{"id":4607,"date":"2015-12-02T08:29:40","date_gmt":"2015-12-02T07:29:40","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=4607"},"modified":"2015-12-02T11:10:46","modified_gmt":"2015-12-02T10:10:46","slug":"travmatologija-na-kratko","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/travmatologija-na-kratko\/","title":{"rendered":"Travmatologija na kratko"},"content":{"rendered":"

Kako poteka pomo\u010d po\u0161kodovancu? <\/strong>Re\u0161evalna veriga: PP + NMP + PREVOZ + BOLNI\u0160NICA. Vsi \u010dlani morajo biti \u010dvrsti, da veriga dr\u017ei.<\/p>\n

Epidemiologija travmatologije je nara\u0161\u010danje \u0161t.po\u0161kodovancev v \u0161portu, prometu in na delu.<\/p>\n

\u00a0<\/strong><\/p>\n

REANIMACIJA<\/strong><\/p>\n

A (air way) \u2013 sprostitev dihalnih poti\u2192 defleksija glave (zvrnemo glavo navzad), pomik sp.\u010deljusti naprej in navzgor, o\u010distiti usta in \u017erelo. Trojni manever pri po\u0161kodbi vratne hrbtenice.<\/p>\n

B (breathing) \u2013 umetno dihanje\u2192 2x vpihni, nato kontrola pulza<\/p>\n

HOLGER-NIELSEN METODA-<\/strong> ponesre\u010denec le\u017ei na trebuhu, prvi gib izdih, 2 gib vdih<\/p>\n

SILVESTROVA METODA-<\/strong> ponesre\u010denec le\u017ei na hrbtu, prvi gib vdih, drugi izdih<\/p>\n

C (circulation) \u2013 umetna cirkulacija\u2192 zunanja masa\u017ea srca<\/p>\n

Pulz tipamo na-a.carotis, a.femoralis, a.brachialis(otroci)<\/p>\n

Hitrost masa\u017ee pri odraslih je 60\/min. pri otrocih 100-120\/min. razmerje umet.dihanje, masa\u017ea je 2:15<\/p>\n

\u010ce od zastoja srca ni poteklo ve\u010d kot 1 minuta \u2192 PREKARDIALNI UDAREC \u2013<\/strong> povzro\u010di manj\u0161i el.dra\u017eljaj-spro\u017ei spontano sr\u010dno akcijo, uporabimo ga pri odraslem z prej zdravim srcem, pri bolniku, ki je priklju\u010den na monitor, pri bolniku z A-V blokom, udarimo z vi\u0161ine 30 cm.<\/p>\n

D (definitive care) \u2013 definitivna oskrba\u2192 zdravnik naj o\u017eivljanje po potrebi raz\u0161iri oz.dopolni z dodatnimi ukrepi in z dajanjem nekaterih zdravil.<\/p>\n

ZDRAVILA, KI JIH DAJEMO MED O\u017dIVLJANJEM<\/strong><\/p>\n

ADRENALIN- delatira \u017eile v srcu, ostale \u017eile zo\u017ei. Damo ga takoj, ko vidimo da po 3 min.masa\u017ea nima uspeha, ne da bi \u010dakali dg.EKG. stimulira sinusne vozlje srca (\u2191miokardno kontraktibilnost, \u2191perfuzijski pritisk, ob asistoli spodbuja el. aktivnost)<\/p>\n

Na BIKARBONAT- ker se zaradi zastoja dihanja in srca v organizmu razvije metaboli\u010dna acidoza, normalizira acidobazno ravnote\u017eje(pogoj za vspostavitev spontane sr\u010dne akcije)<\/p>\n

KALCIJEV KLORID- zvi\u0161uje miokardno kontraktibilnost, zvi\u0161uje ventrikularno vzdra\u017eljivost, podalj\u0161uje sistolo srca. Ne smemo ga dati skupaj z Na bikarbonatom, ker se me\u0161anica obori.<\/p>\n

XYLOCAIN- medikamentozni defibrilator pri fibrilaciji ventriklov, dajemo ga po\u010dasi i.v. ali v infuziji, v manj\u0161ih dozah ga dajemo pri tahikardijah, \u010de se te pojavijo po uspe\u0161nem o\u017eivljanju.<\/p>\n

ATROPIN-reducira tonus vagusa in izbolj\u0161a atrioventrikularno prevodnost srca- pospe\u0161i delovanje srca. Dajemo ga pri trdovratnih bradikardijah in po hipotenzijah po uspe\u0161nem o\u017eivljanju.<\/p>\n

KISIK-popravi hipoksijo v organizmu, med o\u017eivljanjem nujno \u010dimprej za\u010deti z dajanjem kisika.<\/p>\n

\u00a0<\/strong><\/p>\n

\u00a0<\/strong><\/p>\n

\u00a0<\/strong><\/p>\n

ZAVEST<\/strong><\/p>\n

Je funkcija nemotenega, usklajenega delovanja dolo\u010denih predelov mo\u017eg.debla in mo\u017eg.skorje. \u010cloveku omogo\u010da, da se zaveda sebe, da je orientiran v \u010dasu in prostoru, da smiselno reagira na vplive okolja.<\/p>\n

NEZAVEST- stanje deprimiranih mo\u017eg.funkcij. Ni bolezen, ampak je nevaren znak nekega osnovnega bolezenskega dogajanja v organizmu, zunanji dra\u017eljaji ne izzovejo nobenega dra\u017eljaja ve\u010d. V nezavesti uga\u0161ajo obrambni refleksi in mi\u0161i\u010dje postaja ohlapno\u2192 \u017dIVLJENJSKO OGRO\u017dENI<\/p>\n

Patolo\u0161ka stanja, ki se izra\u017eajo z nezavestjo<\/u>:nezavest zaradi nenadnje motnje regulacije krvnega obtoka v mo\u017eganih, zaradi intrakranialnih procesov in po\u0161kodb, zaradi motenega metabolizma, zaradi zastrupitev.<\/p>\n

SINKOPA- je transamitorna motnja zavest, nastane zaradi motnje v mo\u017eganskem deblu, vendar ne vemo zakaj. Pacient ni\u010d ne pove, samo pade vznak, ni\u010d se ne spomni.<\/p>\n

KOLAPS- je prehodna motnja funkcije, je najmilej\u0161a oblika motnje zavesti, kratkotrajna nezavest zaradi hipoksije C\u017dS. Predno pade skup \u0161e kaj pove-re\u010de (\u2193RR, tahikardija, bledica)<\/p>\n

VZROK<\/strong>I:zunanji: slab zrak, vla\u017ena vro\u010dina, nenadna bole\u010dina,…<\/p>\n

notranji: slabokrvnost, lakota, razli\u010dne bolezni,…<\/p>\n

NEZAVEST ZARADI INTRAKRANIALNIH ZAPLETOV<\/p>\n

SOMNOLENCA<\/strong>– stanje zo\u017eane zavesti, kontakt z bolnikom je mo\u017een, vendar ote\u0161ko\u010den, na klic in bole\u010dino odreagira, vendar takoj pade nazaj v prej\u0161nje stanje \u2013 spanje, pogosto je zmeden.<\/p>\n

SOPOR<\/strong>(semikoma)- pacient je v plitki nezavesti, na klic ne odreagira ve\u010d, na bole\u010dino \u0161e, pogosto je nemiren.<\/p>\n

KOMA<\/strong>– je v globoki nezavesti, na bole\u010dino ne reagira ve\u010d, obrambni refleksi so ugasli.<\/p>\n

\u00a0<\/strong><\/p>\n

GCS-GLASGOV SHEMA<\/strong>– stanje mo\u017eganske po\u0161kodbe<\/strong><\/p>\n

 <\/p>\n

ODPIRANJE O\u010cI\u00a0 (od 4-1 to\u010dke)<\/p>\n