\u017ee\u010da MS<\/li>\n<li>anestezijska ekipa\u2026<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><u>Operacijska ekipa je razdeljena v dve skupini:<\/u><\/p>\n<ul>\n<li>sterilna ekipa, umita &#8211; delajo neposredno v sterilnem obmo\u010dju<\/li>\n<li>nesterilna ekipa, neumita, kro\u017ee\u010da &#8211; delajo v bli\u017eini tega obmo\u010dja<\/li>\n<\/ul>\n<p>Potrebno je \u0161e uskladiti ustrezne slovenske izraze!<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>DELITEV DELA:<\/p>\n<p><strong>Umita operacijska MS, sterilna operacijska MS ( scrub nurse):<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>\u010dlan sterilne ekipe<\/li>\n<li>kirur\u0161ko umita in sterilno oble\u010dena<\/li>\n<li>aktivno sodelovanje z operaterjem<\/li>\n<li>priprava operativnega polja in bolnika na op<\/li>\n<li>pripravi in vzdr\u017euje sterilno polje<\/li>\n<li>podaja kirur\u0161ke in\u0161tumente in ostali material<\/li>\n<li>\u0161teje in kontrolira in\u0161trumente in obvezilni material<\/li>\n<li>nadzira sterilnost in asepso<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Neumita operacijska MS, kro\u017ee\u010da operacijska MS, nesterilna operacijska MS (circulating nurse):<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>pomo\u010d in opora bolniku in svojcem ob sprejemu<\/li>\n<li>skrb za u\u010dinkovito in varno ZN v celotnem obdobju<\/li>\n<li>dokumentiranje<\/li>\n<li>sodeluje pri kontroli in \u0161tetju materiala in in\u0161trumentov<\/li>\n<li>komunicira s slu\u017ebami izven op. sobe<\/li>\n<li>oceni stanje pacienta takoj po operaciji<\/li>\n<li>predaja pacienta.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Zahteve za varno izvajanje med operacijske ZN<\/strong><\/p>\n<p>Specifi\u010dno okolje, ki ga predstavlja operacijska soba, invazivni postopki zdravljenja, tehni\u010dna zahtevnost postopkov in uvajanje novih tehnik in materialov pomeni dolo\u010deno tveganje za varnost pacientov.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><u>Ukrepe za izbolj\u0161anje varnosti lahko razdelimo v:<\/u><\/p>\n<ul>\n<li>ustrezna tehnolo\u0161ka in prostorska opremljenost operacijskih in spremljevalnih prostorov<\/li>\n<li>nadzor nad gibanjem v operacijskih prostorih<\/li>\n<li>ustrezna temperatura, vlaga ter zra\u010denje prostora<\/li>\n<li>upo\u0161tevanje ukrepov za prepre\u010devanje oku\u017eb: nadzor nad oku\u017ebami zaposlenih, uporaba operacijskih obla\u010dil, pravilno name\u0161\u010danje in sla\u010denje op.obla\u010dil ter drugi potrebni ukrepi, upo\u0161tevanje standardov ZN<\/li>\n<li>varno izvajanje intervencij ZN<\/li>\n<li>celostna obravnava pacienta<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong><u>Aktualna in potencialna\u00a0 ND v medoperativnem obdobju<\/u><\/strong><\/p>\n<p><strong>Negovalni problemi:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>strah<\/li>\n<li>ob\u010dutek ogro\u017eenosti<\/li>\n<li>pomanjkanje specifi\u010dnega znanja<\/li>\n<li>neudobje<\/li>\n<li>zni\u017eana telesna temperatura<\/li>\n<li>ob\u010dutek sramu<\/li>\n<li>nezadostna komunikacija<\/li>\n<li>ob\u010dutek nemo\u010di<\/li>\n<li>bole\u010dina<\/li>\n<li>omejeno gibanje<\/li>\n<li>deficit v samooskrbi<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Aktualne ND:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Bole\u010dina v okolici operativne rane zaradi hematoma. Pacient je nemiren-to\u017ei in se dotika bole\u010dega predela.<\/li>\n<li>Omejeno gibanje zaradi bole\u010dine, kar se ka\u017ee z omejenim, minimalnim gibanjem bole\u010de okon\u010dine. Pacient lahko vstane le s pomo\u010djo.<\/li>\n<li>Pomanjkljiva osebna higiena zaradi bole\u010dine ob naporu. Pacient je prepoten in se slabo po\u010duti.<\/li>\n<li>Motnje v ritmu odvajanja blata zaradi vplivov analgetikov. Pacient 2 dni ni odvajal blata, trebuh je bole\u010d in napet.<\/li>\n<li>Spremenjeno izra\u017eanje \u010dustev zaradi bole\u010dine. Pacient je osamljen, negotov in zaskrbljen.<\/li>\n<li>Strah pred poslab\u0161anje zdravstvenega stanja zaradi bole\u010dine. Pacient je nemiren, negotov, neprestano opazuje in spra\u0161uje.<\/li>\n<li>Ob\u010dutek nemo\u010di in zaskrbljenosti \/ premalo informacij in novo okolje \/ pacient je nemiren, zbegano opazuje delo zdravstvenih delavcev, spra\u0161uje\u2026<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Potencialne ali prikrite negovalne diagnoze:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>nevarnost oku\u017ebe operacijske rane \/ op., zmanj\u0161ana obrambna sposobnost telesa<\/li>\n<li>nevarnost po\u0161kodbe pri pacientih z implanti ali omejeno gibljivostjo ekstremitet -name\u0161\u010danje v za op. dolo\u010den polo\u017eaj<\/li>\n<li>nevarnost po\u0161kodb \/ specifi\u010dni polo\u017eaj na op. mizi<\/li>\n<li>nevarnost nastanka RZP \/ dolgotrajno le\u017eanje v prisilnem polo\u017eaju<\/li>\n<li>nevarnost podhladitve \/ op., mokri prekrivni materiali, hladen prostor, medicinsko indicirano zmanj\u0161anje telesne temperature<\/li>\n<li>nevarnost nizkega samospo\u0161tovanja \/ razgaljenje, podrejena vloga med pripravo in op.<\/li>\n<li>zvi\u0161ana mo\u017enost elektri\u010dne po\u0161kodbe\/neupo\u0161tevanje preventivnih ukrepov (nepravilno name\u0161\u010dene elektrode, mokra podlaga, dotik ko\u017ee z mokro kovinsko podlago\u2026)<\/li>\n<li>nevarnost po\u0161kodbe \u017eivcev \/ lega na op. mizi<\/li>\n<li>bole\u010dina po op. \/ neustrezno vodeno kontinuirano laj\u0161anje bole\u010dine ter prelaganje in transporta pacienta<\/li>\n<li>Mo\u017enost nastanka motenj v odvajanju blata zaradi omejenega gibanja zaradi bole\u010dine ter vpliva analgetikov.<\/li>\n<li>Mo\u017enost nezadostne komunikacije pacienta zaradi bole\u010dine.<\/li>\n<li>Pove\u010dana nevarnost motenj v perifernem obtoku zaradi bole\u010dine.<\/li>\n<li>Nevarnost omejenega gibanja zaradi strahu pred bole\u010dino pri premikanju<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><u>6 najpogostej\u0161ih zapletov pri operaciji<\/u><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li><u>RZP<\/u> (dolgotrajno le\u017eanje v prisilnem polo\u017eaju)<\/li>\n<li><u>podhladitev<\/u> (op., mokri prekrivni materiali, hladen prostor, medicinsko indicirano zmanj\u0161anje telesne temperature)<\/li>\n<li><u>oku\u017eba<\/u> operacijske rane (op., zmanj\u0161ana obrambna sposobnost telesa)<\/li>\n<li><u>po\u0161kodba<\/u><\/li>\n<li>name\u0161\u010danje v polo\u017eaj za op. (pacienti z implanti, z omejeno gibljivostjo extrem<\/li>\n<li>specifi\u010dni polo\u017eaj med op.<\/li>\n<li>elektri\u010dna po\u0161kodba (neupo\u0161tevanje preventivnih ukrepov, nepravilno name\u0161\u010dene elektrode, mokra podlaga, dotik ko\u017ee z mokro kovinsko podlago)<\/li>\n<li>po\u0161kodba \u017eivcev (lega na op. mizi)<\/li>\n<li><u>bole\u010dina<\/u> po op. (neustrezno vodeno kontinuirano laj\u0161anje bole\u010dine ter prelaganje in transporta pacienta)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><u>PREMEDIKACIJA, KAJ POMENI, KDAJ SE UPORABLJA<\/u><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>priprava na anestezijo \u2013 zmanj\u0161a strah in pacienta psihi\u010dno pripravi na operacijo<\/li>\n<li>zve\u010der pred operacijo &#8211; sredstvo za pomiritev in spanje \u010de dobiva analgetike, 4 ure pred premedikacijo \u2013 pretirana sedacija<\/li>\n<li>uvod v anestezijo:<\/li>\n<li>45 do 90 minut pred posegom<\/li>\n<li>zmanj\u0161a strah, olaj\u0161a uvod v anestezijo in njeno vzdr\u017eevanje<\/li>\n<li>zmanj\u0161uje neza\u017eelene reflekse med anestezijo<\/li>\n<li>zmanj\u0161uje izlo\u010danje sline in sekreta v dihalnih poteh<\/li>\n<li>blokira n. vagus<\/li>\n<li>zdravila: sedativi, hipnotiki, narkotiki, antianksiotiki, nevroleptiki, vagolitiki<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>POOPERATIVNO OBDOBJE<\/strong><\/p>\n<p><u>ZN bolnika po operaciji delimo v dva obdobja:<\/u><\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li><strong>Neposredno pooperativno obdobje \u2013 prebujevalnica<\/strong><\/li>\n<li>Po operaciji je obdobje zbujanja B iz narkoze v prebujevalnici, ki traja od prihoda bolnika iz operacijske sobe v prebujevalnico do trenutka, ko je B zdravstveno stanje stabilno in je lahko preme\u0161\u010den.<\/li>\n<\/ul>\n<p>Zna\u010dilnost B po operaciji in splo\u0161ni anesteziji so:<\/p>\n<ul>\n<li>Zaspanost<\/li>\n<li>psihomotori\u010dni nemir<\/li>\n<li>motnje v dojemanju<\/li>\n<li>motnje v motori\u010dnih funkcijah<\/li>\n<li>navzea<\/li>\n<li>bruhanje<\/li>\n<\/ul>\n<p>To je najbolj kriti\u010dno obdobje za bolnika.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>V tem obdobju je pomembno intenzivno in kontinuirano opazovanje B (kontinuiran nadzor vitalnih znakov)<\/p>\n<ul>\n<li><strong>Dihanje: <\/strong>frekvenca, globina, ritem, gibanje prsnega ko\u0161a<\/li>\n<li><strong>Krvni tlak<\/strong>: vrednost, stabilnost<\/li>\n<li><strong>Pulz<\/strong>: tipljivost, polnjenost, jakost, ritmi\u010dnost<\/li>\n<li><strong>Telesna temperatura<\/strong>: stanje telesne temperature<\/li>\n<li><strong>Stanje zavesti<\/strong><\/li>\n<li><strong>Opazovanje oksigenacije tkiv<\/strong>:<\/li>\n<li><strong>Ko\u017ea: <\/strong>Barva, temperatura, vla\u017enost<\/li>\n<li><strong>Nohti<\/strong>: barva, kapilarna polnitev<\/li>\n<li><strong>Ustnice: <\/strong>barva<\/li>\n<li><strong>Pulzna oksimetrija<\/strong>: merjenje<\/li>\n<li><strong>Polo\u017eaj bolnika<\/strong>: odvisen od vrste operacije ( varnost, udobje)<\/li>\n<li><strong>Operativna rana<\/strong>: velikost, krvavitev \u2013 obveze, hematom, oteklina<\/li>\n<li><strong>Bole<\/strong><strong>\u010dina<\/strong>: intenzivnost, mesto, \u0161irjenje, delovanje analgetikov (VAS)<\/li>\n<li><strong>Bilanca teko<\/strong><strong>\u010din<\/strong>: nadzor<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Bolnik,\u00a0 ki je v spinalni anesteziji mora imeti v zbujevalnici mirno okolje;<\/p>\n<p>Bolnik s spinalno anestezijo nima ob\u010dutkov ni\u017eje od blokade;<\/p>\n<p>Zdravnik mora MS dati informacije o B stanju med anestezijo in operacijo (vrsta, potek,morebitni zapleti)<\/p>\n<p><strong>Intervencije MS v neposrednem pooperativnem obdobju<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Skrb za prehodnost dihalnih poti<\/li>\n<li>Aplikacija predpisane parenteralne tekocine<\/li>\n<li>Nadzor nad i.v. vnosom teko\u010din (koli\u010dina, hitrost infuzije, mesto vboda, polo\u017eaj<\/li>\n<\/ul>\n<p>i.v. katetra,&#8230;)<\/p>\n<ul>\n<li>Nadzor in bele\u017eenje izlo\u010dene teko\u010dine<\/li>\n<li>Odvzem vzorcev za naro\u010dene laboratorijske preiskave<\/li>\n<li>Nadzor nad drena\u017enimi vre\u010dkami<\/li>\n<li>Polo\u017eaj in prehodnost urinskega katetra<\/li>\n<\/ul>\n<p>Pomo\u010d pri bruhanju<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Odpust iz prebujevalnice<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Kdaj? \u2013 stabilnost vitalnih znakov, vrsta operativnega posega, vrsta anestezije<\/li>\n<\/ul>\n<p>(splo\u0161na, podro\u010dna)<\/p>\n<ul>\n<li>Minimalni kriteriji za odpust po splo\u0161ni anesteziji:<\/li>\n<li>Budnost<\/li>\n<li>Orientacija<\/li>\n<li>Prosta dihalna pot<\/li>\n<li>Stabilni vitalni znaki<\/li>\n<li>Sposobnost poklicati pomo\u010d<\/li>\n<li>Odsotnost kirur\u0161kih komplikacij (dehiscenca, krvavitev,&#8230;)<\/li>\n<li>Kam? \u2013 bolni\u0161ki oddelek, oddelek intenzivne nege, oddelek intenzivne terapije<\/li>\n<li>Kako? \u2013 predaja pacienta, predaja dokumentacije, spremstvo, oprema postelje<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li><strong>Obdobje pooperativnega okrevanja<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<p>Drugo obdobje traja od prihoda bolnika na oddelek in vse do odpusta iz bolni\u0161nice<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>ZN je usmerjena v neprekinjeno pomo\u010d B pri okrevanju, spremljanje in zmanj\u0161evanje nevarnosti morebitnih zapletov in v pripravo B na odpust. Skrbimo za:<\/p>\n<ul>\n<li>Osebna higiena<\/li>\n<li>Spanje in po\u010ditek<\/li>\n<li>Izlo\u010danje urina in blata<\/li>\n<li>Telesna temperatura<\/li>\n<li>Prehranjevanje in pitje<\/li>\n<li>Gibanje, polo\u017eaj<\/li>\n<li>Varnost<\/li>\n<li>Psihi\u010dno po\u010dutje<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>TRANSPORT BOLNIKA<\/strong><\/p>\n<p><strong>Prevoz B iz prebujevalnice na bolni\u0161ki oddelek <\/strong>(v sobo intenzivne nege)<\/p>\n<ul>\n<li>Ogreta postelja<\/li>\n<li>Kisikova jeklenka<\/li>\n<li>Ambu<\/li>\n<li>Obzirna vo\u017enja (bole\u010dine)<\/li>\n<li>Stalno opazovanje B med prevozom<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong><u>Najnovej\u0161e smernice za zmanj\u0161anje pojavnosti pooperativnih oku\u017eb<\/u><\/strong><\/p>\n<p><u>Prepre\u010devanje intrahospitalnih infekcij:<\/u><\/p>\n<ul>\n<li>umivanje in razku\u017eevanje rok<\/li>\n<li>organizacija slu\u017ebe za prepre\u010devanje bolni\u0161ni\u010dnih oku\u017eb (komisija: zdravnik, MS,<\/li>\n<\/ul>\n<p>farmacevt, predstavnik tehni\u010dnih slu\u017eb in sterilizacije)<\/p>\n<ul>\n<li>strokovno izvedba ZN<\/li>\n<li>strokovno izvedeni diagnosti\u010dno-terapevtski posegi<\/li>\n<li>pravo\u010dasna izolacija pacienta<\/li>\n<li>predpisana menjava obla\u010dil in predpasnika<\/li>\n<li>strogo nadzorovana antibioti\u010dna terapija in profilaksa<\/li>\n<li>nadzorovano in sterilno izvajanje sterilizacije<\/li>\n<li>ciljana dezinfekcija<\/li>\n<li>strokovni postopki \u010di\u0161\u010denja<\/li>\n<li>strokovna izobra\u017eenost, higienska zavest, odgovornost in disciplina<\/li>\n<li>nadzor nad nemedicinskimi dejavnostmi<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><u>KATERE SO POOPERATIVNE TE\u017dAVE IN KOMPLIKACIJE PRI BOLNIKU<\/u><\/strong><\/p>\n<p><strong>Pooperativne <u>te\u017eave:<\/u><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>\u017deja<\/li>\n<li>Slabost in bruhanje<\/li>\n<li>Bole\u010dina<\/li>\n<li>Kolcanje<\/li>\n<li>Meteorizem<\/li>\n<li>Retenca urina<\/li>\n<li>Obstipacija<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Pooperativne <u>komplikacije<\/u>:<\/strong><\/p>\n<p><u>Zgodnje:<\/u><\/p>\n<ul>\n<li>Krvavitev<u> \u2013 <\/u>\u0160ok <u>&#8211; <\/u>Zadu\u0161itev<\/li>\n<\/ul>\n<p><u>Druge:<\/u><\/p>\n<ul>\n<li>Infekcija<\/li>\n<li>Dehiscenca rane<\/li>\n<li>Razjeda zaradi pritiska, Pnevmonija<u>, <\/u>Tromboflebitis,..<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li><strong>krvavitve: <\/strong><\/li>\n<li>takoj ali 1 do 2 dni po op.<\/li>\n<li>terapija: na povr\u0161ini rane ali pod ko\u017eo \u2013 kompresijski povoj, obte\u017eilna vre\u010da peska, ve\u010dje<\/li>\n<li>operativno<\/li>\n<li><strong>hematom:<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211; \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0po nekaj urah ali 2 dni po op.<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0prepre\u010devanje: drena\u017ea, obte\u017eilna vre\u010da peska<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0terapija: najve\u010dkrat resorbira, v\u010dasih potrebna op.<\/p>\n<ul>\n<li><strong>bruhanje:<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0zapora v prebavilih, peritonitis, ileus, predoziranje digitalisa<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0\u00a0prepre\u010devanje: \u017eelod\u010dna sonda (pred ali med op.)<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0terapija: sonda, antiemetiki, odstranitev vzroka<\/p>\n<ul>\n<li><strong>infekcija rane:<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211; \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0nesterilna tehnika pri prevezovanju\u2026<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a03 do 7 dni po op.<\/p>\n<p>&#8211; \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0znaki: bole\u010dina, rde\u010dina, oteklina, zvi\u0161ana TT<\/p>\n<p>&#8211; \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0prepre\u010devanje: asepti\u010dna tehnika<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0terapija: odprtje rane, ugotovitev vrste bakterij, antibiotik po antibiogramu\u00a0 izpiranje rane, podpiranje pacientove kondicije in \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0odpornost<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li><strong>plju\u010dnica:<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211; \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a03 do 5 dni po op., B, ki slab\u0161e dihajo<\/p>\n<ul>\n<li><strong>uroinfekt<\/strong>:<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>&#8211; \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0<\/strong>\u00a02 do 5 dni po vstavitvi katetra, B s SUK<\/p>\n<p>&#8211; \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0prepre\u010devanje: izogibanje kateterizaciji, asepti\u010dna tehnika<\/p>\n<p>&#8211; \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0terapija: antibiotik, uroantiseptik<\/p>\n<ul>\n<li><strong>flebitis:<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0mesto vstavitve perifernega kanala, po 3 do 5 dneh<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0prepre\u010devanje: asepti\u010dna tehnika<\/p>\n<ul>\n<li><strong>trombembolija<\/strong><\/li>\n<li><strong>delirij:<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211; \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0do 4 dni po op.<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0prepre\u010devanje: ugotavljanje mo\u017enosti glede na anamnezo<\/p>\n<p>&#8211; \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0terapija: sedativi, ev. IT<\/p>\n<ul>\n<li><strong>pooperativna psihoza:<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211; \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0psihiatri\u010dni,starej\u0161i, skleroti\u010dni pacienti, hipotonija, hipoksija, hipokaliemija, po\u0161kodba mo\u017egan<\/p>\n<ul>\n<li>prve dni po op.<\/li>\n<li>prepre\u010devanje: redna kontrola cirkulatornega in respiratornega stanja, vzdr\u017eevanje elektrolitskega in teko\u010dinskega ravnovesja<\/li>\n<li>terapija: sedativi, pogovor<\/li>\n<li><strong>parotitis:<\/strong><\/li>\n<li>nazadostna ustna higiena, predvsem \u010de \u017ee prisoten infekt v ustih ali suha usta<\/li>\n<li>5 do 7 dni po op.<\/li>\n<li>prepre\u010devanje: pogosta ustna nega, vla\u017eenje ust<\/li>\n<li>terapija: ev. antibiotik<\/li>\n<li>popu\u0161anje \u0161ivanih anastomoz na prebavilih<\/li>\n<\/ul>\n<p>znaki: bole\u010dina v trebuhu, zvi\u0161ana TT, meteorizem, zanki peritonitisa<\/p>\n<ul>\n<li>5 do 10 dni po op.<\/li>\n<li>prepre\u010devanje: temeljito perioperativno \u010di\u0161\u010denje \u010drevesja<\/li>\n<li>terapija: karenca, lahko zaceli spontano z drena\u017eo in parenteralno infuzijo,<\/li>\n<li><strong>stresni ulkus:<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0stresna situacija<\/p>\n<ul>\n<li>znaki: akutna krvavitev iz \u017eelodca<\/li>\n<li>nekaj dni po op. \u2013 preden pacient za\u010dne u\u017eivati hrano<\/li>\n<li>prepre\u010devanje: pomiritev, zmanj\u0161anje tesnobe, strahu, laj\u0161anje bole\u010din, ustrezna zdravila<\/li>\n<li>terapija: endoskopska ali op. ustavitev krvavitve<\/li>\n<li><strong>abdominalna napetost<\/strong> \u2013 zastoj plinov<\/li>\n<li><strong>intraabdominalni absces<\/strong>: 1 do 2 tedna po op., terapija: drena\u017ea, ev. odstranitev<\/li>\n<li><strong>brazgotinska kila<\/strong><\/li>\n<li><strong>granulom neresorbiranega \u0161ivanega materiala<\/strong><\/li>\n<li><strong>ma\u0161\u010dobna embolija<\/strong><\/li>\n<li><strong>RZP<\/strong><\/li>\n<li><strong>Obstipacija<\/strong><\/li>\n<li><strong>dehiscenca rane<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>VZROKI ZA RETENCO URINA PO OPERACIJI<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>le\u017ee\u010d polo\u017eaj<\/li>\n<li>mirovanje<\/li>\n<li>\u017eiv\u010dnost, nespro\u0161\u010denost, napetost<\/li>\n<li>bole\u010dina<\/li>\n<li>anestetiki (zmanj\u0161an ob\u010dutek za odvajanje)<\/li>\n<li>narkotiki (zmanj\u0161an ob\u010dutek za poln mehur)<\/li>\n<li>op. medenice (motnje v inervaciji mi\u0161ic mehurja, lokalni edem, mehani\u010dne ovire v<\/li>\n<\/ul>\n<p>uretri)<\/p>\n<ul>\n<li>prva mikcija 6 do 8 ur po op.<\/li>\n<li>prva mikicja 200 do 300 ml (normalno 1500 ml) \u2013 vnos 2000 do 3000 ml\n<ul>\n<li>izguba teko\u010dine med op.<\/li>\n<li>pove\u010dana sekrecija ADH<\/li>\n<li>normalizira navadno 48 ur po op.<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><u>POSEBNOSTI ZN BOLNIKA PO OPERACIJI PO T\u017dA<\/u><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li><strong>DIHANJE IN KRVNI OBTOK<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<p>Merjenje oz. bele\u017eenje vitalnih funkcij:<\/p>\n<ul>\n<li><u>Krvni pritisk<\/u>: prvo uro na 15 minut, dvakrat na pol ure, dvakrat na eno uro, potem na dve uri<\/li>\n<li><u>Pulz<\/u>: frekvenca, kvaliteta; pogostost meritev kot pri merjenju krvnega pritiska.<\/li>\n<li><u>Dihanje<\/u>: prehodnost dihalne poti, frekvenca, globina, karakter, zvoki pri dihanju (posebnosti); pogostost meritev kot pri merjenju krvnega pritiska in pulza<\/li>\n<li><u>Nasi\u010denost krvi s kisikom<\/u>: stalno merjenje s pulznim oksimetrom<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li><strong>VZDR\u017dEVANJE NORMALNE TELESNE TEMPERATURE<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<p>Prva meritev:<\/p>\n<ul>\n<li>normotermija: merimo na 4 ure, kasneje 2x dnevno<\/li>\n<li>hipotermija: dodatno pokrivanje, dovajanje ogretih infuzijskih teko\u010din; merimo na pol ure do vzpostavitve normotermije,<\/li>\n<li>hipertermija: ohlajanje bolnika, medikamentozna terapija po naro\u010dilu zdravnika.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li><strong>GIBANJE IN USTREZNA LEGA <\/strong><\/li>\n<li>vzpodbujamo B in mu pomagamo, da se obra\u010da v postelji na dve uri, vaje z nogami\u2026<\/li>\n<li>pomagamo pri prvem vstajanju s postelje (sodeluje tudi fizioterapevt)<\/li>\n<\/ul>\n<p>pred tem bolniku na noge namestimo elasti\u010dne povoje oz. elasti\u010dne nogavice ter pred vstajanjem poskrbimo za dodatno medikamentozno analgezijo<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li><strong>PREHRANJEVANJE IN PITJE<\/strong><\/li>\n<li>ni\u010d per os 6 \u2013 8 ur po operaciji, kasneje nesladkan \u010daj po po\u017eirkih<\/li>\n<li>infuzijske teko\u010dine oz. parenteralna prehrana po naro\u010dilu zdravnika, dan po operaciji opoldan in zve\u010der po naro\u010dilu zdravnika dobi \u010disto juho<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li><strong>Osebna higiena in urejenost<\/strong>:<\/li>\n<li>poostrena usta nega in vla\u017eenje ustne votline z navla\u017eenimi vatiranimi pali\u010dicami<\/li>\n<li>poostrena anogenitalna nega (urinski kateter!),<\/li>\n<li>opazujemo izgled preveze rane (na 4 ure),<\/li>\n<li>kasneje preveza rane po naro\u010dilu zdravnika<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li><strong>IZLO\u010cANJE IN ODVAJANJE:<\/strong><\/li>\n<li>opazovanje urina<\/li>\n<li>pri\u010dvrstitev stalnega urinskega katetra na stegno<\/li>\n<li>merjenje urne diureze in vodenje teko\u010dinske bilance po naro\u010dilu zdravnika<\/li>\n<li>odvajanje pri\u010dakujemo 2. dan po op.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li><strong>Odnosi z ljudmi, izra\u017eanje \u010dustev, ob\u010dutkov, do\u017eivljanja<\/strong> &#8211; BOLE\u010cINA<\/li>\n<li>epiduralna analgezija po navodilih anestezista,<\/li>\n<li>dodatna medikamentozna terapija pri VAS &gt; 3<\/li>\n<li>ter merjenje VAS na 2 uri<\/li>\n<li>pomo\u010d B pri namestitvi v najugodnej\u0161i telesni polo\u017eaj.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li><strong>KOMUNIKACIJA<\/strong><\/li>\n<li>vzpodbujamo bolnikovo izra\u017eenje \u010dustev<\/li>\n<li>neverbalna komunikacija (mimika obraza, dr\u017ea telesa, barva ko\u017ee in vidnih sluznic, znojenje\u2026)<\/li>\n<li>B omogo\u010dimo komunikacijo s podpornimi osebami, \u010de si B to \u017eeli (obisk, uporaba brez\u017ei\u010dnega telefona)<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li><strong>Izogibanje nevarnostim v okolju<\/strong><\/li>\n<li>skrbimo za urejenost B postelje<\/li>\n<li>poskrbimo za optimalne pogoje okolja (temperatura, vla\u017enost, prezra\u010devanje\u2026)<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>ZDRAVSTVENA NEGA BOLNIKA PO OPERACIJI NA ODDELKU<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Na oddelku pripravimo vse potrebno za sprejem B<\/li>\n<li>Seznanimo se z zdravnikovimi navodili glede polo\u017eaja, terapije in preiskav<\/li>\n<li>Zmerimo \u017eivljenjske funkcije in vrednosti primerjamo s prej\u0161njimi<\/li>\n<li>Prepri\u010damo se, da so drena\u017ee pravilno spojene in dreni prehodni<\/li>\n<li>Pregledamo obveze rane, \u010de so premaknjene ali premo\u010dene<\/li>\n<li>Seznanimo se z B odvajanjem, B ponudimo posteljno posodo ali urinal<\/li>\n<li>B zagotovimo ustrezen polo\u017eaj, vzdr\u017eujemo pravilno telesno dr\u017eo.<\/li>\n<li>B pomirimo. V bli\u017eino mu damo klicno napravo in namestimo za\u0161\u010ditno ograjo\u00a0 za posteljo.<\/li>\n<li>\u010ce so \u017eivljenjske funkcije stabilne, po predhodnem dogovoru apliciramo\u00a0 analgetik, obi\u010dajno \u0161ele na B zahtevo.<\/li>\n<\/ul>\n<p><em>\u00a0<\/em><\/p>\n<p><strong>\u010ce je B stanje stabilno:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>spodbujamo B da se giba, telovadi in globoko diha v postelji<\/li>\n<li>B pomagamo pri vstajanju in hoji (izbolj\u0161a dihanje, cirkulacijo, delovanje \u00a0prebave in po\u010dutje)<\/li>\n<li>kakor hitro je mogo\u010de, se naj B samostojno umiva in ureja<\/li>\n<li>skrbimo za B prehrano oz. dieto (glede na njegovo zdravstveno stanje)<\/li>\n<li>pomagamo B pri odvajanju<\/li>\n<li>skrbno spremljamo celjenje rane, po naro\u010dilu zdravnika menjavamo obveze<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Postopoma pove\u010dujemo B sodelovanje v vsakdanjih aktivnostih in pri oskrbi operacijske rane (pove\u010duje B samostojnost in samozavest).<\/strong><\/p>\n<p>Z bolnikom\u00a0 in svojci na\u010drtujemo odpust.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>OKU\u017dBE MESTA KIRUR\u0160KEGA POSEGA<\/strong><\/p>\n<p><strong>Oku\u017eba<\/strong> (infekcija)<\/p>\n<ul>\n<li>Je proces, pri katerem vderejo mikrobi v telo, kjer se razmno\u017eujejo<\/li>\n<li>Posledica je lahko okvara tkiv in organov in razvoj bolezenskih znakov<\/li>\n<li>Povzro\u010ditelji so:<\/li>\n<li>endogeni ( mikrobna flora na ko\u017ei, v notranjih organih)<\/li>\n<li>eksogeni ( mikrobi iz okolja)<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p>Ve\u010dina oku\u017eb se pojavi 30 dni po operaciji, najpogosteje med 5 in 10 dnem, v primeru vstavitve implantata se lahko oku\u017eba globokih struktur pojavi tudi v \u010dasu enega leta.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Dejavniki tveganja s strani bolnika:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Starost<\/li>\n<li>pridru\u017eene bolezni<\/li>\n<li>debelost<\/li>\n<li>kajenje<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Dejavniki tveganja povezani z op. procesom<\/strong>:<\/p>\n<ul>\n<li>starost ( 17-65 let tveganje se linearno pove\u010duje)<\/li>\n<li>Pridru\u017eene bolezni ( ASA to\u010dkovalnik, ASA 3 ka\u017ee pove\u010dano tveganje)<\/li>\n<li>Debelost (slab\u0161a oksigenacija tkiva, zmanj\u0161uje imunski odgovor)<\/li>\n<li>Kajenje ( nikotin povzro\u010da vazokonstrikcijo, s tem zmanj\u0161uje oksigenacijo).<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong><u>\u00a0<\/u><\/strong><\/p>\n<p><strong>Oku\u017ebe kirur\u0161kih ran:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>ogrozijo uspeh operacije, bistveno podalj\u0161ajo \u010das zdravljenja<\/li>\n<li>ogrozijo bolnikovo \u017eivljenje<\/li>\n<li>povzro\u010dijo invalidnost in pove\u010dajo stro\u0161ke zdravljenja<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Vklju\u010duje:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>povr\u0161insko oku\u017ebo kirur\u0161ke rane<\/li>\n<li>globoko oku\u017ebo kirur\u0161ke rane<\/li>\n<li>oku\u017ebo telesnih organov in votlin<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>OKU\u017dBE KIRUR\u0160KIH RAN so odvisne od:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>ku\u017enosti operativnega posega (patogenost, \u0161tevilo in odpornosti bakterij)<\/li>\n<li>splo\u0161ne odpornosti organizma (starost, prehranjenost, spremljevalne bolezni)<\/li>\n<li>lokalnih razmer v rani (po\u0161kodovanost tkiva, prekrvljenost, tujki)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>VZROKI ZA OKU\u017dBO ASEPTI<\/strong><strong>\u010cNE KIRUR\u0160KE RANE so:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>bolnikova ko\u017ea,<\/li>\n<li>ko\u017ea pri operacijski ekipi (predvsem roke, usta in nos sodelujo\u010dih),<\/li>\n<li>operacijsko perilo<\/li>\n<li>in\u0161trumenti in ostali operacijski material,<\/li>\n<li>zrak v operacijski sobi<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>ZA\u0160\u010cITA BOLNIKA PRED OKU\u017dBO KIRUR\u0160KE RANE<\/strong><\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>HIGIENSKA PRAVILA V OPERACIJSKIH PROSTORIH<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Ukrepi v zvezi z bolnikom<\/li>\n<li>Ukrepi v zvezi z osebjem<\/li>\n<li>Ukrepi v operacijski sobi<\/li>\n<li>Ukrepi v zvezi z okoljem in materialom<\/li>\n<li>Prepre\u010devanje incidentov<\/li>\n<li>Posebni ukrepi pri bolnikih z znano oku\u017ebo<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>Ad\/1 UKREPI V ZVEZI Z BOLNIKOM<\/strong><\/p>\n<p>&#8211; Priprava bolnika na operativni poseg<\/p>\n<p>&#8211; Prekrivanje operativnega polja z neprepustnim materialom za enkratno uporabo<\/p>\n<p>&#8211; Pred operativna antibioti\u010dna terapija<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Ad\/2 UKREPI V ZVEZI Z OSEBJEM<\/strong><\/p>\n<p>&#8211; Higiena rok<\/p>\n<p>&#8211; Za\u0161\u010ditna varovalna obla\u010dila (filter obleka)<\/p>\n<p>&#8211; Druga osebna za\u0161\u010ditna sredstva (maska, kapa)<\/p>\n<p>&#8211; Pravila vstopanja v operacijske prostore (garderoba \u2013 filter)<\/p>\n<p>[wp_ad_camp_1]<\/p>\n<p><strong>Ad\/3 UKREPI V OPERACIJSKI SOBI<\/strong><\/p>\n<p>&#8211; Asepti\u010dna operativna tehnika<\/p>\n<p>&#8211; Vzdr\u017eevanje asepti\u010dnega okolja v operacijski dvorani:<\/p>\n<p>&#8211; \u010dim manj ljudi (vrata zaprta, minimalna koli\u010dina material in pripomo\u010dkov, \u010di\u0161\u010denje in<\/p>\n<p>Razku\u017eevanje op. sobe)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Ad\/4 UKREPI V ZVEZI Z OKOLJEM IN MATERIALOM<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>\u010di\u0161\u010denje in vzdr\u017eevanje operacijskih prostorov<\/li>\n<li>Kirur\u0161ki instrumenti in anestezijska oprema<\/li>\n<li>Odpadki in ne\u010disto perilo<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Obmo\u010dja:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>ne\u010disto obmo\u010dje<\/li>\n<li>\u010disto obmo\u010dje<\/li>\n<li>sterilno obmo\u010dje<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>\u00a0Ad\/5 PREPRE<\/strong><strong>\u010cEVANJE INCIDENTOV<\/strong><\/p>\n<p>Za\u0161\u010dita pred izpostavitvijo:<\/p>\n<ul>\n<li>Za\u0161\u010ditna sredstva<\/li>\n<li>Zbiranje ostrih predmetov<\/li>\n<li>Prva pomo\u010d<\/li>\n<li>Prijava incidenta<\/li>\n<li>Obravnava<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Ad\/6 POSEBNI UKREPI PRI BOLNIKIH Z ZNANO OKU\u017dBO<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Operacijski poseg planiramo za konec programa<\/li>\n<li>Osebje, ki sodeluje, naj se v tem \u010dasu ne vklju\u010duje v delovna opravila pri drugih B<\/li>\n<li>Po operacijskem posegu izvedemo \u010di\u0161\u010denje z razku\u017eevanjem (\u010das delovanja<\/li>\n<\/ul>\n<p>razku\u017eila)<\/p>\n<ul>\n<li>Instrumenti, odpadki in perilo<\/li>\n<li>Osebje zamenja filter obla\u010dila<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>VSTOP SKOZI GARDEROBO \u2013 FILTER<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>V ne\u010distem delu se sle\u010de do spodnjega perila in lo\u010deno odlo\u017ei zunanja obla\u010dila<\/li>\n<li>Odstrani nakit in osebne predmete in razku\u017ei roke<\/li>\n<li>Oble\u010de se v za\u0161\u010ditno operacijsko obleko<\/li>\n<li>Priporo\u010dljiva je dvodelna obleka (tunika in hla\u010de)<\/li>\n<li>Obuje se v operacijsko obuvalo<\/li>\n<li>Nadene si za\u0161\u010ditno kapo in masko.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>OPERACIJSKA OBLEKA (FILTER OBLA<\/strong><strong>\u010cILA) IN OBUTEV<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Obleka \u2013 dvodelna (tunika in hla\u010de): iz tankega gosto tkanega bomba\u017ea me\u0161anega<\/li>\n<\/ul>\n<p>s poliestrom, ki se ne mucka<\/p>\n<ul>\n<li>Obutev \u2013 nogi mora dajati oporo in varnost<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>ZA\u0160<\/strong><strong>\u010cITNA POKRIVALA<\/strong><\/p>\n<p>Operacijska kapa, ruta<\/p>\n<ul>\n<li>Prekrivati mora vse lase, \u010delo in pri mo\u0161kih zalisce.<\/li>\n<li>Po name\u0161\u010danju pokrivala razku\u017eimo roke<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>OBRAZNA MASKA<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Filtrira zrak in spreminja smer izdihanega zraka<\/li>\n<li>Prekriva nos, usta in brado<\/li>\n<li>Ne nosimo je v \u017eepu ali privezane okoli vratu.<\/li>\n<\/ul>\n<p><u>Poznamo:<\/u><\/p>\n<ul>\n<li>Ve\u010dslojno masko iz netkanega blaga (kirur\u0161ka maska)<\/li>\n<li>Kirur\u0161ka maska s \u0161\u010ditnikom za o\u010di<\/li>\n<li>Posebna za\u0161\u010ditna maska z izbolj\u0161animi filtrirnimi sposobnostmi<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Splo\u0161na navodila za uporabo maske<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Masko se nosi ves \u010das dela v operacijski dvorani<\/li>\n<li>Maska mora biti name\u0161\u010dena tako, da pokriva nos in usta in dobro tesni<\/li>\n<li>Po name\u0161\u010danju in odstranjevanju maske moramo razku\u017eiti roke, ker se<\/li>\n<\/ul>\n<p>dotikamo ko\u017ee okoli ust in nosu, kjer je veliko bakterij<\/p>\n<ul>\n<li>Masko uporabimo samo enkrat (maska je z notranje strani kontaminirana \u2013<\/li>\n<\/ul>\n<p>lahko kontaminiramo roke in okolico)<\/p>\n<ul>\n<li>Maske ne nosimo v \u017eepu ali privezane okoli vratu<\/li>\n<li>Masko zamenjamo, ko je vla\u017ena ali po dveh urah uporabe (zmanj\u0161ajo se<\/li>\n<\/ul>\n<p>filtrirne lastnosti maske)<\/p>\n<ul>\n<li>Po uporabi se masko sname in odvr\u017ee v ko\u0161 za odpadke ter razku\u017ei roke<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>KIRUR\u0160KI PLA\u0160<\/strong><strong>\u010cI<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Sterilen kirur\u0161ki pla\u0161\u010d za ve\u010dkratno uporabo<\/li>\n<li>Sterilen kirur\u0161ki pla\u0161\u010d za enkratno uporabo<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>KIRUR\u0160KE ROKAVICE<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Nesterilne preiskovalne rokavice<\/li>\n<li>Sterilne preiskovalne rokavice<\/li>\n<li>Sterilne kirur\u0161ke rokavice<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>STERILNE KIRUR\u0160KE ROKAVICE<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Sterilne kirur\u0161ke rokavice iz lateksa<\/li>\n<li>Sterilne kirur\u0161ke rokavice brez pudra<\/li>\n<li>Sterilne kirur\u0161ke rokavice iz sinteti\u010dnega materiala ( brez lateksa)<\/li>\n<li>Sterilne kirur\u0161ke rokavice za potrebe ortopedije in travmatologije<\/li>\n<li>Sterilne kirur\u0161ke rokavice za za\u0161\u010dito pred rentgenskim sevanjem<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>LASTNOSTI, KI JIH IMAJO KIRUR\u0160KE ROKAVICE<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Necitotoksi\u010dnost in nehemoliti\u010dnost<\/li>\n<li>Apirogenost<\/li>\n<li>Hipoalergi\u010dnost<\/li>\n<li>Nizka vsebnost kemikalij<\/li>\n<li>Niso pudrane<\/li>\n<li>Nizka vsebnost proteinskih alergenov<\/li>\n<li>Maksimalna neprepustnost<\/li>\n<li>Anatomska oblikovanost<\/li>\n<li>Izredna jakost in \u010dvrstost<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>KIRUR\u0160KO UMIVANJE ROK<\/strong><\/p>\n<p><strong>Kdaj?<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Pred vsemi kirur\u0161kimi posegi, preden si roke razku\u017eimo in oble\u010demo sterilen kirur\u0161ki pla\u0161\u010d in sterilne kirur\u0161ke rokavice.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Zakaj?<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Odstraniti in uni\u010diti mikrobno floro in zmanj\u0161ati koli\u010dino stalne ko\u017ene flore na minimum<\/li>\n<li>Upo\u010dasniti ponovno rast mikroorganizmov na rokah<\/li>\n<li>Zmanj\u0161ati mo\u017enost vnosa mikroorganizmov v sterilne rane in votline, saj kirur\u0161ke rokavice niso prepustne<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>ANTISEPSA<\/strong><\/p>\n<p>Izvor besede je gr\u0161ki in pomeni \u00bbonemogo\u010diti gnitje\u00ab.<\/p>\n<p>V znanstveni terminologiji je antisepsa ozna\u010dena kot sredstvo za prepre\u010devanje<\/p>\n<p>sepse ter uporaba snovi in sredstev, ki uni\u010dujejo mikrobe in prepre\u010dujejo njihovo rast.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>KIRUR\u0160KA ZAVEST<\/strong><\/p>\n<p>Razvijanje kirur\u0161ke zavesti temelji na na\u010delih asepse in je dejanje discipline duha. Obsega nadzor in uravnavanje lastnega po\u010detja ter namenja posebno pozornost odklonom od dopustnega oziroma varne prakse. Zavest v kirurgiji se ne nana\u0161a le na kirur\u0161ko ekipo, temve\u010d na vse sodelujo\u010de!<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>ASEPTI<\/strong><strong>\u010cNE TEHNIKE<\/strong><\/p>\n<p>Asepti\u010dna tehnika je skupina postopkov, ki prepre\u010dujejo vdor mikroorganizmov iz okolja. Sterilna tehnika je skupina metod, s katerimi zagotovimo in vzdr\u017eujemo sterilnost potrebnih predmetov ali povr\u0161ine. Obe izvajamo zato, da bi prepre\u010dili kontaminacijo in za\u0161\u010ditili bolnika prepooperativno oku\u017ebo.<\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>Standard zagotavljanja sterilnosti operativnega polja in izvajanje asepti<\/strong><strong>\u010dnih postopkov<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Vsi predmeti znotraj sterilnega polja morajo biti sterilni.<\/li>\n<li>Vsaka prepustna sterilna ovira je oku\u017eena.<\/li>\n<li>Robovi sterilne posode postanejo nesterilni, ko jo odpremo.<\/li>\n<li>Operacijska miza in in\u0161trumentarske mize so sterilne le na svoji vi\u0161ini.<\/li>\n<li>Osebe, ki so sterilno oble\u010dene, se dotikajo le sterilnih predmetov, nesterilne le nesterilnih podro\u010dij in predmetov.<\/li>\n<li>Gibanje v sterilnem obmo\u010dju ali v njegovi bli\u017eini ne sme povzro\u010diti oku\u017ebe.<\/li>\n<li>Vsi predmeti in podro\u010dja, za katera menimo, da verjetno niso sterilna, so nesterilna.<\/li>\n<\/ol>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Za vzdr\u017eevanje sterilnega polja upo\u0161tevamo<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Operacijski pla\u0161\u010d je sterilen spredaj od predela prsi do vi\u0161ine operativnega obmo\u010dja.<\/li>\n<li>Rokavi so sterilni 5 cm nad komolcem do man\u0161ete, ki mora biti pokrita sterilnimi rokavicami.<\/li>\n<li>Nesterilna podro\u010dja so predel ob vratu, predel v podpazduhi in hrbtna stran. Sterilno oble\u010denih rokavic nikoli ne prekri\u017eamo pod pazduho, saj je to podro\u010dje nesterilno. Roke dr\u017eimo na sterilnem podro\u010dju v vi\u0161ini prsi, pla\u0161\u010da.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Pri sterilnem prekrivanju nesterilnih povr\u0161in upo\u0161tevamo<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Sterilno oble\u010dena oseba najprej prekrije nesterilno povr\u0161ino pri sebi.<\/li>\n<li>\u010ce jo pokriva nesterilno oble\u010dena oseba, pokrije najprej povr\u0161ino od sebe, da se pozneje ne dotakne sterilnega podro\u010dja (razdalja 50 cm!).<\/li>\n<li>\u010ce prekrivala prepustijo teko\u010dino ali postanejo vla\u017ena, veljajo za kontaminirana. Postopek pokrivanja je treba ponoviti.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Vsi predmeti na sterilnem podro<\/strong><strong>\u010dju morajo biti sterilni.<\/strong><\/p>\n<p><strong>Sterilni material se ne sme dotikati nesterilnega, ker se kontaminira.<\/strong><\/p>\n<p>Pred uporabo sterilnih setov, mora nesterilna oseba preveriti sterilnost in<\/p>\n<p>nepo\u0161kodovanost embala\u017ee:<\/p>\n<ul>\n<li>Preveriti zunanji ovoj, \u010de ni raztrgan ali preboden in \u010de ni odlepljen zvar<\/li>\n<li>Ugotoviti mora uporabnost glede na rok sterilnosti<\/li>\n<li>Preveriti mora indikatorje sterilnosti na ovoju<\/li>\n<li>\u010ce obstoja dvom o sterilnosti, velja zavitek za nesterilnega in materiala ne uporabimo<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Upo\u0161tevamo rok sterilnost, ki je po raziskavah sodec odvisen od na\u010dina<\/p>\n<p>embaliranja, ravnanja in razmer pri shranjevanju.<\/p>\n<p><strong>Vse predmete, ki jih uporabljamo na sterilnem obmo<\/strong><strong>\u010dju, moramo odpreti in z<\/strong><\/p>\n<p><strong>njimi ravnati po metodah, ki zagotavljajo njihovo celotnost in sterilnost.<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Robovi sterilnega zavoja niso ve\u010d sterilni, ko ga enkrat odpremo.<\/li>\n<li>Pri nalivanju sterilnih teko\u010din moramo prepre\u010diti pljusk nazaj. Odprte steklenice ne smemo pokrivati in jo znova uporabiti. Teko\u010dine moramo takoj porabiti do konca ali pa preostanek zavre\u010di.<\/li>\n<li>Pri odpiranju setov in dodajanju materiala na sterilno obmo\u010dje pazimo, da z nesterilnimi rokami ne segamo na sterilno obmo\u010dje in se ne dotikamo sterilnih predmetov<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>ELEKTROKIRUR\u0160KI NO\u017d<\/strong><\/p>\n<p>Elektrokirur\u0161ki no\u017e sodi v vsako operacijsko dvorano. Je pomemben del opreme, ki kirurgu omogo\u010da rezanje in so\u010dasno hemostazo.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Lo\u010dimo monopolarno in bipolarano koagulacijo.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Pri <strong>monopolarni koagulaciji<\/strong> te\u010de elektri\u010dni tok od aktivne elektrode (in\u0161trumenta v operativni rani) skozi organizem do nevtralne oz. povratne elektrode.<\/p>\n<p>Velika nevarnost pri tem na\u010dinu je termoelektri\u010dna opeklina na mestu nevtralne elektrode. Vzrok je lahko prevelika energija, mokra ali slabo pritrjena nevtralna elektroda.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Pri <strong>bipolarni koagulaciji <\/strong>te\u010de elektri\u010dni tok med dvema rogljema-krakoma prijemalke ali pincete. Tkivo med krakoma se izsu\u0161i, celice se skr\u010dijo in tako se krvavitev zaustavi. Uporaba nevtralne elektrode je pri tej tehniki nepotrebna.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>NEVTRALNA ELEKTRODA<\/strong><\/p>\n<p>Nevtralno elektrodo nalepimo na \u010disto, suho, obrito in dovolj veliko povr\u0161ino ko\u017ee \u010dim bli\u017ee operativnemu polju (izogibamo se mestom, ki se nahajajo tik nad kostjo, v pregibu) in jo s pomo\u010djo kabla pove\u017eemo z aparatom. Prepre\u010devanje stika s kovinskimi predmeti!<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>HARMONI<\/strong><strong>\u010cNI SKALPEL<\/strong><\/p>\n<p>Prisotnost harmoni\u010dnega skalpela je v operacijski sobi spremenila in obogatila operativne mo\u017enosti. Osnovni princip njegovega delovanja je pretvorba elektri\u010dne energije v mehani\u010dno energijo. Omogo\u010da isto\u010dasno mo\u017enost rezanja, preparacije, disekcije in hemostaze tkiv na temperaturi 60\u00b0C \u2013 80\u00b0C. Harmoni\u010dni sistem je sestavljen iz generatorja, ro\u010dnega kabla, v katerem je<\/p>\n<p>pretvornik energije, in instrumentov, ki so namenjeni klasi\u010dnim in laparoskopskim operacijam.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>TOURNIQUET APARAT (za krvno stazo)<\/strong><\/p>\n<p>Tourniquet aparat omogo\u010da zagotoviti suho, brezkrvno operativno polje med dolo\u010denimi operacijskimi posegi na ekstremitetah.<\/p>\n<p>Sestavlja ga man\u0161eta in priklju\u010dek, ki omogo\u010da dotok zraka (jeklenka ali vgradni-zidni priklju\u010dek) in manometer, ki ka\u017ee vi\u0161ino pritiska. Mesto nastavitve je nad operativnim poljem oz. ga dolo\u010di operater. Okon\u010dino dvignemo in jo dr\u017eimo v rahlo skr\u010denem polo\u017eaju. Napihnemo man\u0161eto, vi\u0161ino pritiska dolo\u010di operater. Man\u0161eta pod tlakom naj bi delovala najve\u010d dve uri. \u010ce se \u010das operacije podalj\u0161a, operacijske medicinska sestra po navodilu zdravnika operaterja zmanj\u0161ajo tlak ali prekinejo delovanje man\u0161ete.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>KIRUR\u0160KI IN\u0160TRUMENTI<\/strong><\/p>\n<p><strong>materiali<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>75% vseh instrumentov iz nerjave\u010dega jekla<\/li>\n<li>Slabosti: vodni made\u017ei in obarvanje z vodnimi made\u017ei<\/li>\n<li>Obdelava instrumetnov s pasivizacijo \u2013 nanos kromovega oksida na povr\u0161ino jekla<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>TITANIJEVE ZLITINE<\/strong><\/p>\n<p>&#8211; posebna trdnost<\/p>\n<p>&#8211; ve\u010dja odpornost na korozijo<\/p>\n<p>&#8211; brez posebnega vzdr\u017eevanja<\/p>\n<p>&#8211; najprimernej\u0161i za mikrokirur\u0161ke instrumente<\/p>\n<ul>\n<li>z instrumenti ravnajte ne\u017eno<\/li>\n<li>izogibajte se padcem, ne obremenjujte jih s te\u017ekimi predmeti<\/li>\n<li>posami\u010dna uporaba oz. v manj\u0161ih koli\u010dinah<\/li>\n<li>za\u0161\u010dita konic<\/li>\n<li>izpostavljenost krvi in fiziolo\u0161ki raztopini naj bo minimalna<\/li>\n<li>ob\u010dutljivost nerjave\u010dega jekla na mo\u010dne raztopine &#8211; npr. jod &#8211; maksimalna izpostavljenost ena ura oz. najmanj\u0161i mo\u017eni \u010das<\/li>\n<li>SPECIFICNOST INSTRUMENTOV &#8211; instrumenti se naj uporabljajo samo na podro\u010djih, za katere so namenjeni<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>SETI\u00a0 INSTRUMENTOV<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>pravilno pakiranje in nalaganje instrumentov na pladnje<\/li>\n<li>te\u017eji instrumenti na dno, la\u017eji na vrh<\/li>\n<li>pladenj mora biti ustrezne velikosti<\/li>\n<li>instrumenti posebnih oblik na posebej oblikovane pladnje<\/li>\n<li>ostra rezila naj se ne dotikajo<\/li>\n<li>ozna\u010devanje?<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>MIKRO INSTRUMENTI<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>najbolj ranljivi od vseh<\/li>\n<li>njihova natan\u010dno delovanje bistvenega pomena<\/li>\n<li>natan\u010den pregled po vsaki uporabi<\/li>\n<li>uporaba le v mikroriru\u0161ke namene<\/li>\n<li>priporo\u010dljivo le ro\u010dno \u010di\u0161\u010denje<\/li>\n<li>redno preventivno vzdr\u017eevan<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>\u010cI\u0160\u010cENJE\u00a0 INSTRUMENTOV<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>\u010dim hitreje po uporabi<\/li>\n<li>kri in ostanki se naj ne zasu\u0161ijo<\/li>\n<li>popolna razstavitev instrumentov<\/li>\n<li>priporo\u010dljivo lo\u010devanje instrumentov iz razli\u010dnih kovin, da se prepre\u010di naelektritev<\/li>\n<li>ob\u010dutljivi in ostri instrumenti lo\u010deno od ostalih<\/li>\n<li>posebna pozornost instrumentom z votlimi cevkami<\/li>\n<li>izogibajte se abrazivnim blazinicam ali \u010distilom<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>ro\u010dno \u010di\u0161\u010denje, ultrazvo\u010dni \u010distilci, mehani\u010dno \u2013 strojno \u010di\u0161\u010denje, strojno pranje<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>SREDSTVA\u00a0 ZA\u00a0 <\/strong><strong>\u010cI\u0160\u010cENJE\u00a0 INSTRUMENTOV<\/strong><\/p>\n<p>Mrzla voda<strong>, <\/strong>Voda in detergent<strong>, <\/strong>Dezinficiens + detergent<strong>,<\/strong> Encimski detergent<\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>STERILIZACIJA<\/strong><\/p>\n<p>Parna sterilizacija<strong>, <\/strong>Etilen oksid (EtO)<strong>, <\/strong>Formaldehid<strong>, <\/strong>Sterilizacija s plazmo<strong>, <\/strong>Gama radiacija<\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>KIRUR\u0160KE IGLE<\/strong><\/p>\n<p>Ostra, \u010dvrsta, elasti\u010dna, sterilna, odporna na rjavenje<\/p>\n<p>Namen: utiranje poti kirur\u0161ki niti skozi tkivo ob povzro\u010danju minimalne travme<\/p>\n<p><strong>Traumatske\u00a0 igle<\/strong>(zaprt in nati\u010dni spoj)<\/p>\n<p>pove\u010dana trauma tkiva, izguba \u010dasa, slaba kvaliteta igel- pokanje, slab\u0161i kozmeti\u010dni rezultat, rjavenje, topa konica<\/p>\n<p><strong>Atraumatske <\/strong>(povezan na\u010din)<\/p>\n<p>manj\u0161a trauma tkiva, la\u017eji prehod niti skozi tkivo, dobitek na \u010dasu, vsaki\u010d nova igla<\/p>\n<p><strong>\u0160IVALNI MATERIALI<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Resorptivni &amp; neresorptivni<\/li>\n<li>Naravni &amp; sinteticni<\/li>\n<li>Multifilamentni (pleteni) &amp; monofilamentni<\/li>\n<li>Velikost in natezna trdnost<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>PACIENT Z MAVCEM ALI EKSTENZIJO<\/strong><\/p>\n<p><strong><u>Ugotavljamo:<\/u><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>vrsta ekstenzije, polo\u017eaj, ute\u017ei<\/li>\n<li>lokacija mav\u010deve opornice<\/li>\n<li>potreben polo\u017eaj pacienta ali uda<\/li>\n<li>prekrvavljenost uda<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><u>Intervencije:<\/u><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>pravilna namestitev pacienta, udov, ekstenzije<\/li>\n<li>merjenje pulza, opazovanje barve ko\u017ee in toplote<\/li>\n<li>ali pacient \u010duti mravljince v udu, peko\u010do bole\u010dino (nevarnost RZP)<\/li>\n<li>laj\u0161anje bole\u010din (pravilen polo\u017eaj, analgetiki)<\/li>\n<li>za\u0161\u010dita mav\u010deve opornice pred umazanijo (kri, izbruhek, urin, blato)<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>ZDRAVSTVENA NEGA DRENOV<\/strong><\/p>\n<p><strong><u>Vrsta drena\u017ee (GS, TK, TH dren):<\/u><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>dreni v rani ali poleg rane<\/li>\n<li>dren v prsni ali trebu\u0161ni votlini<\/li>\n<li>\u017eelod\u010dna sonda, trajni urinski kateter<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><u>Posebnost drena\u017ee:<\/u><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>aktivna, pasivna<\/li>\n<li>redivak, vre\u010dka, sukcija<\/li>\n<li>priklju\u010dimo na ustrezno vre\u010dko ali drena\u017eni sistem (torakalna sukcija)<\/li>\n<li>kontroliramo: &#8211; delovanje drena\u017ee<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211; vsebina, koli\u010dina, sestava, barva<\/p>\n<ul>\n<li>pazimo: &#8211; pacient ne odstrani drena\u017ee, ne le\u017ei na drenu<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211; dreni prosti, dobro pritrjeni (ne smejo biti sitsnjeni, nategnjeni)<\/p>\n<p>&#8211; upo\u0161tevanje gravitacije<\/p>\n<p>&#8211; zbirna posoda, vre\u010dka vsaj 50 cm pod nivojem pacienta<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>PLEVREVAK, NA KAJ MORA BITI MS POZORNA<\/strong><\/p>\n<p><u>(Torakalni dren na sukcijo in vlek, kaj mora\u0161 opazovati pri bolniku in na kaj mora\u0161 biti pozoren? Na kaj mora biti pozorna MS pri bolniku, ki ima izpeljan dren v plevrevak?)<\/u><\/p>\n<p><u>\u00a0<\/u><\/p>\n<p><strong><u>Namen:<\/u><\/strong> &#8211; \u010dim hitrej\u0161e in popolno raz\u0161irjenje oz. ekspanzija plju\u010d<\/p>\n<p>&#8211; izpraznitev teko\u010dine oz. zraka in plevralnega prostora<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><u>Torakalni dren na sukcijo in vlek:<\/u><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>zbiralna komora \u2013 zbiralnik za vsebino, iz\u010drpano iz plevralne votline<\/li>\n<li>redukcijski ventil ali podvodna drena\u017ea \u2013 nepovratna valvula (zrak te\u010de le v smeri proti zbiralniku)<\/li>\n<li>kontrola sukcije \u2013 vi\u0161ina vode dolo\u010da negativni tlak, ki \u017eelimo dose\u010di v plevralni votlini (pri odraslih najve\u010d 20 cm vodnega stolpca)<\/li>\n<\/ul>\n<p><u>\u00a0<\/u><\/p>\n<p><strong><u>Vloga MS:<\/u><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>informiranje pacienta<\/li>\n<li>opazovanje in bele\u017eenje koli\u010dine in kvalitete drenirane teko\u010dine (upo\u0161tevamo pri teko\u010dinski bilanci)<\/li>\n<li>fiksacija drena<\/li>\n<li>opazovanje vbodnega mesta in previjanje po asepti\u010dni metodi<\/li>\n<li>kontroliranje delovanja sukcijske drena\u017ee, subakvalne drena\u017ee<\/li>\n<li>dolivanje redistilirane vode v redukcijko komoro<\/li>\n<li>skrb za prehodnost drena (ev. koagul) \u2013 molzenje v smeri proti zbiralniku<\/li>\n<li>skrb, da je plevrevak vsaj 50 cm pod nivojem prsnega ko\u0161a<\/li>\n<li>skrb, da se plevrevak ne prevrne<\/li>\n<li>skrb, da dren ni upognjen in da pacient ne le\u017ei na njem<\/li>\n<li>skrb, da dren te\u010de naravnost<\/li>\n<li>pokretnemu pacientu razlo\u017eimo, kako odklopi plevrevak od injektorja<\/li>\n<li>poslu\u0161anje pacienta<\/li>\n<\/ul>\n<p>Multimedijski zdravstveni portal http:\/\/www.zdravstvena.info<\/p>\n<p><strong>TEKO\u010cINSKO IN ELEKTROLITSKO RAVNOVESJE<\/strong><\/p>\n<p><strong><u>Bistvene funkcije<\/u><\/strong> za \u017eivljenje ima vsak \u017eiv organizem:<\/p>\n<ul>\n<li>sprejemanje hranljivih snovi;<\/li>\n<li>izgorevanje snovi za tvorbo energije;<\/li>\n<li>razgrajevanje sprejetih snovi in sintezo telesu lastnih snovi za rast, nadomestitev in razmno\u017eevanje<\/li>\n<li>izlo\u010danje \u0161kodljivih produktov ter obramba proti \u0161kodljivim dejavnikom.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Med boleznijo se poru\u0161i skladno delovanje vseh \u017eivljenjskih funkcij oziroma <strong>homeostaza<\/strong> (dinami\u010dno ravnovesje), s tem pa se poslab\u0161a ali odpove odpornost oz. kondicija organizma.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>\u00a0TELESNA KONDICIJA<\/strong><\/p>\n<p><strong>Kondicija <\/strong>je trenutno stanje reaktivne sposobnosti organizma, ki je odvisna od konstitucije in trenutne kondicije. Dolo\u010dena je v dednih zasnovah in v okolju, v katerem se je organizem razvijal.<\/p>\n<p><em><u>Dejavniki, ki odlo\u010dajo o bolnikovi kondiciji in na katere ne moremo vplivati so:<\/u><\/em><\/p>\n<ul>\n<li>dedne zasnove (konstitucijski tipi, \u017eiv\u010dna uravnove\u0161enost)<\/li>\n<li>okolje (hrana, \u0161kodljivi vplivi okolja) in<\/li>\n<li>starost ( majhni otroci in stari ljudje)<\/li>\n<\/ul>\n<p><em><u>Dejavniki, ki se zaradi bolezni in drugih vzrokov spremenijo so:<\/u><\/em><\/p>\n<ul>\n<li>teko\u010dinsko in elektrolitsko ravnovesje<\/li>\n<li>acido-bazno ravnovesje<\/li>\n<li>ustrezna prehranjenost<\/li>\n<li>vitaminsko ravnovesje<\/li>\n<li>dihanje<\/li>\n<li>funkcija jeter in ledvic<\/li>\n<li>temperatura telesa<\/li>\n<li>obrambna sposobnost organizma<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>TEKO\u010cINSKO IN ELEKTROLITSKO RAVNOVESJE<\/strong><\/p>\n<h3><em><u>VODA<\/u><\/em><\/h3>\n<ul>\n<li>v telesu 60 % telesne te\u017ee<\/li>\n<li>\u010clovek lahko strada in izgubi 40 % telesne te\u017ee, vendar \u017eivi<\/li>\n<li>\u010ce izgubi 10 % vode, je njegovo stanje precej resno<\/li>\n<li>pri izgubi 20 % vode pa \u010dlovek umre.<\/li>\n<li>Pri veliki koli\u010dini infuzije in slabi ledvi\u010dni funkciji se pojavijo edemi, kr\u010di (mo\u017eganski edem) in smrt. Pomembno je bele\u017eenje vnosa in iznosa teko\u010dine pri bolniku.<\/li>\n<\/ul>\n<p><em><u>Voda je prerazporejena:<\/u><\/em><\/p>\n<ul>\n<li>intracelularno (v celicah \u2013 66 %);<\/li>\n<li>intersticialno (v tkivu \u2013 27 %);<\/li>\n<li>intravaskularno (v \u017eilah \u2013 7 %)<\/li>\n<li>Izvenceli\u010dno se nahaja teko\u010dina v urinu, znoju, prebavilih in eksudatih.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3><em><u>ELEKTROLITI<\/u><\/em><\/h3>\n<ul>\n<li>Voda in elektroliti prehajajo skozi polprepustno membrano s pomo\u010djo ozmoze, difuzije in filtracije<\/li>\n<li>Pri vzdr\u017eevanju teko\u010dinskega in elektrolitskega ravnovesja imajo pomembno vlogo hormoni:<\/li>\n<li>antidiuretski hormoni \u2013 ADH (hipotalamus)<\/li>\n<li>aldosteron (nadledvi\u010dna \u017eleza)<\/li>\n<li>parathormon (ob\u0161\u010ditnica).<\/li>\n<\/ul>\n<p>Kirur\u0161ka stanja pri bolnikih lahko ogro\u017eajo teko\u010dinsko in elektrolitsko ravnovesje.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><u>V telesu se lahko <em>izlo\u010da teko\u010dina na razli\u010dne na\u010dine<\/em> (v 24 urah):<\/u><\/p>\n<ul>\n<li>s slino (1200 ml)<\/li>\n<li>z \u017eelod\u010dnimi sokovi (2000 ml)<\/li>\n<li>s sokovi trebu\u0161ne slinavke (1200 ml)<\/li>\n<li>z \u017eol\u010dem (7000 ml)<\/li>\n<li>v \u010drevesju (3000 ml)<\/li>\n<li>z znojenjem, bruhanjem, driskami, drena\u017eami, urinom, krvavitvami, opeklinami okrog rane, edemi, ascitesom in \u010drevesno zaporo<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3><em>a)\u00a0\u00a0 <\/em><em><u>NATRIJ<\/u><\/em><\/h3>\n<p>Je pomemben elektrolit za \u010dloveka. Normalna koncentracija je 138 do 145 mEq\/L. Telo potrebuje dnevno 6 gramov Na, porabi ga 3 do 5 g. Telo oddaja Na v znoju, v urinu in preko \u010drevesja. Na dolo\u010dimo v serumu in urinu.<\/p>\n<p><em>\u00a0<\/em><\/p>\n<p><strong><u>Vzroki hiponatremije<\/u><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>izguba iz prebavil (bruhanje, diareja, \u017eelod\u010dna ali \u017eol\u010dna vsebina, fistule);<\/li>\n<li>izguba skozi ko\u017eo (znojenje, ve\u010dje odprte rane, opekline);<\/li>\n<li>preme\u0161\u010danje telesne teko\u010dine (obse\u017eni edemi, ascites, opekline, zapora ozkega \u010drevesa)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><u>Simptomi<\/u><\/strong><strong><u> hiponatremije<\/u><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>glavobol, slabost v mi\u0161icah, utrujenost, apatija, polo\u017eajna hipotenzija, bruhanje (izguba iz prebavil)<\/li>\n<li>kr\u010di v abdomnu pri dalj\u0161em pomanjkanju<\/li>\n<li>\u0161ok, zmedenost, nezavest (izguba skozi ko\u017eo).<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><u>Vzroki hipernatremije<\/u><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>izguba vode, ne pa tudi natrija<\/li>\n<li>jemanje ve\u010djih koli\u010din Na tablet<\/li>\n<li>hitra infuzija Na raztopin<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><u>Simptomi hipernatremije<\/u><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>suha in lepljiva sluznica, manj\u0161a diureza, otrdela, neelasti\u010dna ko\u017ea<\/li>\n<li>pri dalj \u010dasa zvi\u0161anem Na zmedenost, tahikardija, smrt<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol>\n<li><strong><u>KALIJ<\/u><\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Je glavni kation v celicah in vanje pri izgradnji tkiv (anabolizmu) ali spreminjanju glukoze v glikogen tudi vstopa. Pri razgradnji tkiv (katabolzmu) kalij izstopa iz celice (pri po\u0161kodbah, dehidraciji ali stradanju). Normalna koncentracija v serumu 3,5 do 5 mEq\/L.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><u>Vzroki hipokaliemije:<\/u><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>zmanj\u0161an vnos kalija<\/li>\n<li>pove\u010dana izguba kalija (pove\u010dan aldesteron, preko prebavil, diuretik, ki odstranjuje kalij, pri travmah in opeklinah)<\/li>\n<li>stanja, ki povzro\u010dajo ve\u010djo diurezo<\/li>\n<li>umik kalija v celice (zdravljenje acidoze, metaboli\u010dna alkaloza)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><u>Simptomi hipokaliemije<\/u><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>mi\u0161i\u010dna slabost, neje\u0161\u010dnost, navzeja, bruhanje<\/li>\n<li>zmanj\u0161ani refleksi, zaspanost<\/li>\n<li>sr\u010dna aritmija, spremembe v EKG<\/li>\n<li>hudo ali dolgotrajno pomanjkanje (ohlapna paraliza, po\u0161kodba ledvic, paraliti\u010dni ileus, sr\u010dni zastoj).<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><u>Vzroki hiperkaliemije:<\/u><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>jemanje ve\u010djih koli\u010din kalija, ki ga ledvice ne morejo izlo\u010diti<\/li>\n<li>odpoved ledvic<\/li>\n<li>pomanjkljivo delovanje nadledvi\u010dne \u017eleze<\/li>\n<li>ve\u010dji izstop kalija iz celic pri po\u0161kodbah<\/li>\n<li>metaboli\u010dna acidoza<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><u>Simptomi hiperkaliemije<\/u><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>navzeja, bruhanje, diareja, kolike<\/li>\n<li>sr\u010dna aritmija, spremembe v EKG<\/li>\n<li>otrplost, odrevenelost, mravljinci<\/li>\n<li>dolgotrajno zvi\u0161an kalij (ohlapna paraliza, sr\u010dni zastoj, anurija)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><u>Hrana z veliko kalija:<\/u><\/strong><\/p>\n<p>&#8211; sadje (marelice, banane, grenivke, melone, suho sadje, pomaran\u010de)<\/p>\n<p>&#8211; zelenjava (\u0161parglji, suhi fi\u017eol, zelje, korenje, krompir, \u0161pina\u010da, zelena, gobe, grah bu\u010de)<\/p>\n<p>&#8211; beljakovinska \u017eivila (meso, jetra, mleko, maslo, orehi, le\u0161niki)<\/p>\n<p>&#8211; pija\u010de (kokakola, instant \u010daj, kava)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3><em><u>c). <\/u><\/em><u>KALCIJ<\/u><\/h3>\n<p>Najve\u010d ga je v kosteh, manj\u0161e koli\u010dine so tudi v telesni teko\u010dini. V serumu ga je od 4,5 do 5,8 mEq\/L. Za vzdr\u017eevanje vitalnih funkcij, \u017eiv\u010dno-mi\u0161i\u010dne vzdra\u017eljivosti in strjevanje krvi.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><u>Vzroki hipokalciemije:<\/u><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>prekomerna koli\u010dina vezanega kalcija (ve\u010dja koli\u010dina citrirane krvi, alkaloza)<\/li>\n<li>prekomerno u\u017eivanje kalcija<\/li>\n<li>kroni\u010dna ledvi\u010dna obolenja<\/li>\n<li>obolenje pankreasa<\/li>\n<li>obolenje ozkega \u010drevesa, fistula ozkega \u010drevesa<\/li>\n<li>pomanjkanje hormona ob\u0161\u010ditnice ali vitamina D, zvi\u0161an magnezij<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><u>Simptomi hipokalciemije<\/u><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>osteoporoza, bolezenski zlomi kosti, mravljinci okrog nosu, ust, u\u0161es, v prstih,mi\u0161i\u010dni kr\u010di na nogah in rokah, tetani\u010dni kr\u010di, navzeja, bruhanje, diareje, sr\u010dna aritmija, zastoj srca, nalaganje kalcija v telesna tkiva.<\/li>\n<li>Paratioidni hormon in D vitamin sta potrebna za pravilno uravnavanje kalcija v krvi.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><u>Vzroki hiperkalciemije:<\/u><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>izguba iz kosti (imobilizacija, metastaze kostnega raka, multipli mielomi)<\/li>\n<li>prekomerno u\u017eivanje (dieta, antacidi, ki vsebujejo kalcij)<\/li>\n<li>zvi\u0161ana absorpcija (zvi\u0161an ob\u0161\u010ditni\u010dni hormon, zvi\u0161an D vitamin)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><u>Simptomi hiperkalciemije<\/u><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>\u017eeja, pove\u010dana diureza, ledvi\u010dni kamni, zmanj\u0161ani refleksi, zaspanost, nezavest,sr\u010dna aritmija, sr\u010dni zastoj, zmanj\u0161an mi\u0161i\u010dni tonus, zmanj\u0161ano delovanje \u010drevesja.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><u>d). MAGNEZIJ<\/u><\/strong><\/p>\n<p>Normalna vrednost v krvi 1,5 do 2,5 mEq\/L.<\/p>\n<p>50 % ga je v kosteh<\/p>\n<p>5 % v ekstracelularnem prostoru<\/p>\n<p>45 % v celicah<\/p>\n<p>Vpliva na metabolizem OH in ima sedativni u\u010dinek na C\u017dS<\/p>\n<p>Metaboli\u010dno je povezan s kalcijem in kalijem.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><u>Vzroki zni\u017eanja Mg:<\/u><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>zmanj\u0161an vnos (dolgotrajno u\u017eivanje hrane z manj magnezija, stradanje)<\/li>\n<li>motnje v absorpciji iz prebavnega trakta (alkoholizem, hiperkalcemija, direja, fistula tankega \u010drevesa, ve\u010dje izgube z urinom)<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong><u>Simptomi zni\u017eanja MG:<\/u><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>psihi\u010dne spremembe (nemir, depresija, zmedenost, parestezija, tremor, ataksija,<\/li>\n<li>tahikardija, zvi\u0161an RR, aritmija<\/li>\n<li>kr\u010di, spazmi, tetanija)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><u>Vzroki zvi\u0161anja Mg:<\/u><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>odpoved ledvic<\/li>\n<li>diabeti\u010dna ketoacidoza s hudo izgubo vode<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><u>Simptomi zvi\u0161anja Mg:<\/u><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>zni\u017ean RR, vazodilatacija;<\/li>\n<li>vro\u010dina, \u017eeja, navzeja, bruhanje;<\/li>\n<li>izguba globokih kitnih refleksov, depresija dihanja;<\/li>\n<li>dolgotrajno zvi\u0161anje magnezija (nezavest, zastoj srca).<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong><em><u>\u00a0<\/u><\/em><\/strong><\/p>\n<p><strong>UGOTAVLJANJE TEKO\u010cINSKEGA IN ELEKTROLITSKEGA RAVNOVESJA<\/strong><\/p>\n<p>Bolnikovi podatki &#8211; Subjektivni podatki vklju\u010dujejo: \u017eejo, glavobol, bole\u010dino, navzejo, dispnejo in ortopnejo.<\/p>\n<p>Podatki laboratorijskih preiskav<\/p>\n<ul>\n<li>prese\u017eek teko\u010dine v krvi \u2013 <strong>nastane hemodelucija<\/strong><\/li>\n<li>pri prekomerni izgubi vode &#8211; nastopi <strong>hemokoncentracija, zgostitev<\/strong> <strong>\u00a0krvnih teles in zvi\u0161ana raven hematokrita. <\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li><strong>Drugi podatki <\/strong><\/li>\n<li><strong>Sprejeta teko\u010dina<\/strong> je vsa teko\u010dina, ki jo bolnik dobi oralno, parenteralno, rektalno, po sondi ali po raznih drenih in jo obdr\u017ei v telesu<\/li>\n<li><strong>Izlo\u010dena teko\u010dina<\/strong> je vsa teko\u010dina , ki jo bolnik izlo\u010da z urinom, drena\u017eami ran, skozi prebavni trakt, s sekrecijo iz drugih telesnih votlin, z znojenjem in izhlapevanjem teko\u010dine skozi ko\u017eo in z dihanjem<\/li>\n<li><strong>Telesna te\u017ea<\/strong><\/li>\n<li><strong>Spe\u010difi\u010dna te\u017ea urina<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<h3>ZNAMENJA MOTENJ TEKO\u010cINSKEGA IN ELEKTROLITSKEGA RAVNOVESJA<\/h3>\n<p><strong>Spremembe v psihi\u010dnem stanju:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>znamenja in simptomi: razdra\u017eljivost, nemir, zmedenost in zaspanost<\/li>\n<li>motnje: prese\u017eek ali izguba Na oz. K, hemokoncentracija, hemodelucija<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Glava, vrat<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>znamenja in simptomi, motnje: suha sluznica, zgo\u0161\u010den sekret \u2013 prese\u017eek Na, zabuhel obraz, edem \u2013 hemodelucija<\/li>\n<li>raz\u0161irjene vratne vene \u2013 hemodelucija<\/li>\n<li>\u017eeja, izsu\u0161ena sluznica, razbrazdan jezik \u2013 hemokoncentracija<\/li>\n<li>prazne vratne vene v le\u017ee\u010dem polo\u017eaju \u2013 pomanjkanje teko\u010dine<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Temperatura:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>znamenja in simptomi: zvi\u0161ana, zni\u017eana<\/li>\n<li>motnje: izguba vode, prese\u017eek Na<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong><br \/>\n<\/strong><\/p>\n<p><strong>Prebavni trakt:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>znamenja in simptomi: ni peristaltike, ileus, anoreksija, navzeja, bruhanje<\/li>\n<li>motnje: pomanjkanje K, hemokoncentracija, hemodelucija, pomanjkanje ali prese\u017eek K, prese\u017eek Ca<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Cirkulacija<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>znamenja in simptomi, motnje: zvi\u0161an RR \u2013 pove\u010dan cirkulatorni volumen, pomanjkanje Mg<\/li>\n<li>zni\u017ean RR \u2013 zmanj\u0161an cirkulatorni volumen<\/li>\n<li>pospe\u0161en pulz, po\u010dasna venska polnitev \u2013 zvi\u0161an ali zni\u017ean K, hemokoncentracija<\/li>\n<li>mo\u010dan pulz \u2013 pove\u010dan cirkultorni volumen, zvi\u0161an ali zni\u017ean K<\/li>\n<li>slaboten, nepravilen pulz \u2013 zvi\u0161an ali zni\u017ean K<\/li>\n<li>sr\u010dna aritmija \u2013 zvi\u0161an ali zni\u017ean K<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Dihanje:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>znamenja in simptomi: te\u017eave pri dihanju, hropci, po\u010dasnej\u0161e dihanje<\/li>\n<li>motnje: obremenitev z teko\u010dino, prese\u017eek Mg<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Ko\u017ea<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>znamnenja in simptomi, motnje::bledi in mrzli udi \u2013 zmanj\u0161an cikulatorni volumen<\/li>\n<li>zastojni edemi \u2013 obremenitev z teko\u010dino<\/li>\n<li>slab turgor ko\u017ee \u2013 pomanjkanje teko\u010dine<\/li>\n<li>izsu\u0161ena ko\u017ea pod pazduho \u2013 prese\u017eek Na<\/li>\n<li>rde\u010da, suha ko\u017ea \u2013 prese\u017eek Na<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Nevromuskulatorno stanje<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>znamnenja in simptomi, motnje:<\/li>\n<li>otrplost, odrevenelost okrog ustnic, v prstih rok in nog \u2013 pomanjkanje Ca;<\/li>\n<li>pove\u010dana razdra\u017eljivost, mi\u0161i\u010dni kr\u010di \u2013 pomanjkanje Ca;<\/li>\n<li>slabost mi\u0161ic, paraliza \u2013 pomanjkanje K;<\/li>\n<li>zmanj\u0161an mi\u0161i\u010dni tonus, slabi refleksi \u2013 pomanjkanje Mg;<\/li>\n<li>kr\u010di v abdomnu \u2013 prese\u017eek K<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><u>INTERVENCIJE ZA VZDR\u017dEVANJE TEKO\u010cINSKEGA IN ELEKTROLITSKEGA\u00a0<\/u><u>RAVNOTE\u017dJA<\/u><\/strong><\/p>\n<h3>Skrb za zadosten vnos teko\u010dine<\/h3>\n<p>Bolezenska stanja, ki vodijo pri bolniku do pomanjkanja teko\u010dine so:<\/p>\n<ul>\n<li>afazija (nezmo\u017enost govorjenja),<\/li>\n<li>katatonija (togost mi\u0161ic pri raznih psihozah),<\/li>\n<li>zmedenost,<\/li>\n<li>zbeganost,<\/li>\n<li>disfagija (ote\u017eko\u010deno po\u017eiranje pri bolnem po\u017eiralniku),<\/li>\n<li>oslabelost,<\/li>\n<li>hranjenje po sondi.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3><u>STANJA, PRI KATERIH MORAMO BITI \u0160E POSEBEJ PREVIDNI<\/u><\/h3>\n<p><strong>\u25ba bruhanje ali diareja <\/strong><\/p>\n<p>Sta splo\u0161na znaka mnogih obolenj. Izgublja se Na in K, medtem ko se Ca izgubljajo samo pri bruhanju. Kakor hitro lahko prena\u0161a bolnik teko\u010dino, za\u010dne dobivati teko\u010dino in hrano z dodatkom soli in K.<\/p>\n<p>\u25ba <strong>fistule in drena\u017ee<\/strong><\/p>\n<p>Z drena\u017eo ali sekrecijo iz fistule prebavnega trakta izgublja Na, Ca in nekaj K. Potrebni so dietni dodatki. Mleko lahko nadomesti izgubo elektrolitov. D vitamin pomaga pri izrabi Ca v telesu. Posebno skrb potrebuje bolnik s fistulo, ko ima vro\u010dino, bruha ali ima diarejo.<\/p>\n<p>\u25ba <strong>\u017eelod\u010dna sonda<\/strong><\/p>\n<p>Z infuzijo nadome\u0161\u010damo izgubo po \u017eelod\u010dni sondi.<\/p>\n<p>\u25ba <strong>klizma <\/strong><\/p>\n<p>Pogoste klizme lahko povzro\u010dajo obremenitve z vodo in izgubo K.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>PREPRE\u010cEVANJE PREKOMERNE IZGUBE TEKO\u010cINE SKOZI KO\u017dO, PLJU\u010cA IN LEDVICA<\/h3>\n<p>\u25ba <strong>znojenje<\/strong><\/p>\n<p>Nastopi pri vro\u010dini, napornem delu ali povi\u0161ani TT. Tudi zdravi ljudje, ki se mo\u010dno znojijo, potrebujejo dodatno sol v hrani ali ve\u010d teko\u010dine. Bolniki z vro\u010dino potrebujejo slano teko\u010dino.<\/p>\n<p><strong>\u25ba diuretiki<\/strong><\/p>\n<p>Pospe\u0161ujejo izlo\u010danje prekomerno vode in Na iz telesa. Pri tem se izlo\u010da tudi K. Pri jemanju diuretikov je priporo\u010dljivo u\u017eivati hrano z veliko K in malo soli, sve\u017ee sadje in banane.<\/p>\n<p>\u25ba <strong>renalne in cirkulatorne motnje<\/strong><\/p>\n<p>Pri bolnikih pride do motenj v elektrolitskem in teko\u010dinskem ravnovesju zaradi \u0161oka, odpovedi ledvic ali cirkulacije:<\/p>\n<ul>\n<li>edemi zaradi zastoja soli in vode<\/li>\n<li>hiperkaliemija, hiponatriemija<\/li>\n<li>acidoza zaradi neustrezne tkivne oksigenacije<\/li>\n<li>obremenitev s teko\u010dino<\/li>\n<\/ul>\n<p>\u25ba<strong>respiratiorne motnje<\/strong><\/p>\n<p>Bolniki s plju\u010dnim emfizemom, ki omejuje razpenjanje plju\u010d in zato tudi izmenjavo plinov, ne smejo u\u017eivati bikarbonatnih napitkov. Te sestavine namre\u010d alkalizirajo in zavirajo dihanje. Na ta na\u010din posku\u0161a organizem popraviti motnjo. Dodatna motnja pri \u017ee obstruktivnem plju\u010dnem obolenju je depresija dihanja.<\/p>\n<p><strong>NADOME\u0160\u010cANJE TEKO\u010cINE<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li><strong>Pravilno dodajanje infuzije <\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<p>Dodajamo tako, da je koli\u010dinsko enakomerno porazdeljena na 24 ur. To zagotavlja vzdr\u017eevanje enakomerne ravni teko\u010dine v \u00a0\u00a0telesu, prav tako pa ledvici la\u017eje uravnavajo ravnovesje elektrolitov. Prepre\u010duje, da bi se kon\u010dni produkti metabolizma in toksi\u010dnih materialov izlo\u010dali v koncentrirani obliki skozi ledvica. Enakomerna porazdelitev teko\u010dine \u00a0prepre\u010duje obremenitev cirkulacije<\/p>\n<ul>\n<li><strong>Koncentrirane infuzijske teko\u010dine<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<p>Dajanje velikih koli\u010din koncentriranih teko\u010din v prebavni trakt povzro\u010da padec RR, ker so potrebne velike koli\u010dine vode z \u00a0razred\u010denje sestavin.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>\u00a7\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <u>ACIDO-BAZNO RAVNOVESJE<\/u><\/h3>\n<p><strong>Mehanizmi za uravnavanje acido-bazi\u010dnega ravnovesja<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>uravnove\u0161enje s pomo\u010djo izravnalnih sistemov (pufri) v celi\u010dni in izven celi\u010dni teko\u010dini<\/li>\n<li>izlo\u010danje kislih in alkalnih snovi skozi ledvice<\/li>\n<li>izlo\u010danje CO<sub>2<\/sub> skozi plju\u010da<\/li>\n<\/ul>\n<p><u>\u00a0<\/u><\/p>\n<p><strong>Izravnalci<\/strong><\/p>\n<p><strong>PUFER<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>snov sestavljena iz slabe kisline ali baze in iz visoko ionizirane soli iste kisline ali baze<\/li>\n<li>Z njegovo pomo\u010djo organizem kemi\u010dno ve\u017ee prese\u017eek H in OH ionov &#8211; prepre\u010duje hitre in velike pH odmike<\/li>\n<li>hemoglobin (naju\u010dinkovitej\u0161i kislinski moderator v krvi)<\/li>\n<li>ogljikova kislina<\/li>\n<li>bikarbonat<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Acido-bazi\u010dno iztirjenje<\/strong><\/p>\n<p><u>Poznamo respiratorna in metabolna acido-bazi\u010dno iztirjenja:<\/u><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>respiratorna acidoza \u2013 pri oslabelem dihanju, zastajanju CO<sub>2<\/sub> v krvi<\/li>\n<li>respiratorna alkaloza \u2013 pri hiperventilaciji<\/li>\n<li>metabolna acidoza \u2013 ob napa\u010dnem metabolizmu (diabetes, stradanje, ob patolo\u0161kih izgubah telesnih alkalij \u2013 driske), pri okvari ledvic in tubulusov, kjer se regulira acido-bazi\u010dno ravnovesje<\/li>\n<li>metabolna alkaloza \u2013 bruhanje, intestinalne fistule, prekomerni vnos alkalij, pomanjkanje K<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><u>PAAK<\/u><\/strong> \u2013 pH krvi (koncentracija prostih ionov v molih):<\/p>\n<ul>\n<li>pCO2 (vrednost parcialnega tlaka CO<sub>2<\/sub>, ki je raztopljen v krvi)<\/li>\n<li>koli\u010dina HCO3 anionov v krvi<\/li>\n<li>s plinsko analizo izra\u010dunamo stopnjo acido-bazi\u010dneg stanj<\/li>\n<li><\/li>\n<li><strong>PRVA POMO\u010c<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li>Oskrba \u2192 defibrilacija<\/li>\n<li>AED \u2013 preko ra\u010dunalni\u0161kega algoritma prepozna motnjo ritma, ki jo je potrebno defibrilirati \u2013 NE dojen\u010dkov<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>TROJNI MANEVER<\/strong><\/p>\n<p>Sprostitev dihalne poti tako, da polo\u017eite eno roko na \u010delo in ne\u017eno zvrnete glavo nazaj, z dvema prstoma druge roke pa dvignete brado (spodnja \u010deljust naprej in navzgor)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>MODIFICIRANI \u2013 prirejeni TROJNI MANEVER<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Pri prirejenem trojnem maneveru glave ne zvra\u010damo nazaj in je ne premikamo (glava mora ostati v nevtralnem polo\u017eaju)<\/li>\n<li>Postopek izvedemo pri sumu na po\u0161kodbo vratne hrbtenice.<\/li>\n<li>Namestimo se za pacientovo glavo, s komolci se upremo ob podlago.<\/li>\n<li>Dlani polo\u017eimo na lica in s konicami prstov obojestransko primemo za vogaloma spodnje \u010deljustnice.<\/li>\n<li>Z obema rokama dvignemo spodnjo \u010deljust navzgor in naprej. Glave ne zvra\u010damo nazaj.<\/li>\n<li>\u010ce se usta ne odprejo, jih s palcema rahlo odpremo tako, da brado rahlo potisnemo navzdol; ob tem spodnja \u010deljust ostane dvignjena.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>VRO\u010cINSKA SINKOPA<\/strong><\/p>\n<p>Je kratkotrajna, prehodna izguba zavesti pregretega B zaradi prehodnega padca RR<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>VRO\u010cINSKA KAP<\/strong><\/p>\n<p>Je \u017eivljenjsko ogro\u017eujo\u010de stanje z visoko smrtnostjo<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>PRETRES MO\u017dGANOV<\/strong><\/p>\n<p>Po\u0161kodovanec izgubi zavest, po povrnitvi je omoti\u010den, zmeden, dogodka se ne spominja, boli ga glva, navaja slabost, bruha<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>MO\u017dGANSKA PO\u0160KODBA<\/strong><\/p>\n<p>Nezavest, \u010dedalje huj\u0161a motnja zavesti, zaspanost, omotica, kr\u010di obraza in udov, ohromelost, hrope\u010de diha, upo\u010dasnjen utrip<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>V<\/strong> \u2013 varnost\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <strong>P<\/strong> \u2013 po\u010ditek<\/p>\n<p><strong>O <\/strong>\u2013 odzivnost\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <strong>L<\/strong> \u2013 led, hlajenje<\/p>\n<p><strong>D<\/strong> \u2013 dihalna pot\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <strong>O<\/strong> &#8211; obveza<\/p>\n<p><strong>D<\/strong> \u2013 dihanje\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0<strong>D<\/strong> \u2013 dvig po\u0161kodovanega uda<\/p>\n<p><strong>O<\/strong> \u2013 obtok<\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>SPLO\u0160NA PODHLADITEV: <\/strong>\u2193 35 stopinj<\/p>\n<p><strong>BLAGA PODHLADITEV:<\/strong> 35-32 stopinj<\/p>\n<p><strong>ZMERNA PODHLADITEV: <\/strong>32-28 stopinj<\/p>\n<p><strong>OZEBLINE<\/strong>: kroni\u010dne spremembe ko\u017ee, zaradi vpliva mraza pri temperaturah NAD ledi\u0161\u010dem<\/p>\n<p><strong>OMRZLINE<\/strong>: so akutne po\u0161kodbe zaradi vpliva mraza pri temperaturah POD ledi\u0161\u010dem<\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>Katera izmed spodnjih trditev velja za omrzline?<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Za njih je zna\u010dilen padec temperature jedra telesa pod 35 stop. C<\/li>\n<li>So kroni\u010dne spremembe ko\u017ee zaradi vpliva mraza pri temperaturah nad ledi\u0161\u010dem (ozebline)<\/li>\n<li>So akutne po\u0161kodbe ko\u017ee zaradi vpliva mraza pri temperaturah nad ledi\u0161\u010dem<\/li>\n<li><strong>So akutne po\u0161kodbe ko\u017ee zaradi vpliva mraza pri temperaturah pod ledi\u0161\u010dem<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>Esmarchovo prevezo moramo popustiti na:<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Na 20 min<\/li>\n<li>Na 5-10 min<\/li>\n<li>Na 5 min<\/li>\n<li><strong>Ne popu\u0161\u010damo<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>V kak\u0161en polo\u017eaj namestimo po\u0161kodovanca z znaki te\u017ekega dihanja?<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Le\u017ee na hrbet<\/li>\n<li>Le\u017ee na trebuhu<\/li>\n<li>Le\u017ee na bok<\/li>\n<li><strong>Sede<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>Ozna\u010dite pravilno trditev v zvezi s postopkom pri amputaciji prsta?<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li><strong>Najprej poskrbimo za ustrezno oskrbo amputiranega prsta, nato oskrbimo rano na krnu<\/strong><\/li>\n<li>Najbolje da amputirani prst polo\u017eimo neposredno na led in ga odnesemo v zdravstveni dom<\/li>\n<li>Bolje da amputirani prst zavijemo v sterilno gazo in ga odnesemo v zdravstveni dom v strokovno oskrbo, kot da ga polo\u017eimo neposredno na led<\/li>\n<li>Vseeno je ali amputiran prst polo\u017eimo neposredno na led ali kos zmrznjene hrane samo da ga \u010dimprej odnesemo v najbli\u017eji zdravstveni dom v strokovno obravnavo<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>Rautkov prijem izvajamo pri\u2026<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Delni zapori dihalne poti<\/li>\n<li><strong>Pri re\u0161evanju iz neposredne nevarnosti<\/strong><\/li>\n<li>Pri dojen\u010dku<\/li>\n<li>Pri splo\u0161ni podhladitvi<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>Kako sprostimo dihalno pot pri po\u0161kodovancu s sumom na po\u0161kodbo hrbtenice?<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>S trojnim manevrom<\/li>\n<li><strong>Z modificiranim trojnim manevrom<\/strong><\/li>\n<li>Zvrnemo glavo in dvignemo brado<\/li>\n<li>Je ne smemo sprostiti<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>Pri o\u017eivljanju odraslega \u010de sta\u00a0 dva re\u0161evalca( profesionalna) je razmerje?<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>30 stisov: 5 vpiha<\/li>\n<li><strong>30 stisov: 2 vpiha<\/strong><\/li>\n<li>15 stisov: 1 vpih<\/li>\n<li>15 stisov: 2 vpiha<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>Avtomati\u010dni defibrilator uporabljamo?<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Kadar nam s Heimlichovim prijemom ni uspelo razre\u0161iti dihalne poti<\/li>\n<li><strong>V vseh primerih, ko se \u010dlovek nemudoma zgrudi in negibno le\u017ei<\/strong><\/li>\n<li>Samo v primeru ko vemo da gre za sr\u010dnega bolnika<\/li>\n<li>\u010ce smo v dvomih da gre za sr\u010dnega bolnika ga ne uporabljamo<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>Kaj velja za oskrbo odprtega pneumotoraksa?<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Rano nepredu\u0161no zapremo<\/li>\n<li>Rano pokrijemo in napravimo kompresijsko obvezo<\/li>\n<li>Rano sterilno pokrijemo in napravimo Esmarchovo obvezo<\/li>\n<li><strong>Rano sterilno prekrijemo in ne zapiramo nepredu\u0161no<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>Kaj je znak popolne zapore dihalne poti?<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Prizadeti diha in je nemiren<\/li>\n<li>Prizadeti kri\u010di na pomo\u010d da naj mu pomagamo, ker se bo zadu\u0161il<\/li>\n<li>Prizadeti ka\u0161lja<\/li>\n<li><strong>Prizadeti ne more govoriti ali u\u010dinkovito ka\u0161ljati, med poskusi vdiha sli\u0161imo piske<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>Kaj pomeni kratica VODDO?<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Varnost, odzivnost, dihalna pot, dihanje, obve\u0161\u010danje<\/li>\n<li>Varnost, ogrevanje, dihalna pot, dihanje, obtok<\/li>\n<li>Varnost, odzivnost, dihanje, dihalna pot, obtok<\/li>\n<li><strong>Varnost, odzivnost, dihalna pot, dihanje, obtok<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>Pri nezavestnem po\u0161kodovancu, kjer sumimo na po\u0161kodbo hrbtenice sprostimo dihalno pot:<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Zvrnemo glavo in dvignemo spodnjo \u010deljust, roke imamo naslonjene na \u010dvrsto podlago<\/li>\n<li>Ne sprostimo dihalne poti, ker je nevarnost, da pride do premika v predelu vratne hrbtenice (posledi\u010dno so lahko hude komplikacije ali celo smrt po\u0161kodovanca)<\/li>\n<li>Uporabimo trojni manever<\/li>\n<li><strong>Uporabimo modificiran trojni manever<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>Pri izvajanju\u00a0 zunanje masa\u017ee srca je najbolj pomembno?<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Da jo izvajamo dovolj dolgo<\/li>\n<li>Da jo izvajamo natan\u010dno na dolo\u010denem mestu<\/li>\n<li>Da jo izvajamo brez prekinitev z izjemo vpiha<\/li>\n<li><strong>Da dose\u017eemo ustrezno globino stisa prsnega ko\u0161a<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>Epidermalno opeklino bomo prepoznali po:<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Po zelo po\u010dasnem celjenju<\/li>\n<li>Ko\u017ea je rde\u010da in na pritisk zbledi<\/li>\n<li>Slab\u0161a ob\u010dutljivost na mestu opekline<\/li>\n<li><strong>Rde\u010da brez mehurjev, hitrem krvnem povratku<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>Za transport bolnika v bolni\u0161nico z sumom na sr\u010dni infarkt velja?<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Izberemo najhitrej\u0161o mo\u017enost<\/li>\n<li><strong>\u010cakamo re\u0161evalno vozilo<\/strong><\/li>\n<li>\u010ce je razdalja velika, ga mora peljati kdo od svojcev, da ne vozi sam<\/li>\n<li>\u010ce je le mogo\u010de ga transportiramo s helikopterjem<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>Kaj pri izpiranju o\u010di ob vbrizgu kemikalije v oko ni pravilno?<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>S palcem in kazalcem razpremo o\u010desni veki<\/li>\n<li>Blag curek mla\u010dne \u010diste vode usmerimo v notranji kot o\u010desne re\u017ee<\/li>\n<li>Voda mora te\u010di od notranje strani o\u010desne re\u017ee navzven<\/li>\n<li><strong>Curek more te\u010di naravnost na prizadeto zrklo<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>Pri izpahu je gibljivost?<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Normalna<\/li>\n<li>Delno zavrta<\/li>\n<li>Normalno ali delno zavrta<\/li>\n<li><strong>Popolnoma zavrta<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>Kaj od na\u0161tetih primerov sodi v prvo pomo\u010d pri ugrizu ka\u010de?<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Ud podve\u017eemo<\/li>\n<li>Mesto ugriza izsesavamo ali stiskamo<\/li>\n<li>Mesto pika zare\u017eemo, da kri izpere rano<\/li>\n<li><strong>Prizadeti mora mirovati<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>Kaj storimo, \u010de je prizadeti brez znakov \u017eivljenja, hkrati je po\u0161kodovan, v avtu naslonjen na volan<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Zaradi nevarnosti po\u0161kodbe vratne hrbtenice ga ne premikamo do prihoda re\u0161evalcev<\/li>\n<li><strong>O\u017eivljamo ga na obi\u010dajen na\u010din (le\u017ee na hrbtu)<\/strong><\/li>\n<li>Po mo\u017enosti ga o\u017eivljamo v polo\u017eaju kot smo ga na\u0161li<\/li>\n<li>Zapustimo prizadetega in ste\u010demo po vsaj tri pomo\u010dnike, da ga varno izvle\u010demo iz vozila<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>Skupna zna\u010dilnost bolnikov z akutnim koronarnim sindromom je:<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Takoj\u0161en sr\u010dni zastoj<\/li>\n<li><strong>Stenokardialna bole\u010dina<\/strong><\/li>\n<li>Agonalno dihanje<\/li>\n<li>Ka\u0161elj<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>Kaj velja za oceno povr\u0161ine opeklinske rane po t.i. pravilu dlani?<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Povr\u0161ina prstov ene roke ope\u010denca je pribli\u017eno enaka 1 % skupne povr\u0161ine telesa<\/li>\n<li><strong>Povr\u0161ina dlani po\u0161kodovanca je pribli\u017eno enaka 1% skupne povr\u0161ine telesa<\/strong><\/li>\n<li>Povr\u0161ina dlani po\u0161kodovanca je pribli\u017eno enaka 5 % skupne povr\u0161ine telesa<\/li>\n<li>Povr\u0161ina dlani po\u0161kodovanca je pribli\u017eno enaka 9% skupne povr\u0161ine telesa<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>Kdaj moramo pomisliti na opeklino dihalne poti?<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li><strong>Pri po\u0161kodovancih, ki so se po\u0161kodovali v po\u017earu v zaprtem prostoru.<\/strong><\/li>\n<li>Pri po\u0161kodovancih, ki so se po\u0161kodovali v po\u017earu na prostem<\/li>\n<li>Pri po\u0161kodovancih z opeklinami na dlaneh<\/li>\n<li>Pri po\u0161kodovancih, ki so se po\u0161kodovali z elektri\u010dnim tokom<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>Kaj bi svetovali star\u0161em, ki so poklicali v ambulanto NMP, da je njihov 5-letni otrok zau\u017eil detergent za ro\u010dno pranje?<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li><strong>Naj zau\u017eije sredico kruha<\/strong><\/li>\n<li>Naj popije 1-2 dcl navadne vode<\/li>\n<li>Naj mu izzovejo bruhanje<\/li>\n<li>Naj zau\u017eije aktivno oglje<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>Kateri od naslednjih ukrepov sodi v okvir zdravstvene pomo\u010di v primeru ugriza strupene ka\u010de?<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Ud podve\u017eemo<\/li>\n<li>Mesta ugriza izsesamo<\/li>\n<li>Mesto ugriza zare\u017eemo<\/li>\n<li><strong>Mesto ugriza hladimo z obkladki<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>Kaj je pravilno ukrepanje medicinske sestre na terenu pri oskrbi raztrganine zrkla?<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Po\u0161kodovancu z blagim curkom vode izperemo oko (curek te\u010de od notranjega proti zunanjemu o\u010desnemu kotu) in oko prekrijemo s sterilno gazo<\/li>\n<li>Po\u0161kodovancu z blagim curkom vode izperemo oko (curek te\u010de od zunanjega proti notranjemu o\u010desnemu kotu) in oko prekrijemo s sterilno gazo<\/li>\n<li>Po\u0161kodovano oko prekrijemo s sterilno gazo in napravimo kompresijsko obvezo<\/li>\n<li><strong>Po\u0161kodovano oko pokrijemo s sterilno gazo in ne\u017eno obve\u017eemo<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>Kaj je zna\u010dilno za pretres mo\u017eganov?<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li><strong>Po\u0161kodovanec se onesvesti, po povrnitvi zavesti je omoti\u010den, zmeden, dogodka se ne spominja, boli ga glava, navaja slabost in bruhanje<\/strong><\/li>\n<li>Nezavest in \u010dedalje huj\u0161a motnja zavesti, omoti\u010dnost, zaspanost, zmedenost, ena zenica postaja \u0161ir\u0161a od druge, hrope\u010de dihanje, ima upo\u010dasnjen pulz<\/li>\n<li>Trzaji in kr\u010di obraza in udov, ohromelost ene strani telesa<\/li>\n<li>Ena zenica postane \u0161ir\u0161a od druge, hrope\u010de diha in ima upo\u010dasnjen pulz<\/li>\n<\/ol>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Kaj je zna\u010dilno za son\u010darico?<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Zna\u010dilna je peko\u010da bole\u010dina za prsnico, ki iz\u017eareva v levo ramo, vrat ali celo v spodnjo \u010deljust<\/li>\n<li>V mo\u017eganih se zama\u0161i krvna \u017eila ali pa iz nje krvavi<\/li>\n<li><strong>Je nevarno mo\u017egansko stanje, ki nastane zaradi delovanja son\u010dnih \u017earkov na golo glavo in tilnik<\/strong><\/li>\n<li>Je nevarno stanje ki ga povzro\u010di \u010dezmerno kopi\u010denje toplote<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>Kaj od na\u0161tetega\u00a0 velja, \u010de o\u017eivljamo otroka in smo na kraju dogodka sami?<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Najprej pokli\u010demo 112, nato izvajamo TPO<\/li>\n<li><strong>Najprej 1 min izvajamo TPO, nato kli\u010demo 112 (enak ukrep pri utopljencu)<\/strong><\/li>\n<li>Vseeno je ali najprej pokli\u010demo 112 ali najprej izvajamo TPO<\/li>\n<li>Najprej izvedemo 30 masa\u017e srca nato 5 vpihov<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>Pri o\u017eivljanju otroka je hitrost vpihov\u2026<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>10\/min<\/li>\n<li><strong>12\/min (otrok)<\/strong><\/li>\n<li>Nad 20\/min (dojen\u010dek)<\/li>\n<li>30-60\/min (novorojen\u010dek)<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>Kaj je definicija politravmatiziranega bolnika?<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Padel je z velike vi\u0161ine<\/li>\n<li><strong>Po\u0161kodovane ima 3 ali ve\u010d organskih sistemov<\/strong><\/li>\n<li>Po\u0161kodovan je bil v prometni nesre\u010di<\/li>\n<li>Ima slabe mo\u017enosti pre\u017eivetja<\/li>\n<\/ol>\n<p>Pri popolni zapori dihalne poti:<\/p>\n<ol>\n<li>Prizadeti lahko govori, ka\u0161lja in diha<\/li>\n<li>Spodbujamo ka\u0161ljanje<\/li>\n<li>Najprej izvedemo Heimlichov prijem, nato 5 udarcev nad lopatico<\/li>\n<li><strong>\u010ce \u017ertev izgubi zavest, pri\u010dnemo s TPO<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>Kje je mesto izvajanja masa\u017ee srca pri odraslem?<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Na zgornji polovici prsnice<\/li>\n<li>Na sredini prsnice<\/li>\n<li>Na spodnji polovici prsnega ko\u0161a<\/li>\n<li><strong>Na sredini prsnega ko\u0161a<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>Kak\u0161en je vpihni volumen \u010de o\u017eivljamo odraslega?<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>50-65 ml zraka<\/li>\n<li>100 ml zraka<\/li>\n<li><strong>500-650 ml zraka (0,5-0,6l)<\/strong><\/li>\n<li>1000 ml zraka<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>\u00a0I<\/strong><strong>zberite pravilno trditev v zvezi z avtomati\u010dnimi defibrilatorji:<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Njihovo uporabo pri otrocih zaradi pomanjkanja izku\u0161enj zaenkrat odsvetujejo<\/li>\n<li>Defibriliramo tudi dojen\u010dke ( pod enim letom starosti)<\/li>\n<li>\u010ce defibrilacija ni potrebna, tudi niso potrebni TPO<\/li>\n<li><strong>Aparat sunka ne dovoli, \u010de ta ni zanesljivo potreben<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>Pri komu od na\u0161tetih je uporaba avtomati\u010dnega defibrilatorja odsvetovana?<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li><strong>Pri dojen\u010dkih<\/strong><\/li>\n<li>Pri nose\u010dnicah<\/li>\n<li>Pri bolnikih z vgrajenim sr\u010dnim spodbujevalnikom in defibrilatorjem<\/li>\n<li>Pri bolnikih, ki le\u017eijo na snegu<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>\u010ce o\u017eivljamo dojen\u010dka zna\u0161a globina sr\u010dne masa\u017ee:<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Za 3-4cm<\/li>\n<li>Za 4-5cm<\/li>\n<li><strong>1\/3 premera prsnega ko\u0161a<\/strong><\/li>\n<li>2\/3 premera prsnega ko\u0161a<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>Vzrok zastoja srca pri otroku je najve\u010dkrat:<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Alergija<\/li>\n<li><strong>Predhodni zastoj dihanja<\/strong><\/li>\n<li>Sr\u010dni infarkt<\/li>\n<li>Prekatna fibrilacija<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>Kaj velja za name\u0161\u010danje vratne opornice?<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li><strong>Potrebna sta dva re\u0161evalca<\/strong><\/li>\n<li>Nudi odli\u010dno imobilizacijo vratu<\/li>\n<li>Dovolj je en re\u0161evalec<\/li>\n<li>Ro\u010dna imobilizacija glave po namestitvi ni ve\u010d potrebna<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>MONA je kratica za \u2026<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Algoritem ugotavlja odzivnost kirur\u0161kega bolnika na terenu<\/li>\n<li>Algoritem ugotavlja odzivnost internisti\u010dnega bolnika na terenu<\/li>\n<li><strong>Terapijo pri sr\u010dnem infarktu<\/strong><\/li>\n<li>Terapijo po mo\u017eganski kapi<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>Spodnje trditve se nana\u0161ajo na zastrupitve s kemi\u010dnim oro\u017ejem. Obkro\u017eite pravilno.<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>V Sloveniji je za odstranjevanje kemi\u010dnega oro\u017eja usposobljena zdravstvena slu\u017eba<\/li>\n<li><strong>Mehurjevci so bojni strupi<\/strong><\/li>\n<li>Zastrupljence s kemi\u010dnim oro\u017ejem nikoli ne sla\u010dimo<\/li>\n<li>V primeru kontaminacije ko\u017ee, le te ne smemo \u010distiti z milnico in spirati z vodo<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>Za klor je zna\u010dilno, da\u2026<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li><strong>Je te\u017eji od zraka<\/strong><\/li>\n<li>Ga uvr\u0161\u010damo med manj strupene pline<\/li>\n<li>Ga s \u010dutili zaznamo \u0161ele pri veliki koncentraciji<\/li>\n<li>Je pri manj\u0161i koncentraciji zelenkasto- rumene barve<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>Za za\u0161\u010ditne ukrepe pri nesre\u010di s klorom velja:<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Takoj\u0161nji umik v ni\u017eje le\u017ee\u010de kraje<\/li>\n<li>\u010cim hitrej\u0161i umik v smeri vetra<\/li>\n<li><strong>Ko\u017eo umivati, o\u010di spirati 10-15 minut<\/strong><\/li>\n<li>Zdravni\u0161ko pomo\u010d poiskati samo v primeru takoj\u0161njih te\u017eav<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>Spodaj navedene trditve se nana\u0161ajo na re\u0161evanje utapljajo\u010dega iz vode. Katera je pravilna?<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Najbolj smiselno je re\u0161evanje s skokom v vodo<\/li>\n<li>\u010ce re\u0161ujemo utapljajo\u010dega s skokom v vodo ne izgubljamo \u010dasa s sla\u010denjem svoje obleke<\/li>\n<li><strong>Utapljajo\u010dega posku\u0161amo najprej re\u0161evati iz kopnega<\/strong><\/li>\n<li>Zdravstveni delavci so dol\u017eni re\u0161iti utapljajo\u010dega v vodi ne glede na okoli\u0161\u010dine?<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong><br \/>\n<\/strong><\/p>\n<p><strong>Za zmanj\u0161anje izpostavljenosti po\u0161kodbam in boleznim na potovanju se dr\u017eimo pravila\u2026<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Pravila 4F-freedom (svoboda) in 4S-safety (varnost)<\/li>\n<li>Da se bolezni na potovanju prena\u0161ajo predvsem preko umazanih kljuk, sede\u017eev, jedilnega pribora in posode<\/li>\n<li>Da ve\u010dje tveganje obstaja pri olupljenem kot neolupljenem sadju<\/li>\n<li><strong>Pravila 4F- varna hrana, varna pija\u010da, za\u0161\u010dita pred piki mr\u010desa, izogibanje tveganim spolnim odnosom<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>4S- za\u0161\u010dita pred soncem, nevarnost vode, nevarnosti v prometu, stres na potovanjih<\/strong><\/p>\n<p><strong>Hipocenter je sinonim za:<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Nad\u017eari\u0161\u010de potresa (epicenter)<\/li>\n<li><strong>\u017dari\u0161\u010de potresa<\/strong><\/li>\n<li>Nad\u017eari\u0161\u010de ali \u017eari\u0161\u010de potresa<\/li>\n<li>Velikost potresa<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>Naslednje trditve se nana\u0161ajo na navodila za ravnanje v trenutku potresa. Obkro\u017eite pravilno trditev:<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li><strong>Poi\u0161\u010demo za\u0161\u010dito pod masivnimi mizami<\/strong><\/li>\n<li>\u010ce nas potres preseneti v poslopju se \u010dim prej umaknemo na prosto<\/li>\n<li>Na hodniku se prislonimo k zunanjim stenam<\/li>\n<li>Najbolj varna je evakuacija po stopni\u0161\u010du, izjema dvigalo<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>Trditve spodaj se nana\u0161ajo na nesre\u010do z ionizirajo\u010dim sevanjem. Ozna\u010dite pravilno.<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Nesre\u010de z ionizirajo\u010dim sevanjem se vsakodnevno dogajajo<\/li>\n<li><strong>Ionizirajo\u010dega sevanja s \u010dlove\u0161kimi \u010dutili ne zaznamo<\/strong><\/li>\n<li>V Sloveniji je najve\u010dja nevarnost za tovrstno nesre\u010do nesre\u010da v jedrskem reaktorju<\/li>\n<li>V Sloveniji se \u0161e ni zgodil primer sevalne nesre\u010de<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>Faktorji za\u0161\u010dite pred radioaktivnim sevanjem so:<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li><strong>\u010cas, razdalja, \u0161\u010ditenje<\/strong><\/li>\n<li>\u010cas, \u0161\u010ditenje, zavarovanje<\/li>\n<li>\u010cas, oddaljenost, razdalja<\/li>\n<li>\u010cas, odboje izpostavljenosti, oddaljenost<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>Za koliko \u010dasa lahko pustimo odraslega v sr\u010dnem zastoju brez TPO, da ste\u010demo po defibrilator (\u010de smo sami ob prizadetem)?<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li><strong>Ne smemo ga pustiti<\/strong><\/li>\n<li>10 min<\/li>\n<li>1-3min<\/li>\n<li>Pustimo ga lahko, \u010de bomo nazaj pred re\u0161evalci<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>\u010ce prizadeti med o\u017eivljanjem za\u010dne kazati znake \u017eivljenja:<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>To je zelo malo verjetno, zato za vsak slu\u010daj nadaljujemo s TPO do prihoda re\u0161evalcev<\/li>\n<li>Namestimo ga v stabilni bo\u010dni polo\u017eaj in odlepimo elektrode AED-ja<\/li>\n<li>Namestimo ga v stabilni bo\u010dni polo\u017eaj, elektrode pustimo,AED izklju\u010dimo<\/li>\n<li><strong>Namestimo ga v stabilni bo\u010dni polo\u017eaj, elektrode pustimo, AED pustimo vklju\u010den<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>Glede na izvor lo\u010dimo\u2026<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li><strong>Arterijske, venske in kapilarne krvavitve<\/strong><\/li>\n<li>Po\u0161kodbene in bolezenske<\/li>\n<li>Zunanje in notranje<\/li>\n<li>Vidne in skrite<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>Kompresijsko obvezo je potrebno preveriti\u2026<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Vsako minuto<\/li>\n<li>Vsako minuto do dve<\/li>\n<li>Na vsake 3 minute<\/li>\n<li><strong>Na vsakih 5-10 minut<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>V kak\u0161en polo\u017eaj namestimo po\u0161kodovanca s hudo po\u0161kodbo obraza?<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Le\u017ee na hrbtu<\/li>\n<li>Le\u017ee na trebuhu<\/li>\n<li>Le\u017ee na bok<\/li>\n<li><u>Sede<\/u><\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>Pri sr\u010dni masa\u017ei odraslega pritiskamo prsnico navzdol :<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Za 3-4cm<\/li>\n<li><strong>Za 4-5cm<\/strong><\/li>\n<li>1\/3 premera prsnega ko\u0161a<\/li>\n<li>2\/3 premera prsnega ko\u0161a<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>Kaj od na\u0161tetega je najprepri\u010dljivej\u0161i znak sr\u010dne kapi?<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Nezavest<\/li>\n<li><strong>Peko\u010da bole\u010dina za prsnico<\/strong><\/li>\n<li>Ob\u010dutek razbijanja srca\/sr\u010dne aritmije<\/li>\n<li>Du\u0161enje<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>Kak\u0161na je pravilna hitrost vpihov, \u010de o\u017eivljamo odraslega \u010dloveka?<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li><strong>10 vpihov\/min<\/strong><\/li>\n<li>16 vpihov\/min<\/li>\n<li>12 vpihov\/min (od enega leta do pubertete)<\/li>\n<li>20 vpihov\/min (otrok)<\/li>\n<\/ol>\n<p>(dojen\u010dek 30-60 vpihov)<\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>Zadah po acetonu je zna\u010dilen za\u2026<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li><strong>Hiperglikemijo<\/strong><\/li>\n<li>Hipoglikemijo<\/li>\n<li>Zastrupitev z dobro hlapnimi petrolejskimi derivati<\/li>\n<li>Zastrupitev z slabo hlapnimi petrolejskimi derivati<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>Katera spodaj navedenih trditev je pravilna v zvezi s klicem v sili 112?<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>\u0160tevilka 112 je evropska \u0161tevilka za klic v sili<\/li>\n<li>V primeru prometne nesre\u010de je nujno potrebno klicati tako tel. \u0160t. 112 kot tudi 113<\/li>\n<li>Klic na \u0161tevilko 112 je vedno mogo\u010d ne glede na to kje se nahajamo (npr. podzemni jami)<\/li>\n<li>Pri vzpostavi zveze za klic v sili se najprej oglasi dispe\u010der (MS ali zdravnik) v najbli\u017ejem zdravstvenem domu<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>Pri udarninah se ravnamo po \u010drkah angle\u0161ke besede RICE( slovensko plod) ki pomeni\u2026<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Aktivno razgibavanje, hlajenje, kompresija, dvig po\u0161kodovanega uda<\/li>\n<li>Aktivno razgibavanje, ogrevanje, kompresija, dvig po\u0161kodovanega uda<\/li>\n<li>Po\u010ditek, ogrevanje, kompresija, dvig po\u0161kodovanega uda<\/li>\n<li><u>Po\u010ditek, hlajenje, komresija, dvig po\u0161kodovanega uda<\/u><\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>\u010ce vstavitev izbitega stalnega zoba na mestu po\u0161kodbe ni mogo\u010da<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>Je najbolje da izbiti zob zavijemo v sterilno gazo in poskrbimo za \u010dimprej\u0161njo strokovno pomo\u010d<\/li>\n<li>Z izbitim zobom ne izgubljamo \u010dasa<\/li>\n<li><strong>Damo izbiti zob v fiziolo\u0161ko raztopino, mleko ali vodo in poskrbimo za \u010dimprej\u0161njo strokovno pomo\u010d<\/strong><\/li>\n<li>Je edini smiseln na\u010din transporta izbitega zoba do strokovne pomo\u010di v ustih po\u0161kodovanca (v slini)<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>VPRA\u0160ANJA:<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>RANE<\/p>\n<ul>\n<li>Prednosti vla\u017enega celjenja ran<\/li>\n<li>Polprepustne obloge<\/li>\n<li>kontaminacija, kolonizacija, oku\u017eba ran (opi\u0161i)<\/li>\n<li>kaj je vakumska metoda, kdaj se uporablja<\/li>\n<li>Kako negativni tlak vpliva na celjenje rane<\/li>\n<li>Kako prepoznamo oku\u017ebo kirur\u0161ke rane<\/li>\n<li>Polprepustne obloge<\/li>\n<li>Hidrokoloidne obloge (namen, menjava, posebnosti)<\/li>\n<\/ul>\n<p>OPEKLINE<\/p>\n<ul>\n<li>Teko\u010dinska bilanca ope\u010denega bolnika<\/li>\n<li>Akutna in potencialna ND pri obse\u017eni akutni opeklini<\/li>\n<li>epidermalne opekline<\/li>\n<\/ul>\n<p>BOLE\u010cINA<\/p>\n<ul>\n<li>protibole\u010dinska \u010drpalka<\/li>\n<li>kroni\u010dna bole\u010dina<\/li>\n<\/ul>\n<p>PRISTOP H KRG B<\/p>\n<ul>\n<li>razdelitev operacij po obsegu, namenu in ciljih, nujnosti<\/li>\n<\/ul>\n<p>PERIOPERATIVNA ZN<\/p>\n<ul>\n<li>Priprava bolnika pred operacijo (ne pozabi na toplo odejo) v operacijskem bloku<\/li>\n<li>psihi\u010dna in fizi\u010dna priprava bolnika na op.<\/li>\n<li>katere so po-operativne te\u017eave in komplikacije pri bolniku?<\/li>\n<li>na\u0161tej vzroke za retenco urina po op.<\/li>\n<li>dejavniki, ki vplivajo na psihi\u010dno stanje pacienta pred op.<\/li>\n<li>kaj je premedikacija, kaj pomeni, kdaj se uporablja in zakaj<\/li>\n<li>zapleti med operacijo (npr. RZP\u2026)<\/li>\n<li>mo\u017ene komplikacije po operaciji<\/li>\n<li>naloge MS na dan operacije<\/li>\n<li>Naloge MS pri operaciji<\/li>\n<li>najnovej\u0161e smernice za zmanj\u0161anje pojavnosti pooperativnih oku\u017eb<\/li>\n<li>aktualna in potecialna negovalna diagnoza v med-operativnem obdobju bolnika<\/li>\n<li>napi\u0161i potencialno ND za dehidracijo pri pacientu po sistemu PES + cilji in intervencije<\/li>\n<li>Napi\u0161i 2 ND po operaciji po procesu PES<\/li>\n<li>kateri dve tehniki sta pomembni da ne pride do oku\u017eb in ju opi\u0161i<\/li>\n<\/ul>\n<p>DRENI<\/p>\n<ul>\n<li>na kaj mora biti pozorna ms pri bolniku, ki ima izpeljan dren v plevrevak?<\/li>\n<li>ali se teko\u010dina iz drenov upo\u0161teva pri bilanci teko\u010din?(za obkro\u017eit da\/ne)<\/li>\n<li>Kaj je torakalna drena\u017ea<\/li>\n<li>ZN drenov<\/li>\n<\/ul>\n<p>ELEKTROLITSKO RAVNOVESJE<\/p>\n<ul>\n<li>Hiperkaliemija<\/li>\n<li>Teko\u010dinska bilanca<\/li>\n<\/ul>\n<p>ACIDO-BAZNO RAVNOVESJE<\/p>\n<ul>\n<li>Kaj je pufer in njegova vloga<\/li>\n<li>mehanizmi pri acido-bazi\u010dnem ravnovesju (3 alineje)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li><strong>Izotoni\u010dna raztopina<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<p>je raztopina, ki ima enako osmolarnost (osmotski tlak) kot krvna plazma. Njena koncentracija je enaka koncentraciji soli v telesnih teko\u010dinah.<\/p>\n<p>Izotoni\u010dna raztopina je, na primer, infuzija, ki je 0,9% raztopina NaCl in se uporablja za nadome\u0161\u010danje izgubljene vode, natrija in klora, na primer pri krvavitvah, dehidraciji ,..<\/p>\n<p>Fiziolo\u0161ka raztopina se uporablja tudi pri izpiranju ran in telesnih votlin, za obkladke in pri \u010di\u0161\u010denju dolo\u010denega tori\u0161\u010da med operacijo<\/p>\n<ul>\n<li><strong>Vsestranski u\u010dinki antibiotikov <\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<p>Uporabljamo jih za zdravljenje bakterijskih oku\u017eb, imajo \u0161irok ali ozek spekter delovanja, delujejo bakteriostati\u010dno ali baktericidno, zavirajo izgradnjo celi\u010dne stene, sintezo proteinov, jedrnih kislin, delovanje celi\u010dne membrane<\/p>\n<p><strong>8 posledic u\u017eivanja antibiotikov:<\/strong><\/p>\n<p>Onesposobitev koristne \u010drevesne flore<\/p>\n<p>Razvoj na antibiotike rezistentnih MO \u2013 neu\u010dinkovitost antibiotikov<\/p>\n<p>Pojav driske<\/p>\n<p>Izguba hranilnih snovi<\/p>\n<p>Alergije<\/p>\n<p>Organski zapleti<\/p>\n<p>Uni\u010denje koristnih bakterij<\/p>\n<p>Zmanj\u0161anje u\u010dinkovitosti imunskega sistema<\/p>\n<ul>\n<li><strong>Kaj bi svetovali pacientu z dokolensko mav\u010dno oblogo pred odpustom domov<\/strong><\/li>\n<li><strong>Napi\u0161i 4 simptome, ki vplivajo na obto\u010dila in dihala, pri pove\u010danem naporu<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p>potem je 2&#215;20 trditev za obkro\u017eit katere so pravilne (poudarek je bil na<\/p>\n<p>opeklinah, sodobnih oblogah in obna\u0161anju v op.)<br \/>\nPRVA POMO\u010c<\/p>\n<p>za obkro\u017eat vsako po 2 to\u010dki, s tem da so tukaj minus to\u010dke za nepravilen<\/p>\n<p>odgovor<\/p>\n<ul>\n<li>kako sprostimo dihalno pot pri sumu na po\u0161kodbo hrbtenice<\/li>\n<li>epidermalne opekline<\/li>\n<li>esmarch preverjamo na &#8230; min<\/li>\n<li>pri masa\u017ei srca je najbolj pomembno&#8230;.<\/li>\n<li>Trojni manever&#8230;v katerih primerih, zakaj in kako ga izvajamo<\/li>\n<\/ul>\n<p>potem pa je bilo esejsko za 6 to\u010dk<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>O RANI govorimo takrat, ko je: prekinjena krovna plast (ko\u017ea ali sluznice), ki varuje notranjost telesa pred zunanjim svetom prekine se za\u0161\u010ditna funkcija ko\u017ee in globlja tkiva tako postanejo izpostavljena mehanskim po\u0161kodbam, izsu\u0161itvi, mikroorganizmom in drugim nevarnim vplivom iz okolja. &nbsp; Rane lahko v grobem razdelimo v: AKUTNE (kirur\u0161ka rana, travmatska rana, opeklinska rana) KRONI\u010cNE &hellip; <a href=\"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/gradivo-za-zdravstveno-nego-kirurskega-pacienta-zdravstvena-nega-operacijska-pooperacijska\/\" class=\"more-link\">Preberi ve\u010d o <span class=\"screen-reader-text\">Gradivo za zdravstveno nego kirur\u0161kega pacienta povzetki 36 strani<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[81,1075],"tags":[1600,3766,3764,3767,3357,3765,80,83],"class_list":["post-4580","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-1letnik-zdravstvena-nega-1","category-letnik-zn-kirurskega-pacienta","tag-bolecina","tag-bolecine","tag-gradivo-za-zdravstveno-nego","tag-predoperativna-zdravstvena-nega","tag-priprava-na-operacijo","tag-rane","tag-zdravstvena-nega","tag-zdravstvena-nega-1"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4580","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=4580"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4580\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=4580"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=4580"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=4580"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}