{"id":4615,"date":"2015-12-02T08:40:52","date_gmt":"2015-12-02T07:40:52","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=4615"},"modified":"2015-12-02T11:14:04","modified_gmt":"2015-12-02T10:14:04","slug":"zdravstvena-nega-onkoloskega","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/zdravstvena-nega-onkoloskega\/","title":{"rendered":"Zdravstvena nega onkolo\u0161kega"},"content":{"rendered":"

3 razlogi za umiranje izven doma<\/strong>: <\/strong>Ljudje imajo vedno \u2193 izkustva z umiranjem in se zato tega \u0161e bolj bojijo. Pri\u010dakovanja od medicine so mnogo prevelike. Dru\u017ein dejanjsko res nimajo, mo\u017enosti da spremljajo<\/p>\n

Adjuvantno (dopolnilno) zdravlj<\/strong> – ta termin se uporablja pri zdravljenju s citostatiki in hormoni<\/p>\n

Ambulantno zdravljenje<\/strong> – vedno bolj se uveljavlja ta na\u010din zdravljenja. Najve\u010dkrat zajema radioterapijo in kemoth. Najnovej\u0161e smernice pa zagovarjajo dnevne klinike, kar pomeni da krg zdravljenega bolnika, \u0161e isti dan odpustijo v doma\u010do oskrbo.<\/p>\n

ALOPECIJA <\/strong>ali izpadanje las, dlak, trepalnic in obrvi je str.u\u010dinek citostatikov. Lasje so sestavni del fizi\u010dne podobe \u010dloveka in njihova izguba lahko negativno u\u010dinkuje na samopodobo B. Alopecija se pojavi 2-6 tednov po za\u010detku th s citostatiki. Po WHO lo\u010dimo 4 stopnje alopecije. Stopnja je odvisna od vrste citostatikov, dol\u017eine zdravlj. in kombinacije zdravil. B svetujemo blage \u0161ampone, kratko stri\u017eenje las, no\u0161enje pokrival, solucijo pantenol za blago masa\u017eo lasi\u0161\u010da.<\/p>\n

BRAHIRADIOTH <\/strong>z vstavljanjem virov v organizem. <\/strong><\/p>\n

Citostatiki<\/strong> \u2013 Kemoterapija: <\/strong>Izvaja se pri 95 % onkolo\u0161kih B. Citostatiki vplivajo na hitro rasto\u010de celice, tudi zdrave (lasni me\u0161i\u010dki, sperma, KM). <\/strong>Priprava citostatikov je v ve\u010dini v rokah MS \u2013 principi varnega dela s citostatiki in za\u0161\u010dita pred \u0161kodljivimi vplivi, centralna priprava; Na\u010dini delovanja<\/strong>: per os, I.M, I.V, v telesne votline, v tumor; Stranski u\u010dinki<\/strong>: Slabost, izguba teka; Prizadetost sluznic \u2013 stomatitis; Driska; Supresija KM; Alopecija \u2013 izpadanje las; Ko\u017ene \u0394; Alergi\u010dne reakcije; \u2191 TT; Zastoj teko\u010dine v telesu; <\/strong>Iritacija tkiva (\u010de gre th para, sledi nekroza); <\/strong>U\u010dinek na spolne \u017eleze\u2013vpliv na fetus (\u017d + M), motnje menstruacije; gastrointestinalna toksi\u010dnost (slabost, nausea, bruh., neje\u0161\u010dnost, motnje v oku\u0161anju, zaprtje); zavora v delovanju kostnega mozga (levkopenija, trombocitopenija, anemija); lokalne in sistemske \u0394 na ko\u017ei (nevropatija, u\u010dinek na organe – ledvica, jerta, srce, \u2191 TT, alergi\u010dne reakcije. Delitev str.u\u010d. na \u010das pojavljanja<\/strong>: takoj\u0161nji (alergi\u010dne reakc razli\u010dnih stopenj, sr\u010dna aritmija, bole\u010dina na mestu aplikacije); zgodnji prvih 48h (slabost, bruh., siljenje na bruh., povi\u0161ana tel temp, motnje ledvi\u010dne funkcije, lokalne in sistemske \u0394 na ko\u017ei; intermediarni 3\u201310 dni po aplikaciji (supresija kostn.mozga, mukozitis, anoreksija, motnje v oku\u0161anju, zaprtje, \u0394 na ko\u017ei, nevropatija, u\u010dinek na organe, u\u010dinek na spolne \u017eleze; pozni (hiperpigmentacija ko\u017ee, \u0394 na nohtih, okvare organov, vplivi na spolnost, sekun.rakava obolenja. MS mora poznati<\/strong>: vrste citostatikov, na\u010dine priprave in aplikacije; str.u\u010dinke; zna\u010dilnosti razli\u010dnih citostatskih shem; standardizirane na\u010drte ZN glede na str.u\u010d.; na\u010dine in pristojnosti za posredivanje informacij B v zvezi z zdravljenjem in ZN; fizi\u010dni in psihi\u010dno pripravo B na zdravljenje; varno ravnanje s citostatiki in z odpadki, ki pri tem nastanejo; pripravo B na odhod domov<\/p>\n

DAROVANJE KOSTNEGA MOZGA<\/strong> je lahko vsakdo, ki se prostovoljno odlo\u010di za darovanje svojih Krvotvornih Mati\u010dnih Celic za potrebe katerega koli B, kjer koli v svetu in to tudi pisno potrdi. Obvezno mora izpolnjevati naslednje pogoje: biti mora star od 18-55 let, popolnoma zdrav (brez kroni\u010dnih tel.\/ du\u0161evnih bolezni), ter mora v celoti izpolnjevati tudi vse ostale predpisane zahteve, ki veljajo za krvodajalce v RS in so opredeljene v Zakonu o preksbi s krvjo.<\/p>\n

Delitev stroke<\/strong> ZN:<\/strong> Kirur\u0161ka pre- in post- OP onkolo\u0161ka ZN; ZN obsevanega B \u2013 tele-, brahio- radioterapija; ZN sistemati\u010dnega zdravljenja B; ZN paliativno zdravljenega B<\/p>\n

Dobra komunikacija z umirajo\u010dim<\/strong>: <\/strong>Z njo si pridobimo zaupanje in sodelovanje bolnika in njegovih svojcev. <\/strong>Nujna je za psihi\u010dno in duhovno podporo B. <\/strong>B ima pravico, da izve o svoji bolezni toliko, kolikor si \u017eeli in da to izve na njemu primeren na\u010din. <\/strong>B in svojci se po\u010dutijo varne<\/p>\n

DOLO\u010cITEV STADIJA: <\/strong>Klasifikacija TNM<\/strong><\/u>: <\/strong>T pomeni tumor – primarni tumor; <\/strong>TX – prim tumorja ni mogo\u010de ugotovite;<\/strong> T0 – ni znakov prim tum; <\/strong>Tis – carcinoma in situ; <\/strong>T1,T2,T3,T4 – nara\u0161\u010dajo\u010da velikost in\/ali lokalna raz\u0161iritev prim tu; <\/strong>N (nodes) pomeni regionalne bezgavke; <\/strong>NX – regionalnih B ni mogo\u010de ugotoviti; <\/strong>N0 – ni metastaze v region B; <\/strong>N1,N2,N3 – pove\u010danje prizadetosti region B; <\/strong>Metastaza v katerikoli bezgavki razen region, se klasificira kot oddaljena metastaza; M – oddaljena metastaza; <\/strong>MX – oddaljene metastaze ni mogo\u010de ugotoviti; <\/strong>M0 – ni oddaljene metastaze; <\/strong>M1 – oddaljena metastaza. <\/strong>Melanom lasificiramo po CLARKU<\/strong>:<\/u> Clark I – Atipi\u010dna melanocitna hiperplazija; <\/strong>Clark II – Tumor vra\u0161\u010da v papilarni dermis; <\/strong>Clark III – Tu vra\u0161\u010da do papiloretikularne meje; <\/strong>Clark IV – Tu vra\u0161\u010da v retikularno plast; <\/strong>Clark V – Tumor vra\u0161\u010da v podko\u017eje. HISTOPATOLO\u0160KE<\/u><\/strong> stopnje zrelosti TU<\/u>: <\/strong>GX – ni mogo\u010de ugotoviti stopnjo diferenciacije; G1 – dobro diferenciran; G2 – zmerno diferenciran; G3 – slabo diferenciran; G4 \u2013 nediferenciran. <\/strong>Dolo\u010ditev stadija je pomembna, ker<\/u>: pomaga pri na\u010drtovanju zdravljenja; <\/strong>pomaga pri napovedi prognoze; <\/strong>omogo\u010da primerjavo na\u010dinov zdravljenja med razli\u010dnimi centri<\/p>\n

DIAGNOZA<\/strong> \u2013 mora biti potrjena histolo\u0161ko (s pregledom tkivnega vzorca) ali citolo\u0161ko (s pregledom celi\u010dnega vzorca). Zdravljenje raka je danes tako agresivno in \u0161e zdale\u010d ne nenevarno, da tak\u0161no zdravljenje ne bi bilo dopustno brez potrjene diagnoze.<\/p>\n

\u00a0<\/strong><\/p>\n

\u00a0<\/strong><\/p>\n

\u00a0<\/strong><\/p>\n

\u00a0<\/strong><\/p>\n

Dru\u017einski \u010dlani v negi umirajo\u010dega<\/strong> \u2013 Predlogi za vklju\u010devanje:<\/strong> 1.Prilagodite pravila obiskov \u017eeljam umirajo\u010dih in svojcev; 2.Dovolite tudi mlaj\u0161im otrokom obiskati umirajo\u010dega star\u0161a, ko je le-ta zmo\u017een komunicirati; 3.Prisluhnite prito\u017ebam dru\u017eine glede nege, prav tako pa tudi negativnim in pozitivnim \u010dustvom bolnika in ga ne obsojajte; 4.Pou\u010dite jih o primernem vedenju ob umirajo\u010dem (premagovanje \u017ealosti, aktivno poslu\u0161anje, spodbujanje z dotikom); 5.Vzpodbudite dru\u017einske \u010dlane, da pomagajo pri preprostih negovalnih postopkih \u2013 hranjenju, uriniranju, urejanju postelje itn.; 6.Pravo\u010dasno prepre\u010dite njihovo pretirano iz\u010drpanost (poskrbite za morebitne ugodnosti glede hrane in nastanitve); 7.Zagotovite umirajo\u010demu in dru\u017eini zasebnost; 8.Sproti obve\u0161\u010dajte svojce o spremembah bolnikovega stanja\u00b88.Ob smrti omogo\u010dite dru\u017eini \u0161e zadnji stik z umirajo\u010dim<\/p>\n

EKSTRAVAZACIJA<\/strong> je razlitje citostatika v podko\u017eje\/ v ko\u017eo na mestu\/ v okolici vboda. Delimo na vezikante (povzro\u010dajo v okoli\u0161kem tkivu bole\u010dino, rde\u010dino, oteklino, mehurjenje in nekrozo) in iritante (povzro\u010dajo lokalno alergi\u010dno reakcijo z bole\u010dino, red\u010dino in vnetji vzdol\u017e vene). Pogosto uporabljeni vezikanti: etoposide, dactinomycin, davnomici… Ukrepi MS ob pojavu ekstravazacije: takoj\u0161nja prekinitev aplikacije, aspiracija citostatika iz i.v.kanile in podko\u017eja, aplikacija i.v.antidota po standardu in odstranitev i.v.kanile, aplikacija antidota v podko\u017eje v smeri urnega kazalca, sterilno pokrivanje vbodnega mesta, namestitev hladno-mrzlih obkladov po standardu v prvih 24h, roka naj bo dvignjena in naj miruje od 24-48h.<\/p>\n

EVROPSKI KODEKS PROTI RAKU<\/strong>: 1. Ne kadite. Kadilci, \u010dim prej prenehajte kaditi in ne kadite v navzo\u010dnosti drugih. Tisti, ki ne kadite, ne posku\u0161ajte tobaka; 2. Omejite pitje alkoholnih pija\u010d; 3. Upo\u0161tevajte na\u010dela zdrave prehrane, zato \u2191 vsakodnevno porabo zelenjave in sve\u017eega sadja. Pogosto jejte \u017eita, ki imajo veliko vlaknin; 4. \u2191 tel. dejavnost, pazite na svojo telesno te\u017eo in jejte \u2193 mastnih \u017eivil; 5. Izogibajte se \u010dezmernemu son\u010denju in pazite, da vas in otrok sonce ne ope\u010de; 6. Natan\u010dno spo\u0161tujte predpise, ki so namenjeni prepre\u010devanju izpostavljenosti znanim karcinogenom. Upo\u0161tevajte vsa zdravstvena in varnostna navodila pri snoveh, ki bi lahko povzro\u010dile raka; 7. Obi\u0161\u010dite ZDR, \u010de opazite bulo\/ ranico, ki se ne zaceli (tudi v ustih), materino znamenje, ki je spremenilo obliko, velikost ali barvo, ali \u010de opazite neobi\u010dajno krvavitev; 8. Obi\u0161\u010dite ZDR, \u010de vas nadlegujejo dolgotrajne te\u017eave (trdovraten ka\u0161elj, hripavost, spremembe pri mali ali veliki potrebi ali nepojasneno huj\u0161anje; 9. \u2640, redno hodite na odvzem brisa materni\u010d.vratu. Udele\u017eujte se organiziranih presejalnih programov za raka mater.vratu; 10. \u2640, redno si pregledujte dojki. \u010ce ste starej\u0161e od 50 let, pojdite vsaki 2 leti nas pregled in RTG slikanje dojk (mamografijo), \u010de ste mlaj\u0161e, se o tem posvetujte s svojim ZDR.<\/p>\n

EZOFAGITIS \u2013 vnetje sluz. po\u017eiralnika<\/strong> se najve\u010dkrat pojavi so\u010dasno z vnetjem ust.sluznice, zlasti \u010de je B zdravljen \u0161e z radioth in je po\u017eiralnik v obsevalnem polju. MS: posvetiti posebno pozornost zgodnjim znakom vnetja (niso klini\u010dno vidni). Pojavi se bole\u010dina pri po\u017eiranju, te\u017eave pri po\u017eiranju trde hrane, ob\u010dutek kepe v po\u017eiralniku.<\/p>\n

faze procesa umiranja<\/strong> po Fassler \u2013 Weiblu: <\/strong>Faza pred umiranjem<\/u>: negotovost; Gotovost; zanikanje; obdobje \u010dustev; jeza; strah; obup, \u017ealost; pogajanje z obrambno reakcijo; iskanje pomo\u010di; depresija \u2013 ob\u010dutek praznine; sprejetje, B\u00a0 ne govori o smrti, govori v simbolih. <\/strong>Faze med umiranjem<\/u>: <\/strong>B je sprejel svojo smrt in \u017eeli samo \u0161e umreti. Ve, da je pa\u010d tako dale\u010d. Znamenja, ki napovedujejo, da B umira: telesne \u0394 v zadnjih 12\u201348h; <\/strong>\u2191\/ nereden pulz, \u2193 RR; temnej\u0161i urin; <\/strong>hladnej\u0161e roke in noge; manj ga boli; <\/strong>dihanje je hitrej\u0161e ali po\u010dasnej\u0161e z dalj\u0161imi premori; <\/strong>hropenje zaradi sluzi; koma; <\/strong>ve\u010d spi, manj govori; opusti upor pred umiranjem; <\/strong>odklanja hrano in teko\u010dino; <\/strong>izgubi ob\u010dutek za \u010das, ne spozna ve\u010d ljudi okoli sebe, govori \u017ee o umrlih ljudeh; <\/strong>postaja nemiren, ne \u017eeli stran. Veliko ljudi pred smrtjo govori o strahu pred dolgo temno cevjo, o strahu pred kaznijo, sodbo, uporablja govorico simbolov. Faza po smrti:<\/strong><\/u> Faza, ki se ti\u010de svojcev. Bolnik umre, svojci ostanejo sami za njim. FASSLER: <\/strong>Blizu v te\u017ekem \u010dasu, iz\u0161lo \u2013 Dru\u017eina l. 1996. PERRA: <\/strong>\u017dupnijski urad Lj. \u2013 Dravlje 1998; Razumeti umirajo\u010de.<\/p>\n

Faze umiranja<\/strong> po Elisabeth Kubler \u2013 Ross: <\/strong>Zanikanje; Jeza; <\/strong>Pogajanje (z ZDR, z MS, z Bogom); Depresija; Sprejetje (pri te\u017eki bolezni se lahko hitro pojavi)<\/p>\n

Filozofija<\/strong> ZN onkolo\u0161kega B<\/strong>: Holisti\u010den pristop; Upo\u0161tevanje pravic onko.B; Timsko delo tudi v \u0161ir\u0161em smislu \u2013 multidisciplinarno; Profesionalen pristop; Informiranje B in njegovih svojcev (podro\u010dje preventive in ZN); Spodbujanje raziskovalnega dela v ZN; Strokovna, eti\u010dna in kazensko pravna odgovornost<\/p>\n

GASTROENTEROKOLITIS \u2013 po\u0161kodbe sluz.\u017eelodca in \u010drevesja<\/strong>, kar se ka\u017ee z drisko. Citostatiki, ki najpogosteje povzro\u010dajo drisko, so 5-fluorouracil, cisplatin, irinotekan. Lo\u010dimo blago drisko (4-6 stolic\/dan) in hudo.<\/p>\n

HORMONSKO ZDRAVLJENJE<\/strong> je najstarej\u0161e sistem.zdravlj.raka. \u0160e se uporablja pri zdravlj.hormon.odvisnih vrst raka, predvsem raka dojk in prostate; v kombinaciji z radikalnim lokalnim zdravlj.zve\u010da mo\u017enost ozdravitve. Poznamo zdravlj.od kastracuije do antiestrogenov, antiandrogenov, zaviralcev sinteze spol.hormonov in drugih.<\/p>\n

IMUNSKO ZDRAVLJ<\/strong> je najnovej\u0161i in doslej najmanj uporabljan na\u010din sistem.zdravlj.raka. Ima pomanjkljiv imunski sistem bistveno vlogo pri nastanku in ratsi TU celic, pa u\u010dinkovitega in varnega na\u010dina imun.zdravlj.raka do sedaj \u0161e nismo na\u0161li. Imunoth s citokini, interferoni\/ interlevkini uporabljamo danes le pri nekaterih B, ki so za citostatsko zdravlj.neob\u010dutljivi, kost sta rak ledvic in maligni melanom.<\/p>\n

 <\/p>\n

KAHEKSIJA<\/strong> je paraneoplasti\u010dni sindrom, ki nastane pri ve\u010d kot polovici B, predvsem pri raku na \u017eelodcu, \u010drevesju in plju\u010dih. Ka\u017ee se kot: velika \u2193 tel.te\u017ee in mi\u0161i\u010dne mase, anoreksija, oslabelost, utrujenost, izguba apetita in okusa, izpadanje zob, bledica, otekline zaradi hipoalbuminemije, dekubitus.<\/p>\n

KARCINOGENEZA \u2013 Karcenogeni so substance, ki po prehodu v celico povzro\u010dajo spremembe v strukturi in funkciji celice \u00e0 rak.<\/h5>\n\n\n\n\n
<\/td>\n<\/td>\n<\/td>\n<\/td>\n<\/tr>\n
<\/td>\n\n\n\n\n
Prehrana<\/p>\n

Voda<\/p>\n

Zrak<\/p>\n

 <\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n<\/td>\n

<\/td>\n\n\n\n\n
Kontrolirane snovi<\/p>\n

V okolju<\/p>\n

Kancerogeni<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

Rak<\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

Karcinogeni so lahko: <\/strong>Fizikalni \u2013 sevanje; <\/strong>Kemi\u010dni \u2013 benzipiren; <\/strong>Biolo\u0161ki \u2013 virusi<\/p>\n

KEMI\u010cNI KARCINOGENI: <\/strong>Toba\u010dni dim \u2013 plju\u010da, po\u017eiralnik, mehur; Ma\u0161\u010dobe \u2013 tanko \u010drevo, dojka; Alkohol \u2013 glava, vrat, jetra; Benzen \u2013 levkemija; Alfa-toksin B \u2013 jetra; Kromove spojine \u2013 plju\u010da; Nikljeve spojine \u2013 plju\u010da, obrazni sinusi; Azbest \u2013 plju\u010da, plevra, peritonej; Vinil klorid \u2013 jetra; Policikli\u010dni aromati\u010dni ogljikovodiki \u2013 ko\u017ea,plj Prepre\u010devanje: <\/strong>Izogibanje dejavnikom tveganja, prehrana (zelje, brsti\u010dni ohrovt, cveta\u010da, brokoli), tel.te\u017ea, fizi\u010dna aktivnost. Najpogostej\u0161i rak je pri \u2642 na plju\u010dih (19%), pri \u2640 rak dojke (24%). Zelo nara\u0161\u010da rak ko\u017ee (za\u0161\u010dita pri son\u010denju).<\/p>\n

Klasifikacija WHO bolnikovega stanja:<\/strong>WHO 0 B je popolnoma aktiven, enako sposoben vseh dejavnosti kot pred boleznijo, brez omejitev; WHO 1 B je omejen v fizi\u010dnih aktivnostih, je pa sposoben opravljati la\u017eja dela ali dela sede; WHO 2 B zdravimo ambulantno, je sposoben skrbeti zase, ni pa sposoben delati. Ve\u010d kot polovico budnih ur je pokonci; WHO 3 B je sposoben skrbeti zase le delno, v postelji ostane ve\u010d kot polovico budnih ur; WHO 4 B je popolnoma odvisen od tuje pomo\u010di, ne more skrbeti sam zase. Je vezan na posteljo ali stol.<\/p>\n

LAI\u010cNA POMO\u010c: Dru\u0161tvo onkolo\u0161kih B; Sekcija \u2640 po OP dojke \u2013 prostovoljke; Prosvetljevanje prebivalstva: vse zdr.delavci, u\u010ditelji, dru\u0161tvo za boj proti raku, s predavanji, pisno literaturo, uporabo medijev<\/h5>\n

MIELOSUPRESIJA \u2013 zavora delovanja kostnega mozga<\/strong>: citostatiki poleg malignih celic prizadenejo tudi mati\u010dne celice kost.mozga iz katerih nastajajo krvna telesca. Posledice tega: levko\/nevtropenija, trombocitopenija in anemije.<\/p>\n

NALOGE MS: <\/strong>Primarna prevencija (<\/strong>ZV prosvetljevanje glede za\u0161\u010dite pred kancerogenimi snovmi (kajenje)); <\/strong>Zgodnja detekcija (<\/strong>Vzgajanje in izobra\u017eevanje ljudi o znakih obolenja, samo-pregledovanju dojk in telesa, opozarjanje na redne preventivne preglede); <\/strong>Strokovno sodelovanje pri izvajanju postopkov za odkrivanje raka (organizirano masovno ali individualno, presejanje,\u2026); <\/strong>Zdravstvena oskrba B (ZN); <\/strong>Raziskovalno delo; <\/strong>Registracija rakavih bolezni<\/p>\n

ND v onko. ZN:<\/strong> Zaskrbljenost zaradi nepoznavanja bolezni, negotove prihodnosti; \u0394 sluznice zaradi TH; Motnje v prehranjevanju, defict, zaradi na\u010dina zdravljenja \u2013 nauzea, bruhanje; Defict v prehranjevanju, kaheksija; \u0394 tel.podoba zaradi agresivnih OP posegov; Nagnjenost k infekcijam zaradi TH; Motnje udobja, bole\u010dina zaradi…; Pomanjkanje znanja\u2026, ki se ka\u017ee v zaskrbljenosti; Motnje seks.\u017eivlj. \u2013 anus preter, Ca testisov; Motnje v odvajanju; Motnje dihanja zaradi metastaz, traheostome,\u2026<\/p>\n

Neoadjuvantna kemoterapija<\/strong> \u2013 predOP kemoth pri nekaterih primarno neoprabilnih tu, npr pri raku jaj\u010dnika. Posku\u0161amo zmanj\u0161ati raz\u0161irjenost bolezni v trebu\u0161ni votlini, tako, da je \u0161e mogo\u010d krg poseg, ki ne bo povzro\u010dil huj\u0161e invalidnosti.<\/p>\n

NEVROPETIJE <\/strong>se ka\u017eejo kot odrevenelost in mravlji\u010denje v okon\u010dinah, neusklajenost gibov, mi\u0161i\u010dna oslabelost, utrujenost, bole\u010dine. Lahko se ka\u017eejo tudi kot polenitev peristaltike, ki lahko vodi v zaprtje.<\/p>\n

OCENA USPE\u0160NOSTI<\/strong> – po vsakem kon\u010danem zdravljenju moramo oceniti uspe\u0161nost. Ozna\u010diti moramo vsako \u0394 v splo\u0161nem stanju B in simpotmih ter opraviti objektivne meritve tu. Objektivni odgovor je sprememba velikosti tu. Lo\u010dimo 4 kategorije<\/strong>: popolna remisija (CR):<\/u> ves vidni tu je izginil, izginili so tudi simptomi; delna remisija (PR):<\/u> ve\u010d kot 50% zmanj\u0161anje tu; o napredovanju bolezni (progresu)<\/u>, kadar se pojavi nova tu lezija\/ pa se pove\u010da premer najdelj\u0161e, pomno\u017eeno z naj\u0161ir\u0161o merljivo lezijo za ve\u010d kot 1\/3; stabilna bolezen<\/u>: \u0394 so manj\u0161e kot prej opisane. Pre\u017eivetje, ki ga ocenjujemo od diagnoze do smrti, je verjetno najbolj\u0161i kazalnik u\u010dinkovitosti dolo\u010denega zdravljenj.<\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

ONKOLO\u0160KA ZN <\/strong>(definicijo je napisalo ameri\u0161ko zdru\u017eenje za raka 1979 \u2013 ACS)<\/p>\n

zgodnja detekcija\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 zdravljenje\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 rehabilitacija<\/p>\n\n\n\n\n
<\/td>\n<\/tr>\n
<\/td>\n<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n\n\n\n
\n\n\n\n
Onkolo\u0161ka ZN<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n

preventiva\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u010das umiranja<\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n\n\n\n\n
<\/td>\n<\/tr>\n
<\/td>\n<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

\u010custvena podpora\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 sodelovanje pri\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 raziskovalno delo<\/p>\n

bolniku in dru\u017eini\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 raziskovalnem delu\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 na podro\u010dju ZN<\/p>\n

v zdr. timu<\/p>\n

\u00a0<\/strong><\/p>\n

Paliativno zdrav<\/strong> – namen je zmanj\u0161anje bolezenskih znakov in simptomov, ki jih povzro\u010da tu. Je usmerjeno proti tu, \u010deprav vemo, da bolnika ne bomo ozdravili. Ustrezna ZN dopolnjuje celokupno zdravljenje in je v nekaterih primerih vsaj tako pomembna kot specifi\u010dno zdravljenje.<\/p>\n

PALIATIVNA OSKRBA<\/strong> pomeni aktivno in celostno oskrbo, nego in spremljanje B od trenutka, ko se njihova bolezen ne odziva ve\u010d na kurativno zdravlj. obvladovanje mote\u010dih simptomov, predvsem bole\u010dine, obenem pa tudi laj\u0161anje psihi\u010dnih, socialnih in duhovnih problemov, dobi prevladujo\u010d pomen. Podpira \u017eivljenje in sprejema umiranje kot naravno dogajanje. Glavni poudarek je na laj\u0161anju bole\u010dine in simptomov in zdru\u017euje tel., psihi\u010dne, socialne, du\u0161evne in duhovne vidike. B lahko do smrti samostojno odlo\u010da o sebi, kot tudi njegove svojce, da so la\u017eje kos bolezni in \u017ealovanju. Izvajajo<\/strong> jo v okviru hospicev, ki delujejo po na\u010delih in standardov ter\u00a0 zaposljujejo dodatno usposobljene osebje ZDR specialiste paliativne medicine in MS.<\/p>\n

PredOP obsevanje, namen<\/strong>:<\/u> odstraniti subklini\u010dna \u017eari\u0161\u010da zunak meja krg posega; \u2193 \u0161t tumorskih implantantov z zni\u017eanjem \u0161t vitalnih malignih celic v OP podro\u010dju; \u2193 incidenco oddaljenih metastaz z zni\u017eanjem vitalnosti malignih celic v OP podro\u010dju; pri nekaterih \u00bbmejno\u00ab operabilnih tu z \u2193 tu dose\u010di mo\u017enost krg posega<\/p>\n

PoOP obsevanje, namen<\/strong>: zdravljenje znanega tu, ki ga ni bilo mogo\u010de odstraniti v celoti; \u2193 \u0161t ponovitev tu v OP podro\u010dju z uni\u010denjem zaostalih \u017eari\u0161\u010d<\/p>\n

POMEN INFORNIRANJA B PRI SISTEMSKI TH: <\/strong>Informiranje B v zvezi z boleznijo in zdravljenjem je dol\u017enost ZDR. MS mora B informirati v zvezi s preventiv.ukrepi za prepre\u010davanje oz omilitev str.u\u010dinkov. Prav\u00a0 tako mora MS B spodbujati pri izvajanju preventiv.ukrepov in ocenjevati njihovo u\u010dinkovitost. Pred za\u010detkom zdravljenja s sistemsko th, moramo B dati osnovne informacije, ki obsegajo<\/u>: predvideno \u0161t aplikacij citistatikov (\u0161t ciklusov); kje in kako bo B dobival zdravila; pri\u010dakovani str.u\u010dinki. Specifi\u010dne inform za B pa obsegajo: <\/u>razlago specifi\u010dnih pri\u010dakovanih str.u\u010dinkov; posredovanje pisnega gradiva za B<\/p>\n

\u00a0<\/strong><\/p>\n

POMEMBNEJ\u0160I DEJAVNIKI TVEGANJA: Kajenje<\/u><\/strong>: 83-92% plju\u010dnih rakov pri \u2642 in 57-80% pri \u2640 gre pripisati kajenju cigaret. Vpliva tudi na nastanek: rakov v po\u017eiralniku, ustni votlini, rak se\u010d.mehurja, ledvic, trebu\u0161.slinavke. Domnevajo da prispeva tudi k nastanku \u017eelod\u010dnega raka, levkiemij, raka na materni\u010d.vratu in na debelem \u010drevesu in danki. \u0160kodljivo je tudi pasivno kajenje. Pri primarni P je najpomembnej\u0161e, da ljudje sploh ne za\u010dnejo kaditi. Pomembno pa je tudi opu\u0161\u010danje kajenja in za to nikoli ni prepozno. \u010cezmerno pitje alkoholnih pija\u010d<\/u>:<\/strong> \u2191 nevarnost raka v zgor.dihalih in prebavilih. Povezano je tudi s primarnim jetrnim rakom in rakom dojk. Tveganje pri hudih kadilcih in pivcih alkohola je od 10\u2013100 X ve\u010dje v primerjavi z nekadilci in nepivci. Primerno 2-3 enote alko.pija\u010d na dan za \u2642 in 1-2 za \u2640 (1 enota je 8-10g etanola oz kozarec vina, piva ali \u017eganih pija\u010d). Prehrana<\/u><\/strong>: sadje in zelenjava varujeta pred rakom na prebavilih in dihalih. Predvsem surova, sve\u017ea, rumena in zelena zelenjava in sadje. Za za\u0161\u010dito ni pomemben le eden od vitaminov\/ mineralov, tamve\u010d ve\u010d. Zau\u017eiti jih moramo v naravnem razmerju, zato teh \u017eivil ni mogo\u010de zamenjati z vitaminskimi tabletami. Za preventivo je pojesti pomembno pojesti najmanj 400 g sadja in zelenjave vsak dan. Priporo\u010deno je tudi vzdr\u017eevanje idealne tel.te\u017ee. Vlaknine iz sadja,. Zelenjave in neolu\u0161\u010denih \u017eit zmanj\u0161ujejo nevarnost raka na debelem \u010drevesu, ker ve\u017eejo nase vodo, zato nabreknejo in tako mehani\u010dno pospe\u0161ijo praznenje \u010drevesa in zato ker nase ve\u017eejo tudi strupene in karcinogene snovi. Hrana s preve\u010d ma\u0161\u010dob, lahko povzor\u010di raka na debelem \u010drevesu, prostati, morda tudi trebu\u0161ni slinavki, dojki, jaj\u010dnikih in materni\u010d.tel. \u0160kodljive so predvsem nasi\u010dene ma\u0161\u010dobne kisline in holesterol, ki so v hrani \u017eivalskega izvora. Poleg premsatne hrane pa pri nastanku raka sodelujeta tudi tel.te\u017ea in tel.dejavnost. Reproduktivni dejavniki in na\u010din spolnega \u017eivljenja<\/u><\/strong>: povezujejo jih z rakom na spol.organih. Rak dojk \u2013 zbolevajo \u2640, ki so imele pozno menarho, menopavzo pa starej\u0161e od 50 let in tiste, ki niso nikoli rodile\/ so prvi\u010d po 30 letu. Prvi porod v poznej\u0161ih letih \u2191 tudi nevarnost raka na mater.vratu in jaj\u010dnikih. Rak na mater.vratu \u2013pomembno vlogo oku\u017eba z nekaterimi vrstami virusa Papiloma, ki se prena\u0161ajo s spol.odnosi. Pogosteje zbolevajo \u2640, ki pri\u010dno spol.\u017eivlj.mlade in pogosto menjavajo spol. partnerje. Poklicni raki<\/u><\/strong>: nastanejo zardi izpostavljenosti karcinogenom na delovnih mestih. Dele\u017e teh rakov je bistveno \u2193 od tistega, ki je posledica nezdravih \u017eivlj.navad (cca 4% vseh rakov). Rakotvorni: azbest, nekateri aromatski amini, benzen, berilij, kromove in niklove spojine, ionizirajo\u010de in ultravijoli\u010dno sevanje. Onesna\u017eenost okolja<\/u><\/strong>: le malo prispeva k skupnemu bremenu raka. Preu\u010dujejo povezanost onesna\u017eenosti zraka s plju\u010d.rakom, raziskav o zvezah z drugimi vrstami raka pa ni. Zdravila<\/u><\/strong>: predvsem citostatike povezujejo z nastankom raka. Z rakom na mater.telesu povezujejo nadomestno zdravljenje menopavznih te\u017eav z estrogeni, za oralne hormonske kontraceptive pa velja, da neznatno ogro\u017eajo z rakom na dojki, a le takrat, ko jih \u2640 jemjejo. Oralni hormonski kontraceptivi pa tudi \u2193 nevarnost zbolevanja za rakom na jaj\u010dnikih in endometriju. Ionizirajo\u010de sevanje<\/u><\/strong>: povzro\u010di lahko vse vrste raka razen kroni\u010dne limfati\u010dne levkemije in verjetno Hodkinove bolezni. Vpliv sevanja je odvisen od vrste sevanja (\u017earki X ali gama, elektroni, delci alfa in nevtroni), ob\u010dutljivosti posameznih organov za sevanje, od starosti ob izpostavljenosti in od spola Ultravijoli\u010dno sevanje<\/u><\/strong>: vpliva na nastanek ko\u017enega raka in raka na ustnici. \u010cezmerno son\u010denje povezujejo tudi s pogostej\u0161im zbolevanje za malignim melanomom. Preventiva \u2013 izogibanje son\u010denja med 11 in 15 uro, za\u0161\u010dita s kakovostnimi kremami za son\u010denje. \u0160kodljivo tudi pretirano son\u010denje v solarijih. Elektromagnetna polja nizkih frekvenc<\/u>:<\/strong> nastajajo v okolici tokovodnikov, transformatorjev in el.naprav. Zaenkrat \u0161e ni dovolj podatkov o ve\u010dji ogro\u017eenosti z rakom. Za vse oblike sevanja v primarni P velja, da se jim je treba izogniti v \u010dim ve\u010dji mo\u017eni meri. Biolo\u0161ki dejavniki<\/u><\/strong>: povezujejo virus Hepatitisa B z jetrnim rakom, nekatere vrste virusov papiloma z rakom na mater.vratu, virus Epstein-Barr z Burkittovim limfomom, Hodkinovo boleznijo, B-limfomi in nazofaringealnim karcinomom. Huamni T-limfotropni virus T1 naj bi popvzro\u010dal nekatere oblike levkemije. Bolniki z AIDS-om zbolevajo za Kaposijevim sarkomom in ne-Hodkinovimi limfomi, v ve\u010dji meri so opazili tudi Hodkinovo bolezen, raka v ustni votlini, na debelem \u010drevesu, modih in trebu\u0161ni slinavki. Izmed parazitov na nastanek raka se\u010dnega mehurja vpliva shistosomiaza, jetrna metljavost pa na raka \u017eol\u010devodov.<\/p>\n

\u00a0<\/strong><\/p>\n

Prednostne naloge v boju proti raku<\/strong>: <\/strong>Primarna prevencija<\/u>: Prepre\u010devanje kajenja, alkoholizma; Navajanje k ustrezni prehrani z \u2193 ma\u0161\u010dob, \u2191 balasta, \u2191 vitaminov A, C, E, \u2193 mesa; Zgodnja detekcija<\/u>: Citolo\u0161ki testi za odkrivanje Ca colli uteri (program ZORA); Vzpodbujanje \u2640 k samo-pregledovanju dojk; Organizirano presejanje z mamografijo. Zdr.oskrba B<\/u>: Zagotovitev izvajanja preverjenih najbolj\u0161ih na\u010dinov zdravljenja vsem B z rakom; Izbolj\u0161anje kvalitete \u017eivljenja z dobro rehabilitacijo in laj\u0161anjem bole\u010din<\/p>\n

 <\/p>\n

Pravice umirajo\u010dih<\/strong>: <\/strong>Da z menoj ravnajo kot s \u010dlove\u0161kim bitjem vse do zadnjega diha. Da upam ne glede na \u0394 in intenziteto upanja. Da z menoj upajo tisti, ki me negujejo Da morem svobodno izpovedati svoj nemir pred smrtjo, ki je na pragu Da soodlo\u010dam glede zdravljenja Da me zdravi strokovno osebje, \u010deprav je vsem jasno, da umiram. <\/strong>Da ne umrem osamljen. <\/strong>Da mi na vpra\u0161anja iskreno odgovarjajo. <\/strong>Da me nih\u010de ne slepi. <\/strong>Da mi drugi pomagajo, da bi jaz in moji najbli\u017eji sprejeli mojo smrt. <\/strong>Da umrem mirno in dostojno \u010dloveka. <\/strong>Da ohranim svojo osebnost in me nih\u010de ne obto\u017euje, ker ne sogla\u0161am z mojim stali\u0161\u010dem. <\/strong>Da smem pri umiranju izpovedati svoje versko prepri\u010danje in prejeti, kar mi daje vera. <\/strong>Da mojemu telesu po smrti izkazujejo dol\u017eno spo\u0161tovanje. <\/strong>Da me negujejo strokovne in ob\u010dutljive osebe, ki bodo razumele vse moje \u017eelje, da bom lahko pomirjeno zrl smrti v o\u010di.<\/p>\n

\u00a0<\/strong><\/p>\n

Prednosti umiranja v institucijah<\/strong>: <\/strong>Za umirajo\u010dega lahko skrbijo vseh 24h. Tam je zaposleno zdr.osebje, ki pozna potrebe umirajo\u010dih in jih zna ustrezno zadovoljiti.<\/p>\n

\u00a0<\/strong><\/p>\n

Primarna<\/strong> P<\/strong> \u2013 prepre\u010devanje zbolevanja.Obsega odkrivanje nevarnostnih dejavnikov bolezni in \u2193 izpostavljenosti tem dejavnikom na najmanj\u0161o mo\u017eno mero. Za dosego tega so pomembni vzgoja in izobra\u017eevanje, ter zakonodaja. Uspe\u0161nost na tem podro\u010dju merimo z zmanj\u0161anjem incidence raka.<\/p>\n

\u00a0<\/strong><\/p>\n

PSIHOONKOLOGIJA <\/strong>izhaja iz psihosomatskega gledanja v medicini in sku\u0161a rakave bolezni obravnavati celostno: medsebojno odvisnost tel.in du\u0161evnega, kot tudi psihosocialnih in socioekonomskih dejavnikov pri nastanku bolezni, njenem razvoju in poteku.<\/p>\n

\u00a0<\/strong><\/p>\n

RADIOIMUNOTH z Y-90\/ neposredno z J-131<\/strong> je vbrizgavanje specifi\u010dnih nosilcev odprtih virov sevanja.<\/p>\n

\u00a0<\/strong><\/p>\n

RAK <\/strong>\u2013 bolezen celic, se nenormalno obna\u0161a. Zna\u010dilno zanj je neorganiziranost razli\u010dnih stopenj, lokalna agresivnost rasti, te\u017enja po \u0161irjenju z uni\u010denjem celi\u010dne populacije in kon\u010dno organizma. Rak je izraz za najrazli\u010dnej\u0161e maligne novotvorbe, ki izhajajo iz razli\u010dnih tkiv organizma (okoli 200 vrst). Je kroni\u010dno sistemsko obolenje \u2013 bolezen zaustavimo, zdravimo, v\u010dasih pozdravimo s sodobnim na\u010dinom zdravljenja (konec leta 2000 je imel vsak 3.prebivalec Evrope raka). Vedno \u2191 je starih B. Specifi\u010dni dejavniki tveganja: <\/strong>Os.navade in razvade; <\/strong>Dejavniki okolja; <\/strong>Genetski dejavniki (genetska ambulanta na OI). Zbolevnost in umrljivost za rakom je mo\u017eno zmanj\u0161ati s primarno, sekundarno in terciarno preetnivo.<\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

RAZVOJ ZDRAVLJENJA: Kirurgija<\/u> \u2013 najpogosteje (1900 \u2013 1940) super radikalni posegi, klasi\u010dna kirur\u0161ka ZN, danes manj\u0161i posegi v kombinaciji z drugo terapijo; Radioterapija<\/u> \u2013 uporaba po odkritju X \u017earkov 1885, Radia 1898, terapija z Ra od 1932 leta; Kemoterapija<\/u> \u2013 II.sv.vojna (nitrogen mustard \u2013 prvi citostatik) \u2013 razvoj ZN onkolo\u0161kega B kot specialnost<\/h5>\n

 <\/p>\n

RADIOTERAPIJA: Teleradioterapija \u2013 B obsevamo od zunaj, skozi ko\u017eo (perkutano); Brahioradioterapija \u2013 v telo vstavimo radioaktivni izvir: odprti vir \u2013 B zau\u017eije Jod, Au, Tehnecij; zaprti vir \u2013 implantacija, vstavitev (Celzij, Iridij\u2026). Stranski u\u010dinki RT: Splo\u0161ni: izguba teka, slabost, bruhanje (Kitril), driska, zaprtje, depresija KM, rtg ma\u010dek. Lokalni: na ko\u017ei<\/u> \u2013 eritem, suho lu\u0161\u010denje, ulceracije; na sluznici<\/u> \u2013 rde\u010dina, edem, ulceracije, superinfekcije<\/h5>\n

\u00a0<\/strong>
\n[wp_ad_camp_1]
\n\u00a0<\/strong><\/p>\n

Radikalno (kurativno) zdravljenje<\/strong> – namen je popolna odstranitev maligne bolezni. Radikalno krg zdravljenje je najbolj ustrezno za ve\u010dino lokaliziranih solidnih tumorjev. Radikalno radioterapijo uporabljamo pri lokaliziranem, obi\u010dajno neoperabilnem tu.<\/p>\n

\u00a0<\/strong><\/p>\n

RAZUMEVANJE SMRTI V RAZLI\u010cNIH STAROSTNIH OBDOBJIH: <\/strong>Novorojenec in dojen\u010dek<\/u> \u2013 ni spoznanja smrti. <\/strong>Otrok od 2\u20133 let (opotekav\u010dek)<\/u> \u2013 ne razume koncepta smrti. Zamenja jo s spanjem. Odzove se bolj na negibnost mrtve \u017eivali kot na samo smrt. Smrti se ne boji. Prizadet pa je zaradi telesnega neudobja in lo\u010denosti od star\u0161ev v primeru njune smrti. Otrok od 3-6 let<\/u> \u2013 za\u010denja razumeti koncept smrti. Te\u017eko sprejema smrt kot dokon\u010dno, kar je vezano na TV oddaje ali risanke, kjer osebe tu in tam umrejo. V primeru svoje smrti se otrok boji lo\u010ditve od star\u0161ev. Strah pred samoto, predvsem pa temo, je\u00a0 povezan z umiranjem. Otroci lahko verjamejo, da \u017eelja, da nekoga rani\u0161 ali mu \u017eeli\u0161 slabo, lahko povzro\u010di njegovo smrt. Med 4.\u20136 letom otroci<\/u> razumejo, da bodo neko\u010d umrli. <\/strong>Otroci od 6\u201312 let<\/u> \u2013 ta skupina ima mnogo spontanih vpra\u0161anj o smrti. Bojijo se bole\u010dih medicinsko \u2013 tehni\u010dnih\u00a0 posegov, povezanih z umiranjem. Pri\u010denjajo razumevati smrt kot del \u017eivljenja in ne kot kazen in rezultat nasilja. Mladostniki od 12\u201318 let<\/u> \u2013 v tej skupini so pogosta \u010dustva vsemogo\u010dnosti. O lastni umrljivosti pogosto razmi\u0161ljajo in dejstvo je, da s svojim vedenjem pogosto izzovejo telesne\u00a0 po\u0161kodbe. Strah pred smrtjo je povezan z mislijo, da ne bodo nikoli odrasli. Odrasli od 20\u201363 let<\/u> \u2013 na smrt gledajo kot na nekaj v daljnji prihodnosti. Tisti, ki v teh letih umirajo, se\u00a0 \u010dutijo ogoljufane za preostala leta.\u00a0 Najpogostej\u0161e so skrbi glede mlade dru\u017eine, ki jo zapu\u0161\u010dajo. Starostniki od 63 let in ve\u010d \u2013 zavedajo se, da se nahajajo v zadnji fazi \u017eivljenje. Dlje, ko \u017eive, bli\u017ee jim je misel na smrt, ve\u010d prijateljev in svojcev vidijo umreti. Sprejetje smrti je za mnoge kon\u010dni cilj osebnega dozorevanja, ki pa mu ga drugi ne morejo vsiliti. Sprejeti smrt pomeni, da jo imamo za naravni sestavni del \u017eivljenja.<\/p>\n

\u00a0<\/strong><\/p>\n

SESTAVA CIGARETNEGA DIMA<\/strong>: Nikotin<\/u><\/strong> \u2013 strupen alkaloid, ki na \u017eiv\u010dne ganglije deluje spodbujajo\u010de in zaviralno. Njegovi \u0161t.kompleksni u\u010dinki so najpogosteje posledica spro\u0161\u010danja kateholaminov. \u2191 tudi serumsko koncentracijo prostih ma\u0161\u010dob.kislin, kortizola in krv.sladkorja. V vseh toba\u010dnih izdelkov ga je dovolj, da (kot droga) povzro\u010da in vzdr\u017euje odvisnost od cigaret.dima tako pri otrocih kot pri odraslih. Ogljikov monoksid<\/u><\/strong> \u2013 nastaja zaradi nepopolnega izgorevanja (tlenja) tobaka. Cigaretni dim vsebuje pribli\u017eno 5% ogljik.monoksida. moti prenos in porabo O2<\/sub>, saj se u\u010dinkoviteje ve\u017ee na hemoglobin in tvori karboksihemoglobin (COHb).Pri kadilcih vrednost COHb dosegajo do 15% (pri nekadilcih 1%) hemoglobina. Poslediceso motnje v delovanju C\u017dS. Katran<\/u><\/strong> \u2013 (delci iz cigaret. dima, brez nikotina in vlage) vsebujejo snovi (policikli\u010dni aromatski oglijkovodiki, aromati\u010dni amini, nitrozaminji), ki so dokazano karcinogene, vzdr\u017eujejo vnetje sluznice, \u2191 izlo\u010danje sluzi in okvarjajo (ciliotoksini) delovanje migetal. epitelija v dihalih.<\/p>\n

 <\/p>\n

Sporo\u010dila umirajo\u010dega<\/strong>: <\/strong>Ostani, ostani pri meni. <\/strong>Potrebujem te, strah me je. Rad bi se \u0161e ne\u010desa re\u0161il. Delam si skrbi zate, za vas. Komaj lahko \u0161e kaj zaznam, toda morem te \u010dutiti. \u010cutim kako se spreminja, kar je bilo prej zame pomembno. Prosim te, govori z menoj, poslu\u0161aj me (Pera, 1998). Posredovanje resnice hudo bolnim in umirajo\u010dim<\/strong>: Kdaj?, Kdo?, Kako?, Katerim bolnikom?<\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

Sporknova shema procesa umiranja<\/strong>: <\/strong>nevednost; <\/strong>negotovost; <\/strong>zanikanje (<\/strong>implicitno zanikanje<\/u>, posredovanje resnice (B izve resnico \u2013 \u0161e ne razume); <\/strong>eksplicitno (izredcno) zanikanje <\/u>\u2013 odklanjanje (resnico, kljub temu, da ve ne sprejme)); <\/strong>odpor \u2013 jeza; <\/strong>pogajanje z usodo; <\/strong>depresija; <\/strong>sprejemanje smrti (\u0160kobrne, 1986)<\/p>\n

 <\/p>\n

Svojci umirajo\u010dega<\/strong>: <\/strong>Umirajo\u010di B je \u010dlan dru\u017eine in ta bistvena vez ne sme biti prekinjena.MS umirajo\u010demu ne more pomagati, \u010de ne pomaga tudi njegovi dru\u017eini. Dru\u017einske \u010dlane naj vklju\u010di kot resurse potem, ko je ocenila njihove medsebojne odnose in sposobnost soo\u010danja z B umiranjem. Ni realno od vseh pri\u010dakovati konstruktivno reagiranje. Nekateri si bodo vzeli \u010das in re\u0161evali skupaj z B njegove probleme, drugi bodo sprejeli neke dol\u017enosti, docela pa bodo odpovedali v pogovoru o bolnikovem stanju, ker bodo preve\u010d \u010dustveno vznemirjeni. Pri nekaterih dru\u017einskih \u010dlanih pa lahko nezadovoljstvo zaradi omejitev in emocionalnih zahtev v pri\u010dakovanju bli\u017enje smrti razvije sebi\u010dno stali\u0161\u010de, da \u017eelijo \u010dimprej\u0161njo B smrt. MS naj si vzame za svojce dovolj \u010dasa in poskrbi za primeren prostor, z njimi spregovori ljubeznivo, ne pa zadr\u017eano in formalno o umirajo\u010dem, pa tudi o njih samih.<\/p>\n

 <\/p>\n

SISTEMSKO ZDRAVLJENJE RAKA: <\/strong>Citostatiki v 95%; Hormoni; <\/strong>imunomodulatorji<\/p>\n

\u00a0<\/strong><\/p>\n

Simptomatsko zdrav<\/strong> – je na\u010din vplivanja na simptome, ki jih povzro\u010da rak. Samo zdravljenje pa ni usmerjeno neposredno na tu. Tipi\u010den primer je zdravljenje bole\u010dine.<\/p>\n

\u00a0<\/strong><\/p>\n

SMRT <\/strong>Je neza\u017eelen dogodek o katerem se redko govori. Umiranje je umaknjeno izpred o\u010di javnosti in se pogosto odvija v odsotnosti svojcev in prijateljev. Posameznikov odnos do lastne smrti in smrti drugih ljudi, pri zdr.osebju pa odnos do terminalnega B, je odvisen od osebnosti, \u017eivljenjskih izku\u0161enj s smrtjo in umiranjem, konkretne situacije,\u2026, pogojen pa tudi z kulturo, v kateri \u010dlovek \u017eivi.<\/p>\n

\u00a0<\/strong><\/p>\n

Sekundarna<\/strong> P<\/strong> – \u010dimprej\u0161nje odkrivanje raka. Zdravljenje ve\u010dine vrst raka je uspe\u0161nej\u0161e, \u010de jih odkrijemo na za\u010detni stopnji. Pomembno je, da lkjudje poznajo za\u010detne znake raznih vrst raka in da gredo, \u010de jih opazijo, \u010dimprej na zdravni\u0161ki pregled. Za odkrivanje nekaterih vrst pa uporabljamo screening teste (bris materni\u010dnega vratu, mamografija,…) Uspe\u0161nost se ka\u017ee v \u2193 umrljivosti za rakom, kjer pa i\u0161\u010demo in zdravimo prekanceroze, tudi z zmanj\u0161anjem incidence.<\/p>\n

\u00a0<\/strong><\/p>\n

STOMATITIS \u2013 okvara ustne sluznice <\/strong>se ka\u017ee kot vnetna reakcija ustne sluznice in intraoralnega mehkega tkiva na citotoksi\u010dne u\u010dinke kemoth. Mukozitis je generalizirano vnetje sluzni\u010dne membrane gastrointetstinalnega trakta, ki nastane zaradi uni\u010denja hitro se dele\u010dih celic sluznice pri bolnikih, ki prejemajo nekatere vrste citostatikov. Stomatitis je ena izmed 3 pojavnih oblik mukozitisa, ki se pojavi 5\u20137 dni po prejemu citostatikov. Vnetna reakcija preide v bole\u010de razjede, hemoragije in sekun.infekcije. Ka\u017ee se kot neposredna okvara epitelj.celic in posredne okvare (kserostomija, lokalne in sistem.oku\u017ebe). MS mora poznati 4 stopnje: 1.stadij (rahla rde\u010dina in oteklina ust.sluznice; peko\u010do bole\u010dino, ter ob\u010dutek neugodja), 2.stadij (rde\u010dina in oteklina s posameznimi razjedami v sluznici; ima peko\u010do bole\u010dino in te\u017eave pri \u017eve\u010denju in po\u017eiranju hrane), 3.stadij (huda rde\u010dina in oteklina z obse\u017enimi razjedami zajema do 50% ust.sluznice; ima hude bole\u010dine, ne more \u017eve\u010diti, s te\u017eavo govori); 4.stadij (huda rde\u010dina in oteklina z obse\u017enimi globokimi in krvave\u010dimi razjedanmi ve\u010d kot 50% ust.sluznice; bole\u010dine zelo hude, ne more se hraniti per os, ne govoriti)<\/p>\n

\u00a0<\/strong><\/p>\n

Terciarna<\/strong> P<\/strong> – kakovostno specifi\u010dno paliativno zdravljenje tudi prispeva k zmanj\u0161anju umrljivosti za rakom oz k bolj kakovostnem \u017eivljenju bolnikov z rakom.<\/p>\n

\u00a0<\/strong><\/p>\n

TELERADIOTH <\/strong>s pomo\u010djo virov sevanja izven B<\/p>\n

\u00a0<\/strong><\/p>\n

Trstenjakove misli o smrti<\/strong>: <\/strong>Ko se rodimo se rodimo v \u017eivljenje, pa tudi v smrt. Ko rastemo, rastemo v \u017eivljenje, obenem rastemo v smrt. Ko \u017eivimo obenem umiramo.Vsak dan smo bli\u017eje smrti, \u010deprav je ta morebiti \u0161e dale\u010d pred nami. Ko se u\u010dimo \u017eiveti, se u\u010dimo tudi umreti. Vsaj tako bi morali dosledno ravnati. Kdor ne zna prav \u017eiveti, bo te\u017eko znal tudi prav umreti. Ko premi\u0161ljujemo o \u017eivljenju, torej nehote premi\u0161ljujemo obenem o smrti.<\/p>\n

 <\/p>\n

UKREPI ZN PRI KT IN RT: Seznanitev B z mo\u017enimi stranskimi u\u010dinki; Izvajanje preventivnih ukrepov po standardih ZN; Izvajanje postopkov ZN po stadijih, ko se stranski u\u010dinek \u017ee razvije<\/h5>\n

 <\/p>\n

UMIRANJE <\/strong>Je proces, ki se ne odvija remo\u010drtno. Reakcije se lahko prepletajo brez pravega vrstnega reda, se ponavljajo. Bolnik je lahko v odnosu do nekoga agresiven, z drugim se zopet pogaja, ka\u017ee vtis, da je stanje sprejel, a se spet upira in tako dalje. Ni\u010desar se ne da z gotovostjo predvideti, zato je treba ta proces pozorno spremljati in biti pripravljen na te spremembe.<\/p>\n

\u00a0<\/strong><\/p>\n

UMIRANJE IN \u017dALOVANJE: <\/strong>Pri te\u017eki bolezni se pojavi pripravljenost na boj (zanikanje, jeza, pogajanje, depresija, sprejetje bolezni). Jokaj!!! Pogovarjaj se o smrti! Ne dajaj v terminalni fazi la\u017enega upanja. Svojce stisni in daj ob\u010dutek iskrenega so\u010dustvovanja.<\/p>\n

 <\/p>\n

Vpliv na razvoj<\/strong> onko. ZN<\/strong>: Spoznanje, da so nacionalno in internacionalno rakave bolezni eden glavnih zdr.problemov; Znanstveni in tehnolo\u0161ki razvoj; \u0394 v strokovnem in lai\u010dnem odnosu do raka; \u0394 v stroki ZN \u2013 specializacija v ZN, avtonomija stroke<\/p>\n

 <\/p>\n

ZA\u0160\u010cITA OSEBJA PRED IONIZIRAJO\u010cIM SEVANJEM: <\/strong>1.nositi moramo osebne dozimetre – s tem nadzorujemo na\u0161o izpostavljenost sevanju in ugotavljamo uspe\u0161nost za\u0161\u010dite; <\/strong>2.B morajo biti v bolni\u0161ki sobi izolirani s pregradnimi stenami; <\/strong>3.pri negovanju takih B se moramo \u0161\u010dititi s svin\u010denimi zasloni in obposteljnimi mizicami; <\/strong>4.delo vnaprej na\u010drtujemo in s tem skraj\u0161amo nego.\u010das; <\/strong>5.B negujemo s \u010dim ve\u010dje oddaljenosti (intenziteta sevanja pada s kvadratom razdalje); <\/strong>6.vse, kar zapu\u0161\u010da sobe oz odd.(perilo, smeti) kontroliramo z detektorjem.<\/p>\n

 <\/p>\n

Zna\u010dilnosti kadilca<\/strong>: vzrorec obna\u0161anja, navadah, antropometri\u010dnih, fiziolo\u0161kih zna\u010dilnostih in laboratorijskih izvidih. Kadilci pijejo ve\u010d alkohola, kave in \u010daja. Tel.te\u017ea je nekoliko \u2193, sr\u010dna frekvenca nekoliko \u2191. So \u2193 zmogljivi in imajo \u2193 u\u010dinkovit imunski sistem. \u2640 imajo zgodnje\u0161o menopavzo. V plju\u010dih pomembno \u2191 \u0161t. alveolarnih makrofagov, ki imajo tudi \u0394 presnovo in okvarjeno delovanje. V krvi pri kadilcih najdemo blago \u2191 \u0161t.levkocitov, eritrocitov in trombocitov, koncentraciji se\u010dne kisline in albuminov pa \u2193. Nikotin izzove nadledvi\u010dno \u017elezo, da \u2191 izlo\u010danje adrenalina. Pospe\u0161i se delovanje srca, krvne \u017eile se skr\u010dijo, RR se \u2191 in pretok krvi v \u017eilah se poslab\u0161a. Za ohranitev zdravja srca in o\u017eilja je potrebno, da se tak\u0161en u\u010dinek prepre\u010duje.<\/p>\n

 <\/p>\n

ZNA\u010cILNOSTI CIGARET.DIMA<\/strong>: je heterogen aerosol, ki nastane zaradi nepopolnega izgorevanja toba\u010dnega lista. Pribli\u017eno 95% ga sestavlja njegova plinska komponenta. Ostalo so me\u0161anice trdih in teko\u010dih delcev.<\/p>\n

 <\/p>\n

Znaki<\/strong>, zaradi katerih moramo k zdravniku: <\/strong>1.Ranica, ki se ne zaceli, znamenje na ko\u017ei, ki se ve\u010da ali spreminja barvo; 2.Nenehna razjeda na ko\u017ei, sluznici; 3.Dolgotrajna hripavost (kadilci); 4.Te\u017eave pri po\u017eiranju (kadilci, pivci \u017eganih pija\u010d); 5.Zatrdline v dojkah, uvle\u010dene bradavice, izcedek; 6.Te\u017eave pri odvajanju, zlasti po 40 letu \u2013 zaprtje, ote\u017eeno iztrebljanje, krvavo, \u010drno blato; 7.Neredne menstruacije ter krvavitve izven ciklusa v menopavzi ter kontaktne krvavitve<\/p>\n

 <\/p>\n

ZN UMIRAJO\u010cEGA B: <\/strong>Model \u017eivljenja: teorija Nanci Roper; Njena teorija izhaja iz teorije V. Henderson, <\/strong>N. Roper navaja 12 \u017eivlj.aktivnosti; Vzdr\u017eevanje varnega okolja; Komuniciranje; Dihanje; Spolnost + Umiranje = dodala glede na V.Henderson. Faze v procesu umiranja: <\/strong>Nevednost; negotovost; zanikanje (implicitno\/ eksplicitno (izredno) zanikanje \u2013 odklanjanje); odpor \u2013 jeza; pogajanje z usodo; depresija; sprejemanje smrti. Lewis (1983): <\/strong>mo\u017ene stalne izgube kriti\u010dno bolnega odraslega: prej\u0161nje zdravje; neodvisnost; ob\u010dutek nadzora nad \u017eivlj.zasebnost; srame\u017eljivost; tel.podobo; uveljavljanje vloge doma in izven doma; socialni status; samozaupanje; lastni\u0161tvo, denar; sodelovanje v spolnosti\u2026<\/p>\n

\u00a0<\/strong><\/p>\n

ZN ONKOLO\u0160KEGA B: <\/strong>Onkologija \u2013 onkos \u2013 masa \u2013 veda o tumorjih. <\/strong>Hiter razvoj biologije in patologije v 19 st. je prinesel razvoj specialne mikroskopske tehnologije in barvne tehnike.<\/p>\n

 <\/p>\n

\u017dalovanje<\/strong>: <\/strong>\u0160OK \u2013 \u017ealujo\u010dega \u0161\u010diti pred posledicami izgube, njegov obrambni mehanizem \u2013 zanikanje; PROTEST; <\/strong>DEZORGANIZACIJA; <\/strong>REORGANIZACIJA; <\/strong>Upanje umirajo\u010dih; Cilji; <\/strong>Paliativna ZN<\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

3 razlogi za umiranje izven doma: Ljudje imajo vedno \u2193 izkustva z umiranjem in se zato tega \u0161e bolj bojijo. Pri\u010dakovanja od medicine so mnogo prevelike. Dru\u017ein dejanjsko res nimajo, mo\u017enosti da spremljajo Adjuvantno (dopolnilno) zdravlj – ta termin se uporablja pri zdravljenju s citostatiki in hormoni Ambulantno zdravljenje – vedno bolj se uveljavlja ta … Preberi ve\u010d o Zdravstvena nega onkolo\u0161kega<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1284],"tags":[1285,3372,3782,1308],"class_list":["post-4615","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-3-letnik-zdravstvena-nega-onkoloskega-bolnika-z-onkologijo-in-s-paliativno-oskrbo","tag-onkologija","tag-onkoloski-bolnik","tag-zdravstvena-nega-onkoloskega","tag-zn-onkoloskega-bolnika"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4615","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=4615"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4615\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=4615"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=4615"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=4615"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}