{"id":459,"date":"2008-11-25T14:22:33","date_gmt":"2008-11-25T13:22:33","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/zdravstvena-nega-in-mentalno-zdravje-2del\/"},"modified":"2010-06-15T15:08:41","modified_gmt":"2010-06-15T14:08:41","slug":"zdravstvena-nega-in-mentalno-zdravje-2del","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/zdravstvena-nega-in-mentalno-zdravje-2del\/","title":{"rendered":"Zdravstvena nega in mentalno zdravje 2.del"},"content":{"rendered":"

\"mentalno-zdravje-zdravstvena-nega.jpg\"ZN OTROKA in MLADOSTNIKA Z DU\u0160EVNIMI MOTNJAMI<\/strong><\/p>\n

Zdravstvena nega mladostnika<\/p>\n

Puberteta in adolescenca
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 puberteto ozna\u010duje pospe\u0161en telesni razvoj in sekundarnih spolnih znakov med 10 in 12 letom in traja do 16 ali 17 leta;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 adolescenca proces du\u0161evnega razvoja, ki se za\u010dne s puberteto in kon\u010da z osamosvojitvijo od star\u0161ev.<\/p>\n

Zakaj je danes ve\u010d motenj?
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 dru\u017eba je danes bolj diferencirana;<\/p>\n


\n–\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0ve\u010d pravil, dol\u017enosti in pravic odraslih;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0boj med \u017eelenim in dopustnim;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0ve\u010d omejitev, ve\u010d odklonov;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0zelo burno obdobje \u010dustvovanja in mi\u0161ljenja;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0ve\u010dje zahteve star\u0161ev.<\/p>\n

Razvojne naloge adolescence
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 gradnja identitete (odgovori na vpra\u0161anja: kdo sem, kaj sem, kaj ho\u010dem, kaj potrebujem, kako me vidijo drugi?);
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 odnos do star\u0161ev (boji\u0161\u010de mo\u010di, kljubovalnost);
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 oblikovanje odnosa do vrstnikov;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 oblikovanje odnosa do dela.<\/p>\n

Motnje v mladostni\u0161kem obdobju
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 avtoagresivno vedenje (samomorilni poskusi);
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 odnos do zlorabe in odvisnosti od psihoaktivnih substanc (alkohol, kajenje);
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 motnje hranjenja (bulimia, anoreksia, debelost);
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 nasilje (agresivnost);
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 psihoti\u010dne motnje, \u010dustvene motnje, prisilne misli;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 anksioznost (strah, stiska, tesnoba);
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 somatoformne motnje (glavoboli, astmati\u010dni napadi, bole\u010dine v trebuhu).<\/p>\n

ND: Strah, zaradi ogro\u017eenosti, ki se ka\u017ee z nemirom, nespe\u010dnosti
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 cilji k: pacient bo v 7 dneh poimenoval vedenje pred za\u010detkom strahu;
\npacient bo oblikoval strategije samoobvladovanja za zmanj\u0161anje\/prekinitev strahu.
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 cilji d: pacient bo ob odpustu obvladoval strah z konstruktivnim vedenjem (spoprijemalne strategije).<\/p>\n

Aktivnosti zdravstvene nege
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 vzpostavljanje zaupnega odnosa;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 aktivnosti za zmanj\u0161anje napetosti in strahu (sprehod, poslu\u0161anje glasbe);
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 spodbujanje k izra\u017eanju in prepoznavanju \u010dustev;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 podpora pacientu ob pove\u010danem ob\u010dutenju strahu;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 na\u010drtovanje dnevnih aktivnosti;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 pomo\u010d pri iskanju ustreznej\u0161ih na\u010dinov\u00a0 premagovanja strahu;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 u\u010denje strategij samoobvladovanja;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 aplikacija predpisanih zdravil.<\/p>\n

Vrednotenje
\n–\u00a0 \u00a0\u00a0 pacient poimenuje \u010dustva strahu;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0pacient ima neogru\u017eajo\u010de oblike odzivanja;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0pacient zna zmanj\u0161ati\/prekiniti napetost;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0pacient obvladuje stanje strahu.<\/p>\n

ND: Omejeni socialni stiki, zaradi strahu, ki se ka\u017ee z nedru\u017eabnostjo, umikom
\nND: Motnje samovrednotenja, zaradi kaoti\u010dnega okolja, ki se ka\u017ee z zanikanjem problemov
\nND: Pomanjkanje sodelovanja, zaradi nizke tolerance, ki se ka\u017ee z upiranjem<\/p>\n

Psihoterapevtski nivo obravnave<\/p>\n

METODE OBRAVNAVE SO:
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 INDIVIDUALNA PSIHOTERAPIJA,
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 SKUPINSKA PSIHOTERAPIJA,
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 DRU\u017dINSKA TERAPIJA,
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 MEDIKAMENTOZNA TERAPIJA,
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 POSEBNI VZGOJNI UKREPI,
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 SVETOVANJE STAR\u0160EM,
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 POU\u010cEVANJE STAR\u0160EV GLEDE PREHRANE IN DEMONSTRACIJA,
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 VEDENJSKO KOGNITIVNA TERAPIJA,
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 SPREJEM OTROKA IN MATERE SKUPAJ.<\/p>\n

Zdravstvena nega in star\u0161i
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Zaupanje in odprtost prina\u0161ata mo\u017enosti za zadovoljstvo pri delu.
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Vsak odnos terja dolo\u010deno mero samorazkrivanja.
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Pomembno je, da poteka odnos usklajeno in dovolj po\u010dasi, da ne pokvari nadaljevanja odnosa.
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Prilagoditev je odvisna od temperamenta, dru\u017einskega vpliva, socialnih, kulturnih stali\u0161\u010d, (ne)akutnega za\u010detka, anksioznosti, dru\u017einskih in socialnih stali\u0161\u010d, ponavljajo\u010dih se stresov…<\/p>\n

Ne samo izogibanje konfliktom, ampak tudi re\u0161evanje!<\/p>\n

SHIZOFRENA BIPOLARNA MOTNJA<\/strong><\/p>\n

Pri shizoafektivni motnji gre za posebno obliko psihiatri\u010dne motnje, pri kateri ima bolnik hkrati znake shizofrenije in razpolo\u017eenjske motnje – depresivne ali mani\u010dne faze. Gre torej za nekak\u0161no vmesno motnjo med shizofrenijo in bipolarno motnjo.<\/p>\n

Obi\u010dajno bolezen poteka v zagonih (epizodah), vmes pa so obdobja relativno dobrega po\u010dutja.<\/p>\n

V \u010dasu poslab\u0161anj s psihoti\u010dnimi znaki, kot so blodnje in halucinacije, je torej bolnik hkrati tudi depresiven ali mani\u010den.<\/p>\n

Shizoafektivna motnja se pojavlja tako pri mo\u0161kih kot pri \u017eenskah v enakem razmerju, po nekaterih podatkih pa je manj pogosta kot shizofrenija.<\/p>\n

Prvi\u010d se lahko pojavi kadarkoli od pubertete do kasne starosti, najbolj tipi\u010dno pa se za\u010dne v zgodnji odrasli dobi.<\/p>\n

Nekateri to diagnozo kriti\u010dno ozna\u010dujejo kot \u00bbko\u0161 za odpadke\u00ab v primerih, kadar imajo zdravniki te\u017eave pri postavitvi diagnoze zaradi vpliva psihoze na razpolo\u017eenje ali obratno, vpliva razpolo\u017eenjskih stanj na do\u017eivljanje realnosti.
\nDrugi jo branijo kot jasno zaokro\u017eeno diagnosti\u010dno kategorijo, ki ima svoje mesto v klasifikacijah du\u0161evnih bolezni.<\/p>\n

Shizoafektivna motnja ima bolj\u0161o prognozo kot shizofrenija in slab\u0161o kot depresija ali bipolarna motnja.<\/p>\n

Shizoafektivno motnjo zdravimo s psihoterapijo (ve\u010dinoma suportivno in kognitivno vedenjsko) ter medikamentozno: uporabljamo antipsihotike, antidepresive in stabilizatorje razpolo\u017eenja.<\/p>\n

Najbolj u\u010dinkovita je kombinacija obojega \u2013 psihoterapije in rednega u\u017eivanja zdravil.<\/p>\n

PROCESNE METODE DELA<\/strong><\/p>\n

Metode dela
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 svetovalno delo v skupnosti (laikom, strokovnjakom);
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 strokovni posveti, seminarji na temo du\u0161evnega zdravja;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 spreminjanje stereotipov;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 dru\u0161tva in skupine za podporo;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 delavnice za obvladovanje stresa;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 vzdr\u017eevalno zdravljenje motenj;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 zdravstveno vzgojno delo s svojci in bolniki;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 oblikovanje stanovanjskih skupin;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 pomo\u010d v socialnem okolju.<\/p>\n

TERAPEVTSKA KOMUNIKACIJA, ODNOSI<\/strong><\/p>\n

Pomen komunikacije
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 komunikacija odra\u017ea \u010dlovekov odnos do samega sebe in sveta, ki ga obdaja.
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 je medij, prek katerega se ta odnos razvija in dopolnjuje.
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 ljudje drug ob drugem rastemo, se spoznavamo in \u017eivimo kot zdrave osebnosti.
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 v vse to pa morajo biti vpleteni zdravi medosebni odnosi, ki nam dajejo mo\u010d v osebnem in poklicnem \u017eivljenju.
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 komunikacija v ZN\u00a0 z razvojem stroke in uveljavljanjem sodobnih metod dela, ki aktivno vklju\u010duje pacient postaja vse bolj aktualna.
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 delo z pacientom in ne za pacienta je povezano s stalno komunikacijo.
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 komunikacija MS z pacient in terapevtski odnos sta osnova za kvalitetno ZN pacienta z du\u0161evnimi motnjami.
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 MS se mora zavedati, da komunikacija ni spontan,\u201d \u017ee nau\u010den proces\u201d, ampak tudi terapevtska spretnost, ki se jo je potrebno u\u010diti in tudi nau\u010diti.
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 znati komunicirati pomeni prilagoditi svojo komunikacijo konkretnemu pacientu, konkretnemu cilju. Vse to seveda v kontekstu eti\u010dnih na\u010del.<\/p>\n

Komunikacijski proces
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 je dinami\u010den, nenehno spreminjajo\u010di se proces, ki poteka, ko \u010dlovek po\u0161ilja in sprejema besedna in nebesedna sporo\u010dila z namenom razumeti in biti razumljen ter se prilagoditi okolju in prenesti svoje ideje drugim.<\/p>\n

Pogoji za komunikacijo
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 perceptivne sposobnosti\u00a0 (videti, sli\u0161ati, otipati, vonjati); to\u010dno zaznavanje drugih ljudi in situacij
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 kognitivne (zmo\u017enost to\u010dnega presojanja, spoznanje, razum)
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 vedenjske (vedeti kaj re\u010di in narediti v dani situaciji – intuitivnost)
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 emocionalne sposobnosti (ustrezno \u010dustveno izra\u017eanje in odzivanje, empatija)<\/p>\n

Osnove medosebne komunikacije
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 da poznamo in razumemo sebe (intrapersonalna komunikacija);
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 da poznamo in razumemo sogovornika (izkustveno polje);
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 da ljudi spo\u0161tujemo (ljubezen, skrb, odgovornost).<\/p>\n

Kaj posredujemo pacientu?
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 pozornost, ko ga poslu\u0161amo;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 svoje misli, ko se pogovarjamo z njim;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 svoja \u010dustva in empatijo;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 svoje znanje, potrebno za strokovno delo.<\/p>\n

Koliko bomo dali pacientu je odvisno od na\u0161ega zna\u010daja (sprejemni, tr\u017eni, \u017ertvovalni, produktivni).<\/p>\n

Kaj je pomembno v procesu komunikacije?
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 se za\u010dne takoj, ko pacient vstopi v zdravstveno ustanovo oz. ko se sre\u010damo z njim;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 jih spremljamo od spo\u010detja do smrti;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 pomemben je prvi stik z pacient;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 z pacientom se sre\u010dajo zdravstveni in nezdravstveni delavci;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 upo\u0161tevanje kontaktne kulture
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 z pacientom se sre\u010damo v razli\u010dnih situacijah in stanjih
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 pomembni so tudi pacientovi svojci.<\/p>\n

Kontaktna kultura
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 TAKOJ\u0160NJA POZORNOST DO SOGOVORNIKA
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 IZRAZ DOBRODO\u0160LOSTI
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 PREDSTAVITEV
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 UPO\u0160TEVANJE INTIMNE VREDNOSTI LASTNEGA IMENA POZORNO POSLU\u0160ANJE
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 OPTIMISTI\u010cNE NAPOVEDI<\/p>\n

Zbiranje informacij in ocena stanja<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0 ocenimo dejavnike, ki pripomorejo k vzpostavitvi komunikacije: optimizem, vera v ozdravitev, zaupanje v zdravstvene delavce, psihi\u010dna podpora svojcev, urejene doma\u010de razmere, zrela osebnost, dobro stanje zavesti, orientiranost v kraju, \u010dasu, prostoru, sposobnost govora in razumevanja govora, biolo\u0161ka starost:
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 ocenimo dejavnike, ki ovirajo ali onemogo\u010dajo komunikacijo: pesimizem, apatija, nezaupanje, neurejene razmere doma, motnje zavesti, neorientiranost v kraju, \u010dasu, prostoru, motori\u010dna in senzori\u010dna afazija, deprimiranje z uspavali, pomirjevali, gluhost, slabovidnost, biolo\u0161ka starost.<\/p>\n

Cilji, na\u010drtovanje in izvajanje
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 dose\u010di najustreznej\u0161o komunikacijo, da bo pacient lahko brez zavor izra\u017eal svoje \u017eelje in potrebe;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 izbor najustreznej\u0161e metode komunikacije;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 uporaba besedne in\u00a0 nebesedne;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 ocenimo glede na vzpostavitev dobre, pozitivne komunikacije, glede na stopnjo zaupanja, ki smo jo dele\u017eni ter ali so pacient potrebe realizirane v skladu s pri\u010dakovanji.<\/p>\n

Namen terapevtske komunikacije
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 zadovoljiti temeljne \u010dlovekove potrebe;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 vzpostaviti terapevtski odnos;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 posredovati informacije, izmenjavati misli in ob\u010dutke;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 vplivati na vedenje \u010dloveka;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 vzpodbujati k aktivnemu sodelovanju pri analizi posredovanih vsebin, kriti\u010dnemu razmi\u0161ljanju, spreminjanju stali\u0161\u010d in spremembami v ravnanju ali vedenju
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 odnos, sicer se terapevtski odnos med pacient in MS ne bi razvil.<\/p>\n

Kaj je bistvo terapevtske komunikacije?
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Terapevtska komunikacija je vedno usmerjena k cilju in je namenjena izklju\u010dno\u00a0 zadovoljevanju potreb pacienta. Je veliko ve\u010d kot prena\u0161anje in sprejemanje sporo\u010dil; je sre\u010danje enega \u010dloveka z drugim, je dajanje samega sebe. MS naj bi z vsako interakcijo vplivala na vedenje pacient.<\/p>\n

Kaj dose\u017eemo s komunikacijo?
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 zaupanje,
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 sprejemanje,
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 razumevanje,
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 spo\u0161tovanje,
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 samorazkrivanje,
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 zaupnost.<\/p>\n

Vrste in namen terapevtskega pogovora<\/p>\n

Vrste pogovora
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 neorganizirani, nemetodi\u010dni, vsakdanji pogovor;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 organiziran, sistemati\u010den, vodeni pogovor oz. intervju.<\/p>\n

Namen organiziranega pogovora
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 nudenje psiholo\u0161ke pomo\u010di pacient;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 spoznati in razumeti problem ali stisko, za na\u010drtovanje primernih intervencij;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 razbremenjevati;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 nuditi ustrezno \u010dustveno oporo;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 omogo\u010diti prepoznavanje \u010dustev.<\/p>\n

Potek pogovora<\/p>\n

PRIPRAVA NA POGOVOR
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 seznanimo se z vsem, kar imamo na voljo o pacientu
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 premislimo, ali smo za tak pogovor usposobljeni in pristojni
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 preverimo svoj odnos do pacient
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 okvirno dolo\u010dimo predmet in cilj pogovora
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 izberemo primeren prostor in dovolj \u010dasa
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 obvestimo pacienta o kraju, \u010dasu in namenu pogovora<\/p>\n

SPREJEM pacienta
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 pomemben je prvi stik z pacient
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 pacient pozdravimo, se predstavimo,
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 pacient vikamo<\/p>\n

SPROSTITEV pacienta
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 poskrbimo za udobno namestitev pacient
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 izmenjamo nekaj splo\u0161nih misli, da se pacient sprosti<\/p>\n

Potek in nadaljevanje pogovora<\/p>\n

OBVESTITEV pacienta\u00a0 O PROBLEMU, CILJIH IN PREDMETU POGOVORA<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0 vzbudimo aktivno sodelovanje pacienta, ne povemo vsega
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 ko\u010dljivo vsebino oblikujemo bolj splo\u0161no<\/p>\n

MOTIVIRANJE pacient ZA SODELOVANJE
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 pacient med pogovorom zadovoljimo njegove potrebe po \u010dustveno pozitivnem socialnem stiku, zmanj\u0161anju strahu, napetosti
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 naka\u017eemo mo\u017enosti zadovoljitev nekaterih potreb v prihodnosti
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 ne obljubljamo, ne izsiljujemo
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 pazimo, da nismo preve\u010d aktivni, direktni ali preve\u010d pasivni<\/p>\n

SPODBUJANJE pacient, DA IZRAZI SVOJA STALI\u0160\u010cA
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 pomembno celotno psiholo\u0161ko vzdu\u0161je, na\u0161 odnos do pacient
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 uporabljamo razli\u010dne tehnike, ki pacient vzpodbujajo k pogovoru<\/p>\n

SEZNANJENJE pacienta Z NA\u0160IMI STALI\u0160\u010cI – pacient NAJ BI JIH SPREJEL
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 z na\u0161imi stali\u0161\u010di ga seznanimo \u0161ele potem, ko on razkrije svoja
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 problem osvetlimo \u0161e z drugih strani, sproti ga informiramo
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 prepri\u010dati se moramo, da je pravilno razumel, razpravljamo o problematiki<\/p>\n

OBLIKOVANJE SKLEPOV – JASNI, DOSLEDNI, PREVERJANJE REZULTATOV POGOVORA
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 pacient jih mora sprejeti \u010dustveno in razumsko
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 pacient pohvalimo, vzbujamo upanje na bolj\u0161e, \u010de se bo dr\u017eal sklepov<\/p>\n

ZAKLJU\u010cEK – POGOVORA IN POSLOVITEV
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 ob slovesu pacient dodatno motiviramo, se poslovimo prijazno, v duhu celotnega pogovora.<\/p>\n

Kako naj se terapevtsko pogovarjamo?<\/p>\n

Terapevtski pogovor ima dolo\u010den cilj in se od obi\u010dajnega lo\u010di, da gre za profesionalni odnos. MS\/ZT naj bi pri terapevtskih pogovorih imela slede\u010dih 5 ciljev:<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0 ustvarjati odnos zaupanja in zaupljivosti (govoriti resnico, ne obljubljati, stabilno vedenje);<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0 pomagati pacientu izraziti svoje probleme z besedami (pacient vzpodbujati, da govori; njena naloga ni govoriti, ampak\u00a0 pomagati pacient, da on govori njej);<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0 z ob\u010dutkom ga odvra\u010dati ga od njegovih psihopatolo\u0161kih do\u017eivljanj (sku\u0161a odkriti neprizadeto podro\u010dje osebnosti, ve\u010dkrat na dan mu povemo, kaj delamo);<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0 pomirjati ga in mu laj\u0161ati napetost (sprostitev preko pogovora pri napetih, anksioznih pacient, lahko v malih skupinah, individualno);<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0 mu pomagati se pogovarjati z drugimi in navezovati ustrezne tki. normalne socialne stike (male, velike, tematske skupine, sprejmemo kar pacient re\u010de).<\/p>\n

Teorija medosebnih odnosov Hildegard Peplau<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0 faza orientacije, ki poteka ob sprejemu (zaupanje);
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 faza identifikacije, ki vklju\u010duje ugotavljanje potreb, problemov in uporabo razpolo\u017eljivih virov;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 faza interakcije, ko se izvaja proces zdravstvene nege;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 faza razre\u0161itve, ki vklju\u010duje kon\u010dne odnose in se za\u010dne takrat, ko je na\u010drt izveden.<\/p>\n

Psihodinamski vidik
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 dinami\u010den proces spreminjanja odnosa pacienta in medicinske sestre;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 skupen cilj spoznavanja, razvoja, in spreminjanja;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 sledita skupnemu cilju;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 pacient oblikuje samopodobo;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 po\u010duti se varno;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 pripravljen je na u\u010denje.<\/p>\n

Vloge medicinske sestre
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 vloga tujca,
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 vir informacij,
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 je u\u010diteljica,
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 v vlogi voditelja,
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 nadomestne osebe,
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 svetovalca.<\/p>\n

Primer iz prakse \u2013 kratka vaja
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Steve je 22 let, \u017eivi pri star\u0161ih, pogosto je v bolni\u0161nici zaradi du\u0161evne motnje tako, da je prenehal \u0161tudirati.<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0 Prosim oblikujte na\u010drt zdravstvene nege!<\/p>\n

Model Nancy Roper temelji na:
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 dinamiki \u017eivljenja od rojstva do smrti (kontinuum \u017eivljenja, neodvisnost- odvisnost);
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 \u017eivljenjskih aktivnostih, ki so odvisne od razvojne stopnje, starosti, zdravstvenega stanja, virov mo\u010di).<\/p>\n

Vzorci obna\u0161anja pri usmerjanju \u017eivljenjskih aktivnosti
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 preventivno obna\u0161anje (umivanje rok);
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 varno obna\u0161anje (po\u010ditek po naporu);
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 obna\u0161anje usmerjeno k cilju (u\u010denje za doseganje neodvisnosti).<\/p>\n

Razdelitev aktivnosti po Roper
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 biolo\u0161ko nujne \u017eivljenjske aktivnosti;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 \u017eivljenjske aktivnosti za kakovost \u017eivljenja.<\/p>\n

Intervencije medicinske sestre po Roper
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 intervencije, ki prepre\u010dujejo neugodne situacije;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 intervencije, ki izbolj\u0161ujejo psihofizi\u010dno stanje;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 intervencije, ki zmanj\u0161ajo odvisnost.
\n
\nDELIRIJ<\/strong><\/p>\n

Kaj je delirij?
\nskupek razli\u010dnih znakov z motnjami zavesti in spremembami kognitivnih funkcij.<\/p>\n

Vrste delirija
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 zaradi razli\u010dnih telesnih bolezni;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0zaradi u\u017eivanja nekaterih zdravil;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0zaradi zastrupitev s snovmi;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0zaradi odtegnitve psihoaktivnih snovi;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0zaradi telesnih bolezni in u\u017eivanja snovi;
\nZnaki delirija
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 spremembe zavesti;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0spremenjena pozornost;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0dezorientacija v \u010dasu, kraju;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0moteno logi\u010dno mi\u0161ljenje in vedenje;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0emocionalna nestabilnost (strah, jok, veselje);
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0iluzije, halucinacije;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0telesni vegetativni znaki (hitro bitje srca, potenje
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0nepovezana govorica;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0motnje kratkoro\u010dnega spomina (za sedanje dogodke).<\/p>\n

Zdravstvena nega
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 neposredno opazovanje vedenja in do\u017eivljanja;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0pogovor in ugotavljanje stopnje motenj;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0merjenje vitalnih znakov;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0dovajanje teko\u010dine in elektrolitov;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0skrb za osebno higieno;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0zagotavljanje \u017eivljenjskih potreb;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0aplikacija predpisane terapije.<\/p>\n

DEMENCA<\/strong><\/p>\n

Oseba z demenco in kako jo razumeti<\/p>\n

Kaj pomeni demenca?
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 organski proces v mo\u017eganih,
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 prekinitev vezi (biokemi\u010dnih) med mo\u017egansko skorjo in limbi\u010dnim sistemom, prizadeto je mo\u017egansko tkivo in\/ali o\u017eilje;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 proces poteka v fazah,
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 izpad dolo\u010denih funkcij,
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 spremembe funkcioniranja.<\/p>\n

Pomembne izgube pri osebah z demenco
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 izguba kontinuitete;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 izguba kompetentnosti;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 izguba usklajenosti (ujemanja);
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 izguba komunikacijskih sposobnosti.<\/p>\n

1. Prve motnje na socialno \u010dustvenem podro\u010dju
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 \u017ealost in depresija,
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 pove\u010dana ob\u010dutljivost za dra\u017eljaje
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 redukcija kontaktov z ljudmi,
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 izguba zanimanja za prej\u0161nje aktivnosti,
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 opu\u0161\u010danje aktivnosti in ob\u010dutek nekoristnosti,
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 ob\u010dasno neuspe\u0161en priklic informacij,
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 sprememba odnosov z ljudmi,,
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 zavra\u010danje razlag, analiz in soo\u010denja;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 pri\u010dakovanje razumevanja s strani negovalcev in pomo\u010dnikov.<\/p>\n

Dobro je vedeti
\nBodimo pozorni in upo\u0161tevajmo, da bolniki v za\u010detnem stadiju ne marajo dotikanja, objemanja in intimnej\u0161ih stikov s tujci (tudi mi smo tujci). V pozdrav podamo roko, rahlo naka\u017eemo odhod ali se na lahno dotaknemo rame. Po pogovoru se vljudno poslovimo in bistvo zapi\u0161emo na pripravljen formular.<\/p>\n

Priprava na komunikacijo
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 izbiramo \u010das za komunikacijo (priporo\u010damo jutranji \u010das za svetovanje in ve\u010derni za pomirjanje),
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 govorimo bolj tiho,
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 povpra\u0161amo, \u010de nas dobro sli\u0161ijo,
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 vpra\u0161amo za pripomo\u010dek (slu\u0161ni aparat, posebni telefon),
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 povpra\u0161amo na katero uho bolje sli\u0161i,
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 svetujemo, da\u00a0 nastavi na bolj\u0161e uho,
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 osebni kontakt iz o\u010di v o\u010di,
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 izklju\u010dimo mote\u010de dejavnike (radio, tv, )
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 povpra\u0161amo po hrani in pija\u010di,
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 vpra\u0161amo za namen klica.<\/p>\n

2. Spoznavno zaznavne motnje (kognitivne)
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 spominske motnje,
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 motnje orientacije,
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 motnje pozornosti in zbranosti,
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 motnje zaznavanja,
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 motnje abstraktnega mi\u0161ljenja,
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 motnje kriti\u010dne presoje,
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 motnje komunikacije,
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 izguba sposobnosti branja, pisanja in ra\u010dunanja.<\/p>\n

Namen komunikacije
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 zvi\u0161anje ob\u010dutka lastne vrednosti,
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 zmanj\u0161anje strahu in negotovosti, izra\u017eanje \u010dustev tudi negativnih
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 mo\u017enost opravi\u010dila in poravnave,
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 udele\u017eba pri re\u0161evanju konfliktov,
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 izbolj\u0161anje in ohranjanje besednega sporo\u010danja,
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 prepre\u010devanje izolacije in ohranjanje stikov
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 izbolj\u0161anje po\u010dutja in sposobnosti,<\/p>\n

Komunikacija v stadiju kognitivnih sprememb
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 govorimo odprto,kratko, konkretno in\u00a0 jasno,
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 za\u010dnemo z enostavnimi besedami in nadaljujemo z bolj specifi\u010dnim,
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 govorimo o Angelci, postelji in stvareh,
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 govorimo o stvareh, ki jih vidi,
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 uporabljamo \u201cjaz\u201d oz. 1 sklon, te\u017eijo k ohranjanju lastne identitete,
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 spra\u0161ujemo z kaj, kako, koliko, kdaj, kdo, kje;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 dopustimo mo\u017enost odgovora – da in ne,
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 izra\u017eajmo pozitivno naravnanost, podajmo informacijo o spremembi;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 izogibajmo se izrazom nikoli, nih\u010de,
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 ponovimo, \u010de je pozabil kaj je \u017eelel vpra\u0161ati,
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 ne uporabljajmo slengovskih besed,
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 vplivamo na samospo\u0161tovanje, ob\u010dutek vrednosti in zadovoljstvo;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 ne dokazujemo svoj prav, temve\u010d upo\u0161tevamo dejstvo.
\n–<\/p>\n

Pravila pogovora
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 se predstavimo z imenom in\/ali funkcijo,
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 nagovorimo ga z imenom, gospod ali gospa,
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 govorimo mirno in pomirjamo,
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 uporabljamo kratke stavke, jih ve\u010dkrat ponovimo;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 med pogovorom, delamo primerne premore,
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 navodila razdelimo na ve\u010d korakov,
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 ne uporabljamo pomanj\u0161evalnic.<\/p>\n

Kaj dose\u017eemo s pogovorom?
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 ohranjamo komunikacijo in kontakte z drugimi ljudmi,
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 izbolj\u0161amo ob\u010dutek samospo\u0161tovanja in pozitivnega samovrednotenja,
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 vplivamo na so\u017eitje z zunanjim svetom,
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 prepre\u010dujemo napredovanje bolezni in zapiranje v svoj svet,
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 podpiramo skrb in odgovornost zase, brez vklju\u010devanja drugih,
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 ohranjamo \u010dustvovanje.<\/p>\n

3. Stadij telesnih sprememb in ponavljajo\u010dih gibov
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 \u017eivijo so v svojem svetu,
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 povrnejo se besede in gibi iz otro\u0161tva
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 izgubijo nadzor nad socialnimi stiki in telesnimi funkcijami,
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 nebesedno izra\u017eajo svoje ob\u010dutke,
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 \u201cuporabljajo\u201d dele telesa, druge ljudi in stvari za priklic;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 izgubijo sliko o sebi in se ne prepoznajo v ogledalu,
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 enakomerni gibi, nadome\u0161\u010dajo besede iz otro\u0161tva,
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 ustnice, jezik, \u010deljust premikajo vendar govorica ni razumljiva,
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 stik z ljudmi prek gibov ima vedno\u00a0 dolo\u010den pomen\/ nezadovoljene potrebe.<\/p>\n

4.Napredujo\u010di stadij ali vegetiranje
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 nimajo ob\u010dutka za \u010das in kraj,
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 dru\u017einske \u010dlane in prijatelje te\u017eje prepoznavajo,
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 gibi so omejeni, le ob\u010dasno pojav posameznih trzljajev,
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 zna\u010dilen je polo\u017eaj embria, ni normalnega tonusa mi\u0161ic pojavijo se primarni refleksi,
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 ne kontrolirajo odvajanja urina in\/ali blata (inkontinenca),
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 ne govorijo, v\u010dasih le kak\u0161en zlog ali besedo,
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 imajo zaprte o\u010di in brezizrazen obraz,
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 v\u010dasih se nasmihajo, imajo nekontrolirane gibe zrkel,
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 socialno in kognitivno raven te\u017eko ocenimo,
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 potrebujejo skrbno vsestransko pomo\u010d pri vseh \u017eivljenjskih aktivnostih.<\/p>\n

Opazovanje spremljajo\u010dih motenj
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 nemir,
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 nespe\u010dnost,
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 delirij,
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 depresija,
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 blodnje in halucinacije,
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 agresivnost,
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 impulzivno vedenje,
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 samomorilno vedenje.<\/p>\n

REHABILITACIJA PACIENTO Z DU\u0160EVNO MOTNJO<\/strong><\/p>\n

Nekatere zna\u010dilnosti pacientov z du\u0161evno motnjo
\n– \u00a0 nesodelovanje (noncompliance) pri zdravljenju;
\n– \u00a0\u00a0 recidivirajo\u010di znaki du\u0161evne motnje;
\n– \u00a0\u00a0 rehospitalizacije;
\n– \u00a0\u00a0 obravnave s strani policije
\n– \u00a0\u00a0 prisotnost spremljajo\u010dih kompleksnih te\u017eav \u2013 stalna prisotnost simptomov, soc. izolacija; rev\u0161\u010dina;
\n– \u00a0\u00a0 dvojne diagnoze (komorbidnost), zloraba PAS
\n– \u00a0\u00a0 15% vseh psihiatri\u010dnih pacientov;<\/p>\n

Vzroki nesodelovanja pacientov
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 pomanjkanje uvida v naravo bolezni: pomanjkljivo znanje, prizadetost zaradi bolezni, zmanj\u0161ana sposobnost zaznavanja, zanikanje bolezni
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 stranski u\u010dinki zdravil: nemir v nogah,zaspanost, utrujenost,dvig tel. te\u017ee, motnje v spolnosti, suha usta, kr\u010di mi\u0161ic, tresenje\u2026
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 odnos med pacientom in medicinsko sestro.<\/p>\n

Ovire pri oblikovanju \u017eivljenja
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 dru\u017ebeno in kulturno okolje;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 stigma;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 te\u017eja zaposljivost oseb z du\u0161evno motnjo;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 \u0161ibka socialna mre\u017ea;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 izoliranost v okolju;<\/p>\n

Obravnava pacientov
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 individualiziran, ter s strani pacienta in osebja dogovorjenih k ciljev orientiran na\u010drt skrbi;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 podrobna multidisciplinarna ocena potreb ob sprejemu in pred odpustom;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 multidisciplinaren tim, v katerem imajo sodelavci vlogo koordinatorjev skrbi;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 intervencije v skupnosti v \u010dasu hospitalizacije; (obiski na domu, aplikacija terapije, u\u010denje samostojnega izvajanje dnevnih aktivnosti, vzgoja za zdrav \u017eivljenjski slog in delo, urejanje socialnih zadev);<\/p>\n

Vloga zdravstvene nege pri obravnavi
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 koordinacija in na\u010drtovanje nadaljevanja obravnave z nekaterimi zunanjimi slu\u017ebami;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 evidence based intervence: izobra\u017eevalni program, podpora dru\u017eini, trening socialnih ve\u0161\u010din, rehabilitacija kognitivnih funkcij, podpora pri obvladovanju simptomov in jemanju ter poznavanju medikamentozne terapije;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 skupno na\u010drtovanje obravnave po odpustu;<\/p>\n

Cilji obravnave
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 zmanj\u0161evanje \u0161tevila in trajanja hospitalizacij;;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 vzdr\u017eevanje (urejanje) dru\u017einskih odnosov;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 izbolj\u0161anje socialne mre\u017ee;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 organizacija ustreznega prebivali\u0161\u010da;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 izbolj\u0161anje ravnanja z denarjem;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 izbolj\u0161anje sodelovanja pri medikamentozni terapiji;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 psihoedukacija \u2013 posredovanje informacij o bolezni, vzrokih, na\u010delih zdravljenja<\/p>\n

Na\u010din dela v timu
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 ocena potreb vsakega \u010dlana tima;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 ocena klini\u010dnega stanja s stani psihiatra ali psihologa;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 postavljanje kratkoro\u010dnih\/ dolgoro\u010dnih ciljev;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 na\u010drtovanje aktivnosti \u2013 kaj, koliko, kdo, do kdaj;!
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 evalvacija postavljenih in realiziranih ciljev;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 ponovna ocena zdravstvenega stanja in potreb;<\/p>\n

Dejavnosti zunanjih organizacij
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 ustanavljanje dnevnih centrov;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 vodenje skupin za uporabnike in svojce;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 ustanavljanje in vklju\u010devanje skupin za samopomo\u010d;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 zaposlitveno rehabilitacijo in delovno usposabljanje;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 vodenje Foruma za svojce;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 ustanavljanje stanovanjskih skupin;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 urejanje financiranja.<\/p>\n

Medicinska sestra v timu
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 je enakovreden in enakopraven \u010dlan tima;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 je nosilka zdravstvene nege;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 ocenjuje potrebe, na\u010drtuje aktivnosti zdravstvene nege;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 je u\u010diteljica za zdrav \u017eivljenjski slog;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 sodeluje z dru\u017eino ali skupnostjo;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 je koordinatorica skupnostne skrbi.<\/p>\n

Minimalni standardi oskrbe na pacientovem domu (tuji model)
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 ocena mre\u017ee skrbi za pacienta\u2013 dovolj informacij, podpora dru\u017eini;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 ocena socialne mre\u017ee;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 \u010dustvena podpora;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 potreba po informacijah o bolezni;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 ocena mo\u017enosti za zaposlovanje;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 ocena samooskrbe;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 ocena finan\u010dne situacije,
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 ocena varnostnih razmer, bivalnih pogojev;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 ocena jemanja zdravila;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 ocena potreb po zdravstveni vzgoji.<\/p>\n

Potrebne ve\u0161\u010dine in znanja<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0 znanja psihopatologije in zdravstvene nege;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 terapevtske komunikacije;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 empati\u010den odnos;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 poznavanje elementov vedenjsko kognitivnih tehnik;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 znanja iz svetovalnega dela;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 poznavanja osnov dru\u017einske terapije;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 poznavanja kriznih intervencij.<\/p>\n

Cilji rehabilitacije<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0 pridobitev izobrazbe, zaposlitev;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 ustvarjanje socialnih mre\u017e;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 partnerska \u017eivljenjska skupnost;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 na\u010drtovanje dru\u017eine;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 kakovost \u017eivljenja pacientov z du\u0161evno motnjo;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 \u017eivljenje v izven zdravstvene institucije.<\/p>\n

Na\u010dela skupnostne skrbi
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 odgovornost klju\u010dnega koordinatorja terapevta;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 vklju\u010ditev lokalne skupnosti (zaposlovanje, izobra\u017eevanje, stanovanje);
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 koordiniranje dela med slu\u017ebami;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 mre\u017ea slu\u017eb se prilagaja posamezniku\/uporabniku;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Zagotavljanje trajnosti in izbire.<\/p>\n

Pomembni elementi v skupnostni skrbi
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 stalna skrb na pacientovem domu;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 krizni posegi;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 dnevni center;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 stanovanjske skupine;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 zaposlovanje;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 skupine za samopomo\u010d;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 zagovorni\u0161tvo;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 svetovalnje.<\/p>\n

Zagovorni\u0161tvo
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 ravnote\u017eje mo\u010di med ustanovo in uporabniki ob nesoglasjih;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 dosledno upo\u0161tevanje pravic;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 pacient postane aktiven \u010dlen;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 vpliv na delo slu\u017eb.<\/p>\n

Ovire pri zagotavljanju skrbi
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 dolge hospitalizacije \u2013 nad 50 dni;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 sistem\u2018vrte\u010dih vrat\u2019;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 pozna diagnostika, slab\u0161a prognoza;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 neu\u010dinkovitost ambulantne obravnave;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 premalo skupnostnih intervencij;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 \u0161ibka koordinacija med razli\u010dnimi oblikami obravnave;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 zakonska ustanovitev skupnostne skrbi.<\/p>\n

Filozofija rehabilitacijskega pristopa- kakovost \u017eivljenja pacientov s te\u017eavami v du\u0161evnem zdravju
\n( biopsihosocialni pristop \u20139 smernic<\/p>\n

1. Individualno zdravljenje (upo\u0161tevati\u00a0 potrebe posameznika ne populacije)
\n2. Vklju\u010ditev okolja ( upo\u0161tevati dejanske \u017eivljenjske okoli\u0161\u010dine, intenzivno delo z pacientovo dru\u017eino)
\n3. Osredoto\u010denje na pacientove zmo\u017enosti ( pozornost na zdrave dele osebnosti)
\n4. Obnavljanje upanja (negovanje upanja je edina mo\u017enost za pre\u017eivetje)
\n5. Poudarek na zaposlitvenih mo\u017enostih ( delovna rehabilitacija)
\n6. Vsestranska skrb ( vklju\u010dimo vsa \u017eivljenjska podro\u010dja: stanovanje izobra\u017eevanje,klubi, skupine\u2026)
\n7. Vklju\u010devanje pacientov ( aktivna vloga, obve\u0161\u010denost)
\n8. Stalna skrb ( kontinuiteta skrbi v\u00a0 vseh okoljih)
\n9. Terapevtski odnos\u00a0 (osebni odnos med pacientom in tistim,ki omogo\u010da podporo: dostopnost empatija,skrb, po\u0161tenost)<\/p>\n

Na\u010dini psihosocialne rehabilitacije
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Farmakolo\u0161ko zdravljenje -zdravniki, farmacevt
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Skrb za \u017eivljenjske aktivnosti- izvajalci zdravstvene nege
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 U\u010denje spretnosti bivanja in socialnih spretnosti, urejanje bivanja-socialni delavci
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Psiholo\u0161ka podpora pacientom in dru\u017einam -psihologi
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Delovna rehabilitacija in zaposlovanje -delovni terapevti
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Socialne podporne mre\u017ee – zunanje okolje in druge slu\u017ebe, dru\u017eina, prijatelji
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Prosto\u010dasne dejavnosti – dru\u0161tva,klubi<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

ZN OTROKA in MLADOSTNIKA Z DU\u0160EVNIMI MOTNJAMI Zdravstvena nega mladostnika Puberteta in adolescenca –\u00a0\u00a0\u00a0 puberteto ozna\u010duje pospe\u0161en telesni razvoj in sekundarnih spolnih znakov med 10 in 12 letom in traja do 16 ali 17 leta; –\u00a0\u00a0\u00a0 adolescenca proces du\u0161evnega razvoja, ki se za\u010dne s puberteto in kon\u010da z osamosvojitvijo od star\u0161ev. Zakaj je danes ve\u010d … Preberi ve\u010d o Zdravstvena nega in mentalno zdravje 2.del<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[517],"tags":[524,525,528,529,234,526,527,523,522],"class_list":["post-459","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-2letnik-zn-in-mentalno-zdravje","tag-2letnik-zdravstvena-nega-in-mentalno-zdravje","tag-bipolarna-motnja","tag-delirij","tag-demenca","tag-komunikacija","tag-shizofrena-bipolarna-motnja","tag-terapevtska-komunikacija","tag-zdravstvena-nega-in-mentalno-zdravje","tag-zn-in-mentalno-zdravje"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/459","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=459"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/459\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=459"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=459"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=459"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}