{"id":461,"date":"2008-11-25T22:43:33","date_gmt":"2008-11-25T21:43:33","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/zdravstvena-nega-nasilnega-pacienta\/"},"modified":"2010-06-15T15:08:24","modified_gmt":"2010-06-15T14:08:24","slug":"zdravstvena-nega-nasilnega-pacienta-mentalno-zdravje","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/zdravstvena-nega-nasilnega-pacienta-mentalno-zdravje\/","title":{"rendered":"Zdravstvena nega nasilnega pacienta"},"content":{"rendered":"

\"nasilen-pacient.jpg\"Stereotip\u00a0 pacienta z du\u0161evno motnjo<\/strong>
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 oseba je nepredvidljiva
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 oseba je nasilna
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 oseba je nevarna<\/p>\n

Zdravstvena nega pacientov z nasilnim vedenjem<\/strong><\/p>\n

Korak 1:\u00a0 Opis problema
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 obvladovanje vedenja pri agresivnem pacientu in zagotavljanje varnosti je na bolni\u0161kem oddelku\u00a0 najve\u010dji problem, za\u00a0 zaposlene in paciente, ki pa obi\u010dajno niso prisotni ob dogodku;<\/p>\n


\n–\u00a0\u00a0\u00a0 obvladovanje nasilnega vedenja, povzro\u010da visoko tveganje za zaposlene, zni\u017euje produktivnost in dobro po\u010dutje;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 poleg mo\u017enih fizi\u010dnih po\u0161kodb, verbalne agresivnosti in materialne \u0161kode v okolju, povzro\u010da tudi \u010dustveni stres,\u00a0 tesnobo in strah za zaposlene, druge paciente in okolico.<\/p>\n

Lestvica: Ocena tveganja za agresivno\/ nasilno vedenje<\/strong><\/p>\n

Protokol obvladovanja nasilnega vedenja in zmanj\u0161evanja napetosti:<\/strong>
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 korak 1:\u00a0 prepoznavanje mo\u017enosti agresivnega vedenja pri pacientih (uporaba lestvice o\u010ditne agresivnosti) in se pripraviti na potrebno ukrepanje in re\u0161evanje problema;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 korak 2:\u00a0 prito\u017ebe, mo\u017ena tveganja, incidenti, ne\u017eeleni dogodki naj se obravnavajo in analizirajo na sistemati\u010den na\u010din;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 korak 3:\u00a0 model odlo\u010danja in ukrepanja naj temelji na ugotovljenih dejstvih in mo\u017enih re\u0161itvah;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 korak 4:\u00a0 dogovor v timu je odlo\u010dilen in velja za vse \u010dlane tima;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 korak 5:\u00a0 u\u010dinki obvladovanja in odklonov od pri\u010dakovanih postopkov je potrebno opazovati in redno vrednotiti , za ugotavljanje potrebnih sprememb.<\/p>\n

Priporo\u010dila ICN -svetovne organizacije medicinskih sester<\/strong>:
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 identifikacija rizi\u010dnih faktorjev in vedenja pri pacientih ), ocena tveganj (ocena lestvice o\u010ditne agresivnosti ( OAS);
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 izvedba\u00a0 preventivnih postopkov in ukrepov za zmanj\u0161evanje ali odstranjevanje rizi\u010dnih faktorjev v okolju;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 izvesti, uporabiti tehnike obvladovanja agresivnosti z posebnimi varovalnimi ukrepi\u00a0 in metode deeskalacije- zmanj\u0161evanja napetosti;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 zagotoviti u\u010dinkovito pomo\u010d\u00a0 vseh razpolo\u017eljivih resursov na oddelku (osebje je usposobljeno in\u00a0 obvlada ve\u0161\u010dine in izvaja potrebno pomo\u010d pri obvladovanju agresivnega pacienta);
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 vzpostavitev potrebnega sistema dokumentiranja ( potreben obrazec, indikacija dokumentiranje \u010dlanov tima o\u00a0 postopkih in meritvah)
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 vrednotenje postopkov in izidov;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 zagotavljanje varnosti za druge paciente in osebje na oddelku.<\/p>\n

Vzroki za agresivnost \/ nasilno vedenje<\/strong>:
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 primarno (kadar organski bolezenski proces prizadene anatomske strukture mo\u017eganov, ki nadzorujejo tak\u0161ne reakcije, npr. mo\u017eganski tumor, inzult, krvavitev),
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 sekundarno (ko posameznik na provokacijo okolja reagira s pove\u010dano nasilnostjo),
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 terciarno (ko pacient zaradi motenj v svojem do\u017eivljanju obi\u010dajne zunanje dogodke dojema kot sovra\u017eno dejanje ali se jih sku\u0161a ubraniti.<\/p>\n

Ob\u010dutki in do\u017eivljanje pacienta ob sprejemu v psihiatri\u010dno bolni\u0161nico proti njegovi volji:<\/strong>
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 prestra\u0161en,
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 nezaupljiv,
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 odklonilen,
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 nekriti\u010den,
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 napet,
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 napadalen\u00a0 (verbalno in fizi\u010dno).<\/p>\n

Oblike agresivnega vedenja<\/strong>:
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 pasivno nasilje (ko pacient svoje agresije ne poka\u017ee, se anksiozno zakrkne, odklanja sodelovanje)<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0 verbalno nasilje (pacient reagira z napadalnim govorjenjem, \u017ealjivkami, gro\u017enjami, kar \u0161e okrepi z ustrezno mimiko in kretnjami),<\/p>\n

–\u00a0\u00a0 fizi\u010dno nasilje (je ponavadi kombinirano z verbalnim nasiljem, pri \u010demer pacient namerava fizi\u010dno po\u0161kodovati \u010dloveka, drugo \u017eivo bitje ali predmete).<\/p>\n

Intenziteta agresivnosti je odvisna od:<\/strong>
\n–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 osebnosti pacienta,
\n–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 du\u0161evne motnje pacienta,
\n–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 provokacije okolja.<\/p>\n

Dejavniki okolja<\/strong>
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 populacija pacientov (prenapolnjeni oddelki z ve\u010djim \u0161tevilom pacientov z nepredvidljivim vedenjem);
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 razmerje med \u0161tevilom osebja in \u0161tevilom pacientov (pacient, ki ni dele\u017een zadostne pozornosti, ve\u010d frustracij);
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 dolgo\u010dasje (na oddelku je premalo aktivnosti);
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 pomanjkanje komunikacij (osebje premalo komunicira z pacienti, daje premalo informacij;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 neustrezni odnosi (nepriljudnost in nestrpnost osebja);
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 neustrezna organizacija oddelka (pacientu ni jasen hi\u0161ni red, osebje pa je negotovo zaradi nejasnih pooblastil).<\/p>\n

Kaj je pomembno?<\/strong>
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 verbalna in neverbalna komunikacija;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 ob\u010dutek varnosti,
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 dajanje jasnih sporo\u010dil (ustrezna komunikacija);
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 razumevanje pacientove stiske;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 naklonjenost pacientu (pozitiven transfer),
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 upo\u0161tevati pacientovo odklanjanje zaposlenih;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 korekten odnos in\u00a0 doslednost;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 ve\u010dje \u0161tevilo osebja,
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 aplikacija terapije (npr. pomirjevalo v obliki injekcije);
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 po naro\u010dilu \u00a0\u00a0\u00a0 zdravnika, uporaba omejevanja\/ prisile).<\/p>\n

Priporo\u010dila<\/strong>
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 dolo\u010diti eno medicinsko sestro\/zdravstvenega tehnika za komunikacijo\u00a0 s pacientom za zmanj\u0161evanje napetosti in vzpostavitev zaupanja;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 zaposleni morajo obvladovati napeto situacijo, vedeti protokol;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 smo umirjeni, poka\u017eemo skrb, ne odzivamo se napeto, nestrpno, z verbalno agresivnostjo, kljub ob\u010dutku tesnobe ali strahu, mu vzbudimo zaupanje in ob\u010dutek varnosti;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 zmanj\u0161amo mo\u017enosti za nastanek nasilja, da zmanj\u0161amo pacientovo agitiranost, ob\u010dutek tesnobe in nana\u0161alnosti ali odklonilnosti do okolja;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 zagotavljanje varnosti za pacienta in okolico tako, da iz okolja odstranimo vse nevarne predmete, s katerimi bi pacient lahko po\u0161kodoval druge ali sebe (steklo, cigarete, ostre predmete, pasove, vrvice,\u2026)
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 pred fizi\u010dnim omejevanjem pacienta\u00a0 glede na oceno uporabimo druge mo\u017enosti zagotavljanja varnosti ob aplikaciji zdravil;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 takoj\u0161nja omejitev, \u010de obstaja visoko tveganje za nastanek samopo\u0161kodb ali po\u0161kodb drugih;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 takoj poklicati zdravnika, ki odredi omejevanje, da se zagotovi varnost za pacienta in okolico.<\/p>\n

Izvajanje posebnih varovalnih ukrepov( PVU)<\/strong>
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 pri omejevanju pacienta sodeluje najmanj 5 zdravstvenih delavcev
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 pacienta opazujemo vsakih 15 minut in dokumentiramo posebnosti za zmanj\u0161evanje napak in nepravilnosti pri zagotavljanju osnovnih \u017eivljenjskih aktivnosti: dihanje, gibanje, teko\u010dina,\u00a0 hidracija, izlo\u010danje, zagotavljanje varnosti in izogibanje po\u0161kodbam in nevarnostim v okolju;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 pacienta obrnemo v bo\u010dni desni polo\u017eaj, da se izognemo mo\u017enosti aspiracije;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 vsaki dve uri ocenimo stanje in potrebo po nadaljnjem omejevanju;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 po zdravnikovem naro\u010dilu prekinemo omejevanje, ko se pacientovo vedenje izbolj\u0161a;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 pred ukinitvijo omejevanja, pacienta prosimo za sodelovanje in obvladovanje vedenja;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 postopke dokumentiramo v negovalno dokumentacijo.<\/p>\n

Fizi\u010dno omejevanje pacienta: (PVU)<\/strong>
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 fizi\u010dno omejenemu pacientu razlo\u017eimo zakaj smo postopek izvedli, kaj se bo z njim dogajalo, poudarimo, da \u017eelimo zagotoviti varnost njemu in okolici, ter da bo izolacija prekinjena takoj, ko ne bo ve\u010d agresije. Uporabljamo preproste izraze, brez gro\u017eenj in obto\u017eevanja;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 fizi\u010dno omejenemu pacientu zagotovimo stalni nadzor (protokol);
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 upo\u0161tevamo pacientova \u010dustva, dostojanstvo in njegove pravice;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 natan\u010dno dokumentiramo vse izvedene postopke in pacientovo vedenje (pisni dokument v primeru pravnih nasvetov in evidenca za nadaljevanje zdravljenja):<\/p>\n

Medikamentozni ukrepi<\/strong>
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 ob aplikaciji terapije so potrebni vsi za\u0161\u010ditni ukrepi (da ne pridemo v stik z krvjo, mo\u017enost po\u0161kodbe mi\u0161ice pri nemirnih pacientih);
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 opazovanje u\u010dinkov terapije in ustrezno ukrepanje ob zapletih;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 pogovor o dogodku z ostalimi pacienti na oddelku;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 spodbujanje pacienta k razumevanju in nadzoru svojega vedenja;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 nagovarjamo ga da sprejme odgovornost ;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 spodbujanje k izra\u017eanju primernega vedenja,
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 u\u010denje pacienta in njegovih svojcev (o bolezenskih procesih, vplivih, u\u010dinkih zdravil\u2026, re\u0161evanju problemov),
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 zagotavljanje\u00a0 neprovokativne klime na oddelku.<\/p>\n

Vloga medicinske sestre\/zdravstvenika<\/strong>
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 izgradnja zaupljivega odnosa;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 odkrivanje vzrokov pacientovega vznemirjenja;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 pomo\u010d k izra\u017eanju ob\u010dutkov, strahov, problemov;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 upo\u0161tevanje dejavnikov, ki pove\u010dujejo nasilnost in agitiranost (ponavadi nara\u0161\u010da postopoma, pri psihoti\u010dnih lahko nastopi nenadoma);
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 zmanj\u0161evanje stimulativnih dejavnikov iz okolja (zmanj\u0161amo glasnost radia, TV, zasen\u010dimo lu\u010di, pacienta umaknemo iz mno\u017eice);
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 biti ob pacientu , \u010de le-ta postaja napet in mu prisluhniti,
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 uveljavljanje omejitev, ki jih pacient mora upo\u0161tevati, vendar brez gro\u017eenj;,
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 poznavanje medikamentozne terapije in omejevalnih postopkov (v skladu z dogovorjenimi standardi, po naro\u010dilu zdravnika),
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 poznavanje institucionalnih smernic (koga kli\u010demo na pomo\u010d, kje so alarmne naprave),<\/p>\n

Vloga medicinske sestre \/dipl. zdravstvenika 2<\/strong>
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 vzdr\u017eevati moramo reagiranja na \u010dustveni osnovi (pred pacientom se ne dokazujemo in postavljamo);
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 \u010de zaposleni ni ustrezno usposobljen za odvzem ostrega predmeta pacientu, se mora pred pacientom za\u0161\u010dititi (npr. z vzglavnikom, odejo), vedno upo\u0161tevati na\u010delo \u010dim manj\u0161e \u0161kode\u00a0 in v\u010dasih lahko le za\u0161\u010ditimo sebe in druge paciente;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 npr. no\u017e posku\u0161amo pacientu izbiti iz rok in preusmerimo njegovo pozornost npr. da zakri\u010dimo,
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 odgovornost za pacienta, oboro\u017eenega s strelnim oro\u017ejem, mora prevzeti policija, pred prihodom le-te varujemo paciente in ostalo osebje;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 fizi\u010dne omejitve uporabimo, \u010de pacient prestopi prej omenjene meje in po naro\u010dilu zdravnika,
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 pacientu se moramo pribli\u017eati na neogro\u017eujo\u010d na\u010din, mu pustiti njegov fizi\u010dni prostor,
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 S pacientom komuniciramo odlo\u010dno, hkrati razumevajo\u010de, s pomirjajo\u010dim glasom in ne ka\u017eemo strahu,
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 pacientu jasno povemo kaj bomo delali, poudarimo nujnost le tega.<\/p>\n

Motnje kjer je tveganje za agresivno vedenje<\/strong>
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 aktualno in potencialno izvajanje fizi\u010dnega nasilja;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 nekatera nevrolo\u0161ka obolenja;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 demenca razli\u010dne etiologije;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 stanje zamra\u010dene zavesti;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 nekatere halucinacije;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 ogro\u017eujo\u010de blodnje;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 globoka depresija (npr. raz\u0161irjen samomor);
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 destruktivno mi\u0161ljenje;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 osebnostna motenost ali dezorganiziranost;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 posttravmatski stresni sindrom;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 primitivna osebnost, ko pacient \u010dustvene napetosti ni sposoben razumsko predelati in deluje po na\u010delu kratkega stika, zloraba drog.<\/p>\n

Provokacije zunanjega izvora<\/strong>
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 pacientovo do\u017eivljanje stresa zaradi stigme, ki nastane ob sprejemu v psihiatri\u010dno ustanovo;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 neustrezna komunikacija, odnosi osebja z pacientom;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 poseganje v pacientovo zasebnost in avtonomijo;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 nefunkcionalni prostori z veliko pacienti in s tem pomanjkanje lastnega prostora;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 opustitev stikov z pacienti v \u010dasu, ko je osebje zaposleno s postopki zdravstvene nege;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 zdolgo\u010dasenost in ujetost v okolje brez aktivnosti;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 postavljanje omejitev na oddelku (omejevanje kajenja);
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 nasprotja med \u017eeljami pacienta in mo\u017enostmi, ki jih nudi okolje;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 u\u017eivanje alkohola in mamil;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 pomanjkanje alternative nasilju;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 aplikacija terapije proti volji.<\/p>\n

Kako lahko na\u0161e lastno vedenje vpliva na agresivnost<\/strong>:
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 ton na\u0161ega glasu (vpitje, sarkazem, nestrpnost dviguje prag napetosti) Deeskalacijsko deluje pomirjujo\u010d in tih glas.
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 o\u010desni kontakt (buljenje-strmenje se lahko zazna kot konfrontacija, umikanje pogleda pa kot nevrednost zaupanja \u2013 nezanesljivost)
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 lastni prostor \u2013 agresivna oseba potrebuje do 4X ve\u010d prostora (omogo\u010dimo vsaj 2 metra)
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 razpolo\u017eenje \u2013 delujemo mirno, se kontroliramo, prilagodimo svojo stopnjo skrbnosti oziroma empatije.<\/p>\n

Ravnanje z agresivnostjo ni zdru\u017eljivo z izkazovanjem mo\u010di<\/strong>
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 razpolo\u017eenje druge osebe\u00a0 ka\u017eemo z mimiko\u00a0 obraza, dvig obrvi, stisnjeni ustnici, ka\u017eemo vznemirjenost, skrb zanj.<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0 na\u0161e telo je izredno pomembno, lahko sicer govorimo pravilno, vendar ka\u017eemo ravno nasprotno in tako negira tisto, kar bi lahko bila uspe\u0161na deeskalacija.
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 komunikacija z napetim pacientom je velikokrat umetnost, ki zahteva osebnostno in profesionalno zrelost, znanje in izku\u0161nje.<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0 govorjenje in nasilje nista kompatibilna.<\/p>\n

Od pristopa in odnosa zaposlenih je v veliki meri odvisno ali se bo napetost stopnjevala ali bo pri\u0161lo do zmanj\u0161evanja napetosti.<\/p>\n

Zmanj\u0161evanje stopnjevanja napetosti je uporaba dolo\u010denih verbalnih in neverbalnih tehnik, s ciljem zmanj\u0161anja stopnje vzburjenosti, jeze in sovra\u017enosti pri napetem pacientu.<\/p>\n

Rehabilitacija pacientov z du\u0161evno motnjo<\/strong><\/p>\n

Nekatere zna\u010dilnosti pacientov z du\u0161evno motnjo<\/strong>
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 nesodelovanje (noncompliance) pri zdravljenju;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 recidivirajo\u010di znaki du\u0161evne motnje;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 rehospitalizacije;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 obravnave s strani policije
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 prisotnost spremljajo\u010dih kompleksnih te\u017eav \u2013 stalna prisotnost simptomov, soc. izolacija; rev\u0161\u010dina;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 dvojne diagnoze (komorbidnost), zloraba PAS
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 15% vseh psihiatri\u010dnih pacientov;<\/p>\n

Vzroki nesodelovanja pacientov<\/strong>
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 pomanjkanje uvida v naravo bolezni: pomanjkljivo znanje, prizadetost zaradi bolezni, zmanj\u0161ana sposobnost zaznavanja, zanikanje bolezni
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 stranski u\u010dinki zdravil: nemir v nogah,zaspanost, utrujenost,dvig tel. te\u017ee, motnje v spolnosti, suha usta, kr\u010di mi\u0161ic, tresenje\u2026
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 odnos med pacientom in medicinsko sestro.<\/p>\n

Ovire pri oblikovanju \u017eivljenja<\/strong>
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 dru\u017ebeno in kulturno okolje;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 stigma;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 te\u017eja zaposljivost oseb z du\u0161evno motnjo;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 \u0161ibka socialna mre\u017ea;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 izoliranost v okolju;<\/p>\n

Obravnava pacientov<\/strong>
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 individualiziran, ter s strani pacienta in osebja dogovorjenih k ciljev orientiran na\u010drt skrbi;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 podrobna multidisciplinarna ocena potreb ob sprejemu in pred odpustom;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 multidisciplinaren tim, v katerem imajo sodelavci vlogo koordinatorjev skrbi;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 intervencije v skupnosti v \u010dasu hospitalizacije; (obiski na domu, aplikacija terapije, u\u010denje samostojnega izvajanje dnevnih aktivnosti, vzgoja za zdrav \u017eivljenjski slog in delo, urejanje socialnih zadev);
\n
\nVloga zdravstvene nege pri obravnavi<\/strong>
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 koordinacija in na\u010drtovanje nadaljevanja obravnave z nekaterimi zunanjimi slu\u017ebami;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 evidence based intervence: izobra\u017eevalni program, podpora dru\u017eini, trening socialnih ve\u0161\u010din, rehabilitacija kognitivnih funkcij, podpora pri obvladovanju simptomov in jemanju ter poznavanju medikamentozne terapije;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 skupno na\u010drtovanje obravnave po odpustu;<\/p>\n

Cilji obravnave<\/strong>
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 zmanj\u0161evanje \u0161tevila in trajanja hospitalizacij;<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0 vzdr\u017eevanje (urejanje) dru\u017einskih odnosov;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 izbolj\u0161anje socialne mre\u017ee;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 organizacija ustreznega prebivali\u0161\u010da;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 izbolj\u0161anje ravnanja z denarjem;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 izbolj\u0161anje sodelovanja pri medikamentozni terapiji;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 psihoedukacija \u2013 posredovanje informacij o bolezni, vzrokih, na\u010delih zdravljenja<\/p>\n

Na\u010din dela v timu<\/strong>
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 ocena potreb vsakega \u010dlana tima;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 ocena klini\u010dnega stanja s stani psihiatra ali psihologa;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 postavljanje kratkoro\u010dnih\/ dolgoro\u010dnih ciljev;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 na\u010drtovanje aktivnosti \u2013 kaj, koliko, kdo, do kdaj;!
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 evalvacija postavljenih in realiziranih ciljev;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 ponovna ocena zdravstvenega stanja in potreb;<\/p>\n

Dejavnosti zunanjih organizacij<\/strong>
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 ustanavljanje dnevnih centrov;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 vodenje skupin za uporabnike in svojce;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 ustanavljanje in vklju\u010devanje skupin za samopomo\u010d;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 zaposlitveno rehabilitacijo in delovno usposabljanje;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 vodenje Foruma za svojce;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 ustanavljanje stanovanjskih skupin;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 urejanje financiranja.<\/p>\n

Medicinska sestra v timu<\/strong>
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 je enakovreden in enakopraven \u010dlan tima;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 je nosilka zdravstvene nege;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 ocenjuje potrebe, na\u010drtuje aktivnosti zdravstvene nege;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 je u\u010diteljica za zdrav \u017eivljenjski slog;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 sodeluje z dru\u017eino ali skupnostjo;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 je koordinatorica skupnostne skrbi.<\/p>\n

Minimalni standardi oskrbe na pacientovem domu (tuji model)<\/strong>
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 ocena mre\u017ee skrbi za pacienta\u2013 dovolj informacij, podpora dru\u017eini;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 ocena socialne mre\u017ee;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 \u010dustvena podpora;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 potreba po informacijah o bolezni;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 ocena mo\u017enosti za zaposlovanje;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 ocena samooskrbe;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 ocena finan\u010dne situacije,
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 ocena varnostnih razmer, bivalnih pogojev;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 ocena jemanja zdravila;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 ocena potreb po zdravstveni vzgoji.<\/p>\n

Potrebne ve\u0161\u010dine in znanja<\/strong>
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 znanja psihopatologije in zdravstvene nege;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 terapevtske komunikacije;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 empati\u010den odnos;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 poznavanje elementov vedenjsko kognitivnih tehnik;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 znanja iz svetovalnega dela;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 poznavanja osnov dru\u017einske terapije;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 poznavanja kriznih intervencij.<\/p>\n

Cilji rehabilitacije<\/strong><\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0 pridobitev izobrazbe, zaposlitev;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 ustvarjanje socialnih mre\u017e;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 partnerska \u017eivljenjska skupnost;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 na\u010drtovanje dru\u017eine;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 kakovost \u017eivljenja pacientov z du\u0161evno motnjo;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 \u017eivljenje v izven zdravstvene institucije.<\/p>\n

Na\u010dela skupnostne skrbi<\/strong>
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 odgovornost klju\u010dnega koordinatorja terapevta;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 vklju\u010ditev lokalne skupnosti (zaposlovanje, izobra\u017eevanje, stanovanje);
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 koordiniranje dela med slu\u017ebami;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 mre\u017ea slu\u017eb se prilagaja posamezniku\/uporabniku;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Zagotavljanje trajnosti in izbire.<\/p>\n

Pomembni elementi v skupnostni skrbi<\/strong>
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 stalna skrb na pacientovem domu;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 krizni posegi;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 dnevni center;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 stanovanjske skupine;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 zaposlovanje;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 skupine za samopomo\u010d;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 zagovorni\u0161tvo;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 svetovalnje.<\/p>\n

Zagovorni\u0161tvo<\/strong>
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 ravnote\u017eje mo\u010di med ustanovo in uporabniki ob nesoglasjih;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 dosledno upo\u0161tevanje pravic;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 pacient postane aktiven \u010dlen;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 vpliv na delo slu\u017eb.<\/p>\n

Ovire pri zagotavljanju skrbi<\/strong>
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 dolge hospitalizacije \u2013 nad 50 dni;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 sistem\u2018vrte\u010dih vrat\u2019;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 pozna diagnostika, slab\u0161a prognoza;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 neu\u010dinkovitost ambulantne obravnave;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 premalo skupnostnih intervencij;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 \u0161ibka koordinacija med razli\u010dnimi oblikami obravnave;
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 zakonska ustanovitev skupnostne skrbi.<\/p>\n

Filozofija rehabilitacijskega pristopa- kakovost \u017eivljenja pacientov s te\u017eavami v du\u0161evnem zdravju
\n( biopsihosocialni pristop \u2013 9 smernic)<\/strong><\/p>\n

1. Individualno zdravljenje<\/strong> (upo\u0161tevati\u00a0 potrebe posameznika ne populacije)
\n2. Vklju\u010ditev okolja <\/strong>( upo\u0161tevati dejanske \u017eivljenjske okoli\u0161\u010dine, intenzivno delo z pacientovo dru\u017eino)
\n3. Osredoto\u010denje na pacientove zmo\u017enosti<\/strong> ( pozornost na zdrave dele osebnosti)
\n4. Obnavljanje upanja <\/strong>(negovanje upanja je edina mo\u017enost za pre\u017eivetje)
\n5. Poudarek na zaposlitvenih mo\u017enostih <\/strong>( delovna rehabilitacija)
\n6. Vsestranska skrb <\/strong>( vklju\u010dimo vsa \u017eivljenjska podro\u010dja: stanovanje izobra\u017eevanje,klubi, skupine\u2026)
\n7. Vklju\u010devanje pacientov<\/strong> ( aktivna vloga, obve\u0161\u010denost)
\n8.\u00a0 Stalna skrb <\/strong>( kontinuiteta skrbi v\u00a0 vseh okoljih)
\n9.\u00a0 Terapevtski odnos <\/strong> (osebni odnos med pacientom in tistim,ki omogo\u010da podporo: dostopnost empatija,skrb, po\u0161tenost)<\/p>\n

Na\u010dini psihosocialne rehabilitacije<\/strong>
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Farmakolo\u0161ko zdravljenje<\/strong> -zdravniki, farmacevt
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Skrb za \u017eivljenjske aktivnosti<\/strong>– izvajalci zdravstvene nege
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 U\u010denje spretnosti bivanja in socialnih spretnosti, urejanje bivanja<\/strong>– socialni delavci
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Psiholo\u0161ka podpora pacientom in dru\u017einam<\/strong> – psihologi
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Delovna rehabilitacija in zaposlovanje<\/strong> – delovni terapevti
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Socialne podporne mre\u017ee<\/strong> – zunanje okolje in druge slu\u017ebe, dru\u017eina, prijatelji
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Prosto\u010dasne dejavnosti – <\/strong>dru\u0161tva,klubi<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Stereotip\u00a0 pacienta z du\u0161evno motnjo –\u00a0\u00a0\u00a0 oseba je nepredvidljiva –\u00a0\u00a0\u00a0 oseba je nasilna –\u00a0\u00a0\u00a0 oseba je nevarna Zdravstvena nega pacientov z nasilnim vedenjem Korak 1:\u00a0 Opis problema –\u00a0\u00a0\u00a0 obvladovanje vedenja pri agresivnem pacientu in zagotavljanje varnosti je na bolni\u0161kem oddelku\u00a0 najve\u010dji problem, za\u00a0 zaposlene in paciente, ki pa obi\u010dajno niso prisotni ob dogodku;<\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[517],"tags":[533,531,530,534,3662,532],"class_list":["post-461","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-2letnik-zn-in-mentalno-zdravje","tag-nasilni-pacient","tag-nasilni-pacienti","tag-zdravstvena-nega-nasilnega-pacienta","tag-zn","tag-2letnik-zn-in-mentalno-zdravje","tag-zn-nasilnega-pacienta"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/461","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=461"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/461\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=461"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=461"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=461"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}