Evtanazija je velika eti\u010dna dilema in prav zaradi tega je marsikje v svetu prepovedana in le ponekod dovoljena npr. \u0160vica, Nizozemska, Belgija, Kolumbija, Avstralija, Oregon (ZDA). V omenjenih dr\u017eavah je evtanazija pravno zelo urejena in vsebuje stroga merila, katera natan\u010dno predpisujejo v katerih primer je evtanazija legalna oziroma dovoljena.<\/p>\n
Kaj pa sploh je evtanazija? Evtanazija po gr\u0161ko (gr. Euthanasia) pomeni lepa smrt. Je medicinska pomo\u010d pri umiranju ali medicinska pomo\u010d pri samomoru, kjer najve\u010dkrat zdravnik pomaga umreti nekomu drugemo s smrtonosno injekcijo, s strupom ali pa z izklopom naprav, ki bolnika ohranjajo pri \u017eivljenju. Lo\u010dimo aktivno (\u00bbstoriti\u00ab) in pasivno (\u00bbdopustiti\u00ab) evtanazijo.<\/p>\n
Moje mnenje glede evtanazije je, da ima vsaka stvar svoje prednosti in slabosti. Te\u017eko se je popolnoma opredeliti, saj ne poznamo vseh vidikov, najpomembnej\u0161e pa je, da nismo \u0161e nikoli bili v podobni situaciji in ne moremo vedeti kako bi se takrat odlo\u010dili.<\/p>\n
Moje mnenje izvira \u017ee, ko sem se v srednji \u0161oli seznanil z pojmom evtanazijo in smo imeli razli\u010dne debate. Podobno je bilo tudi kasneje na fakulteti, kjer smo morali preu\u010diti temo evtanazija in poiskati argumente, ki podpirajo na\u0161e stali\u0161\u010de. Takrat sem iskal argumente \u00bbza\u00ab evtanazijo, ter jih na\u0161el ogromno od razli\u010dnih zdravnikov, psihologov itd. Pa vendar ko sem moral preu\u010diti \u0161e argumente \u00bbproti\u00ab sem kaj kmalu pri\u0161el do zaklju\u010dka, da se nebom mogel strinjati. Zato bi poudaril kakor sem \u017ee v uvodu omenil, da ima vsaka stvar svoje prednosti in slabosti ter da je pomembno, da vidimo zadevo tudi iz drugih zornih kotov.<\/p>\n
Hkrati pa se zelo zanimam za to temo ter paliativno oskrbo bolnikov in nasplo\u0161no o umiranju, saj sem bil na razli\u010dnih delavnicah ter v hospicu, kjer sem se lahko bolje seznanil s to tematiko. Tudi v moji praksi sem \u017ee delal z umirajo\u010dimi ljudmi ter ugotovil, da je to izjemno posebno delo kjer ni dovolj le znanje ampak mnoge druge vrline, ki jih ne pridobi vsak \u010dlovek v \u017eivljenju.<\/p>\n
Zakaj za? <\/em><\/p>\n Ena izmed glavnih vrednot je pravica do svobo\u0161\u010dine in osebne odlo\u010ditve, zato mislim, da bi lahko vsak posameznik odlo\u010dal o svojem \u017eivljenju. Tudi Evropska deklaracija o \u010dlovekovih pravicah dolo\u010da, da \u010dlovek ne sme biti prisiljen k trpljenju in ima pravico do umiranja brez bole\u010din ter dostojanstvene, \u010dloveka vredne smrti. Zakaj imamo pravico do \u017eivljenja, ne pa pravico do mirne smrti? Zakaj je potem dovoljen splav, kjer lahko odlo\u010damo o \u017eivljenju drugih, o lastnem pa nesmemo?<\/p>\n Seveda bi morala biti evtanazija dovoljena le pri hudo bolnih pacientih, ki imajo terminalno napredujo\u010do bolezen in imajo hude, neznosne bole\u010dine. Te bolniki bo morali jasno izraziti \u017eeljo po evtanaziji, kjer bi se tudi upo\u0161tevalo mnenje zdravnikov ter bi se na podlagi tega nato razsodila eti\u010dna komisija ali je opravi\u010deno ali ne.<\/p>\n Zakaj proti?<\/em><\/p>\n Pri legalizaciji evtanazije lahko pride do velikih zlorab kot je naprimer prisiljena evtanazija, kjer svojci odlo\u010dajo o bolnikovem \u017eivljenju ter se poslo\u017eujejo evtanazije iz ekonomskih razlogov ali pa zaradi koristi sebi v prid. To ni problem kadar so bolniki pri zavesti, zaplete pa se ko je le-ta npr. v komi. Vpra\u0161anje je tudi ali je bolnik takrat \u00a0(v \u010dasu bolezni \u2013 depresivni fazi) sposoben razsodno razmi\u0161ljati ter se odlo\u010dati o sebi in o svojem \u017eivljenju.<\/p>\n V dana\u0161njem \u010dasu pa mislim, da obstaja tudi veliko eti\u010dnih sprejemljivih alternativ kot so naprimer dru\u0161tva\u00a0 (hospic), ki nudijo pomo\u010d umirajo\u010dim (paliativna oskrba<\/em>) ljudem in jim laj\u0161ajo bole\u010dine ter omogo\u010dijo dostojno smrt.<\/p>\n PREGLED LITERATURE:<\/strong><\/p>\n Trontelj J (2003). Razmi\u0161ljanja o evtanaziji v Evropi in v Sloveniji. Obzor Zdr Neg. 37(4): 253-8.<\/p>\n Jo\u017ee Trontelj, priznani slovenski akademik, kateri je veliko deloval na podro\u010dju etike, saj je bil tudi predsednik Eti\u010dne komisije RS za medicinsko etiko, je v svojem \u010dlanku, ki ga je objavil za revijo Obzornik zdravstvene nege zapisal razli\u010dne prednosti in slabosti evtanazije ter prikazal evtanazijo z razli\u010dnih zornih kotov.<\/p>\n Kot zanimivost, ki sem jo zasledil v \u010dlanku je, da so \u0161tevilne \u0161tudije v dr\u017eavah kot sta Nizozemska in v Oregonu dokazale, da glavni vzrok za evtanazijo ne ti\u010di v neznosnem trpljenju ampak v kvaliteti \u017eivljenja, ki se zdi ljudem nesprejemljiva. To poudarja tudi avtor, ki je zagovornik alternativ in to dobro opi\u0161e v \u010dlanku. Kot primer alternativ je poudaril podpora dru\u0161tvu Hospic, vzpostavitev mobilne ekipe (multidisciplinarni tim!) za medicinsko oskrbo na domu, v bolni\u0161nicah urediti oddelke za paliativno oskrbo itd.<\/p>\n VIR2:<\/strong><\/p>\n Urban\u010di\u010d V (2006). Pogled pravnika na evtanazijo. Med Mes. 2: 206- 13.<\/p>\n Avtor se v svojem \u010dlanku opredeli predvsem na pacientove pravice ter meni, da mora biti posamezniku dana mo\u017enost, da izbira. \u010ce izbere samomor, da bi se izognil neznosnim bole\u010dinam ter ne more sam uresni\u010diti te \u017eelje, potem\u00a0 smo mu dol\u017eni pri tem pomagati in tako dovoliti, da umre kot \u010dlove\u0161ko bitje.<\/p>\n VIR3:<\/strong><\/p>\n Zakoni – izpostavil bi predvsem:<\/p>\n ZAKON O PACIENTOVIH PRAVICAH<\/strong><\/p>\n Pravica do prepre\u010devanja in laj\u0161anja trpljenja (39. \u010clen ZPacP)<\/em><\/p>\n Ta pravica govori o tem, da ima vsak pacient pravico, da zdravstveno osebje stori vse potrebno, da bi odpravilo in \u010dim bolj ubla\u017eilo bole\u010dine in tpljenje, povezane s po\u0161kodbo ali boleznijo. Vendar pa ta pravica ne daje pravice do evtanazije, pa\u010d pa aktivno sodelovanje pri zdravljenju, spo\u0161tovanje volje pacienta in prepre\u010devanje njihovega trpljenja.<\/p>\n Pravica do samostojnega odlo\u010danja o zdravljenju (26. \u2013 31. \u010clen ZPacP)<\/em><\/p>\n Dolo\u010da, da zdravnik oz. zdravstveni delavci ne smejo opraviti zdavstvene oskrbe, ne da bi prej dobili pacientovo privolitev. Pacient lahko zavrne katerikoli poseg, razen \u010de bi s tem ogrozil \u017eivljenje ali zdravje drugih. Pacient ima tudi pravico zavrniti nujno medicinsko pomo\u010d.<\/p>\n Ta pravica se mi zdi zelo pomembna, saj na podlagi tega ima pacient avtonomijo nad svojim zdravjem\/ \u017eivljenjem in se lahko na podlagi svojega mnenja odlo\u010di za nadaljni potek.<\/p>\n KAZENSKI ZAKONIK<\/strong><\/p>\n \u00bbKdor umirajo\u010demu ali neozdravljivo bolnemu vzame \u017eivljenje, se kakor vsak drug storilec kaznivega dejanja uboja kaznuje z zaporom najmanj petih let.\u00ab<\/p>\n Govori o tem, kdor umirajo\u010demu pomaga pri samomoru in ta stori samomor, se kakor vsak pomaga\u010d pri samomoru kaznuje z zaporom od\u0161estih mesecev do petih let.<\/p>\n Poleg teh \u010dlenov se pojavljajo \u0161e mnogi, iz katerih lahko ugotovimo, da je podro\u010dje evtanazije natan\u010dno predeljeno in prepovedano ter kaznivo dejanje.<\/p>\n VIR4:<\/strong><\/p>\n Kot \u010detrti vir bi povzel spremno besedo prof. dr. Leva Mili\u010dinskega, ki jo je napisal v knjigi Pravica do smrti, avtorja Jamesa Rachelsa in si postavi naslednja vpra\u0161anja: \u010ce je \u010dlovek neozdravljivo bolan ali v telesnih sposobnostih trajno tako prizadet, da svojim vsakdanjim potrebam sam ne more stre\u010di, pa je njegovo \u017eivljenje le trpljenje zanj in za njegove bli\u017enje, ko smrt \u017eeni ve\u010d groza temve\u010d odre\u0161enje, kaj potem? Ali ima \u010dlovek res vso pravico izbrati si smrt, kakr\u0161na mu je ugodnej\u0161a? Ali pa naj gleda na \u017eivljenje kot dar narave, ki ga ne sme zavre\u010di in naj prepusti naravi ali bogu to, kdaj in kako naj pride smrt nadenj?<\/p>\n Ta vpra\u0161anja so tudi jedro razpravljanja o dopustnosti in nedopustnosti evtanazije, ki jo pojmuje kot \u00bbusmrtitev iz usmiljenja.\u00ab<\/p>\n VIR5<\/strong><\/p>\n Kot zadnji vir bi citiral nekaj mnenj razli\u010dnih ljudi iz forumov, kjer so spra\u0161evali kaj menijo o evtanaziji.<\/p>\n Eva: \u00bbKo je \u010dlovek v komi, sem jaz proti izklopu aparatov in se pa\u010d pusti \u010dasu \u010das! \u010de je \u010dlovek mo\u017egansko mrtev, pa seveda ni druge pomo\u010di, je to \u017eal neizogibno! Kiara: \u00bbDolgo \u010dasa sem bila za evtanazijo, vendar sem po zelo zanimivi razpravi, ki smo jo imeli na to temo na faksu, spremenila mnenje. Predvsem je problem v tem, da \u010de bi bila evtanazija dovoljena bi se starej\u0161i in bolni ljudje po\u010dutili dol\u017ene da umrejo. Mogo\u010de si \u010dlovek sploh ne bi \u017eelel umreti, vendar ker bi bila evtanazija uzakonjena, bi \u010dutil dol\u017enost, da umre in ni v breme drugim ljudem.\u00ab<\/p>\n \u010ce naredim povzetek napisanih mnenj na forumih, sem prepri\u010dan, da je velik dele\u017e ljudi za evtanazijo in jo podpirajo. Zakaj je tako, lahko mogo\u010de tudi sklepamo, da niso seznanjeni z drugih vidikov, kateri so bolj negativni. Seveda pa si ima vsak pravico, ustvariti svoje mnenje in ga zagovarjati. Pri temah, ki so eti\u010dno sporne, pa je treba poudariti da ne obstaja \u00bbpravilno\u00ab stali\u0161\u010de oziroma \u00bbnepravilno\u00ab.<\/p>\n Med pregledom literature sem zasledil zanimiv staveak, katera sta se me dotaknila iz vseh vidikov in spremenila moje razmi\u0161ljanje. To sta stavka Jo\u017eeta Trontlja, citiram: \u00bb Stopnja \u010dlove\u010dnosti in civilizacije dru\u017ebe se bo vse bolj presojala tudi po tem, koliko je pripravljena storiti za svoje umirajo\u010de. U\u010dinkovita skrb in pomo\u010d odhajajo\u010dim bosta naredili evtanazijo nepotrebno. Skrb za bolne in umirajo\u010de pa bo popla\u010dana na raznovrstne na\u010dine tudi mladim zdravim.\u00ab<\/p>\n TUJI \u010cLANKI:<\/strong><\/p>\n Bibliografska zbirka<\/strong>: CINAHL<\/p>\n Ime \u010dasopisa in leto izdaje<\/strong>: Journal of Clinical Nursing, 2010<\/p>\n Avtorji<\/strong>: Yvonne Denier, Chris Gastmans, Nele De Bal and Bernadette Dierckx de Casterle<\/p>\n Naslov<\/strong>: Communication in nursing care for patients requesting euthanasia: A qualitative study<\/p>\n Slovenski prevod<\/strong>: Komunikacija v zdravstveni negi pri pacientih, \u017eele\u010dih evtanazije: kvalitativna \u0161tudija<\/p>\n Metoda<\/strong>: Uporabljena metoda v danem \u010dlanku je billa osemnajst polstrukturiranih intervjujev medicinskih sester iz devetih razli\u010dnih bolni\u0161nic v belgijskem mestu Flanders. Intervju je potekal v letih 2005 in 2006.<\/p>\n Povzetek<\/strong>: V \u0161tudiji so opisali koliko komunikacija med medicinsko sestro in neozdravljivim pacientom pomeni v procesu evtanazije.<\/p>\n Rezultati \u0161tudije so pokazali, da je evtanazija za mentalno zdrave in terminalno bolne paciente, kompleksen in dinami\u010den proces, najpomembnej\u0161a stvar pri tem pa je komunikacija medicinskih sester z vsemi udele\u017eenci procesa evtanazije. Ugotovitve raziskave torej poka\u017eejo, da je pri evtanaziji komunikacija glavni klju\u010d, da se njen proces izvede kakovostno in v skladu z \u017eeljami pacientov ter njihovih dru\u017einskih \u010dlanov.<\/p>\n Medicinske sestre morajo biti tudi v zadostni meri izobra\u017eene oziroma izurjene ter morajo imeti komunikacijske sposobnosti in znanje o evtanaziji. Prav tako bi bilo potrebno postaviti dolo\u010dene smernice in navodila za pravilno ravnanje v primeru evtanazijskega procesa, na katere bi se lahko medicinske sestre tudi obrnile v dolo\u010deni situaciji.<\/p>\n Rezultati naj bi bili po mnenju avtorjev relevantni le za ta izbrani vzorec medicinskih sester. Potrebnih je \u0161e ve\u010d raziskav na temo komunikacije, ki poteka v procesu evtanazije, prav tako bi se morali posvetiti tudi ostalim udele\u017eencem v procesu evtanazije (pacienti, dru\u017einski \u010dlani, ostali negovalci itd.) ter njihovim pogledom na komunikacijo in ne samo medicinskim sestram.<\/p>\n Komentar<\/strong>: Kot je \u017ee zgoraj omenjeno, se raziskovalne ugotovitve v veliki meri nana\u0161ajo na medicinske sestre. Po mojem mnenju so rezultati relavantni in jih lahko posplo\u0161imo, zato ker so vse intervjujane osebe vsakodnevno v stiku z umirajo\u010dimi pacienti in imajo veliko izku\u0161enj na podro\u010dju komuniciranja. Lahko torej zagotovo re\u010demo, da je komunikacija ena izmed najpomembnej\u0161ih elemntov pri procesu evtanazije. Da bi zagotovili kakovostno zdravstveno nego, bo po mojem mnenju na podro\u010dju komunikacije potrebnih \u0161e veliko raziskav in dodatnega izobra\u017eevanja, kjer bi se medicinska sestra za\u010dela zavedati njenega pomena in tako \u0161e izurila svoje komunikacijske ve\u0161\u010dine.<\/p>\n 2. TUJI \u010cLANEK<\/strong><\/p>\n Bibliografska podatkovna zbirka<\/strong>: CINAHL<\/p>\n Ime \u010dasopisa in leto izdaje<\/strong>: OMEGA, 2012- 2013<\/p>\n Avtor<\/strong>: Naser Aghababaei<\/p>\n Naslov<\/strong>: The euthanasia- religion nexus: Exploring religious orientaton and euthanasia attitude measures in a Muslim context<\/p>\n Slovenski prevod<\/strong>: Povezava med evtanazijo in religijo: Raziskovanje verske usmerjenosti in evtanazije z vidika muslimanske vere<\/p>\n Metoda<\/strong>: V raziskavi je sodelovalo tristo prostovoljnih \u0161tudentov iz Univerze v Teheranu. Starost udele\u017eencev je varirala med 18 in 35 let, 66% sodelujo\u010dih pa je bilo \u017eensk. Uporabili so nenaklju\u010dno namensko vzor\u010denje, ni pa bilo uporabljenih nobenih posebnih kriterijev, po katerih bi vklju\u010dili ali izklju\u010dili prostovoljce iz raziskave. Izbrani \u0161tudentje so odgovorili na ve\u010d vpra\u0161alnikov. Prvi je vseboval samo eno vpra\u0161anje, in sicer ali se jim evtanazija zdi moralno sprejemljiva. Potem pa so izpolnili \u0161e dve posebni lestvici, in sicer Euthanasia Attitude Scale (v nadaljevanju EAS) in pa Religious Orientation Scale \u2013 Revised, ki sta vsebovali ve\u010d vpra\u0161anj in dali podatke o tem, kako sta religija in odnos do evtanazije med seboj povezani.<\/p>\n Vsebina<\/strong>: Cilj raziskave je bil preu\u010diti povezavo med vero in odnosom do evtanazije. V raziskavi sta bili na voljo dve verski obliki, in sicer intrinzi\u010dna ter ekstrinzi\u010dna. Intrinzi\u010dna vernost pomeni, da verniku njegova vera predstavlja glavno motivacijo v njegovem \u017eivljenju in da v svojo vernost ne vstopa zaradi zunajverskih razlogov, kot je to zna\u010dilno za ekstrinzi\u010dno vero, pri kateri se vernost uporablja le za premagovanje svojih psiholo\u0161kih in dru\u017ebenih te\u017eav.<\/p>\n Rezultati \u0161tudije so pokazali, da je sprejemanje evtanazije tako kot pri prvem vpra\u0161alniku kot tudi pri obeh lestvicah, negativno povezano z vsako obliko religioznosti, torej intrinzi\u010dno ter ekstrinzi\u010dno. Pri tem je imela intrinzi\u010dna vera \u0161e vi\u0161jo negativno povezavo kot pa ekstrinzi\u010dna. To pomeni, da vera nasprotuje izvajanju evtanazije.<\/p>\n V raziskavi so tudi primerjali lestvico, ki vsebuje samo eno samo vpra\u0161anje ter lestvico EAS z ve\u010dimi vpra\u0161anji. Kot je \u017ee omenjeno, je pri obeh lestvicah korelacija med spremenljivkama negativna, vendar pa so ugotovili, da je pri kompleksnej\u0161i lestvici povezava mo\u010dnej\u0161a, zato so njeni rezultati tudi bolj zanesljivej\u0161i, sama lestvica EAS pa ima tako potencial za uporabo \u0161e v prihodnjih \u0161tudijah, ki bodo potekale na to temo.<\/p>\n \u0160tudija je bila omejena le na vzorec \u0161tudentov, ki so po naravi bolj liberalni in odprti za nove ideje kot na primer evtanazija, zato lahko pri\u010dakujemo, da bi bil odziv \u0161ir\u0161e populacije na evtanazijo \u0161e bolj negativen. Ugotovili so tudi, da spol in starost vpra\u0161anca nista imela vpliva pri izbiri odgovorov.<\/p>\n Komentar<\/strong>: Raziskovalne ugotovitve se nana\u0161ajo le na muslimanske \u0161tudente in zaradi tega jih ne moremo posplo\u0161iti na celotno populacijo, saj vzorec tudi ne zajema ljudi, ki so na druga\u010dnem intelektualnem nivoju kot \u0161tudentje. Vendar pa lahko pri\u010dakujemo, da bi bili rezultati tudi pri vseh ostalih verskih pripadnikih podobni, in sicer povezava med vero ter evtanazijo bi bila negativna. Tudi pri drugih verah je korelacija med tema dvema spremenljivkama negativna, torej ne podpirajo evtanazije, vendar pa bi morali njihove pripadnike prav tako testirati, da bi izvedeli to\u010dno vrednost korelacijskega koeficienta ter ali je tako visok kot pri muslimanski veri ali ni\u017eji. Bibliografska zbirka<\/strong>: CINAHL<\/p>\n Ime \u010dasopisa in leto izdaje<\/strong>: Nursing Ethics 2012<\/p>\n Avtorji<\/strong>: Mar\u00eda-Isabel Tamayo-Vel\u00e1zquez,\u00a0 Pablo Sim\u00f3n-Lorda, Maite Cruz-Piqueras<\/p>\n \u00a0Naslov<\/strong>: Euthanasia and physician-assisted suicide: Knowledge, attitudes and experiences of nurses in Andalusia (Spain)<\/p>\n Slovenski prevod<\/strong>: Evtanazija in samomor z zdravnikovo pomo\u010djo: Znanje, stali\u0161\u010da in izku\u0161nje medicinskih sester v Andaluziji (\u0160panija)<\/p>\n Metoda<\/strong>: Uporabljen je bil spletni vpra\u0161alnik, sestavljen iz 35 zaprtih vpra\u0161anj, nanj pa je odgovarjalo 390 medicinskih sester iz Andaluzije. Vpra\u0161anja so se nana\u0161ala na socialno- demografske podatke (starost, spol, stroka itd.), znanje in izku\u0161nje z evtanazijo ter obliko samomora z zdravnikovo pomo\u010djo.<\/p>\n Vsebina<\/strong>: Namen \u0161tudije je bil oceniti znanje, stali\u0161\u010da ter izku\u0161nje \u0161panskih medicinskih sester v povezavi z evtanazijo in samomorom z zdravnikovo pomo\u010djo. Rezultati \u0161tudije so pokazali, da bi bilo potrebno izbolj\u0161ati znanje anketirancev v zvezi z evtanazijo in pa samomorom z zdravnikovo pomo\u010djo, saj je le 50 % medicinskih sester\u00a0 pravilno odgovorilo na vpra\u0161anje kako delovati v primeru, ko pacient \u017eeli evtanazijo. Nekatere med njimi se niso niti zavedale, da je le-ta oziroma kakr\u0161na koli pomo\u010d pri smrti pacienta v \u0160paniji kaznivo dejanje. Ve\u010d kot polovica jih je potem odgovorilo, da bi podprli njihovo legalizacijo in bi ta proces tudi izvajali.<\/p>\n Glede na podatke o spolu vpra\u0161ancev so ugotovili, da je ve\u010d zdravstvenikov kot pa medicinskih sester dobilo pro\u0161njo pacienta, da mu izvedejo proces evtanazije in pomo\u010di pri smrti. Razlogi za to niso znani, zato ostaja to podro\u010dje, kako spol vpliva na pro\u0161njo pacienta, odprto in ga je potrebno \u0161e podrobno raziskati.<\/p>\n V \u0161tudiji so tudi primerjali \u0160panijo z drugimi dr\u017eavami ter ugotovili, da \u0160panija zelo po\u010dasi spreminja svoje kulturne navade in je zato bolj zadr\u017eana pri uvajanju novih procesov (npr. evtanazija oziroma pomo\u010d pri smrti) v zdravstvu. Zato bi bilo potrebno \u0161e bolj izobraziti medicinske sestre na tem podro\u010dju in tako pokazati, da so evtanazija in pa ostale pomo\u010di pri smrti pacienta lahko moralno sprejemljive ter zakonite.<\/p>\n Komentar<\/strong>: Rezultati se nana\u0161ajo na \u0161panske medicinske sestre. V anketi jih je sodelovalo veliko \u0161tevilo, zato lahko vzorec posplo\u0161imo na celotno populacijo medicinskih sester, vendar pa to velja samo za \u0160panijo, saj ima le-ta \u0161e vedno nekoliko konzervativno razmi\u0161ljanje glede tega podro\u010dja.<\/p>\n AKTI:<\/strong><\/p>\n KODEKS MEDICINSKE DEONTOLOGIJE<\/strong><\/p>\n ZAKON O PACIENTOVIH PRAVICAH<\/strong><\/p>\n KODEKS ETIKE MS IN ZT<\/strong><\/p>\n Na\u010delo IV: Medicinska sestra spo\u0161tuje dostojanstvo in zasebnost pacienta v vseh stanjih zdravja, bolezni in ob umiranju<\/p>\n Standard<\/em>: Medicinska sestra umirajo\u010demu pacientu omogo\u010da kakovostno zdravstveno nego in oskrbo, razumevajo\u010d odnos, laj\u0161anje trpljenja, upanje, izpoved verskega prepri\u010danja, ob\u010dutek varnosti ter mirno in dostojanstveno smrt<\/p>\n (Ta kodeks evtanazije ne podpira. Zdravstveni delavci bi se morali v mejah medicinske znanosti in mo\u017enosti truditi, da bi bolniku olaj\u0161ali telesno in du\u0161evno trpljenje ter se borili za njegovo \u017eivljenje in zdravje<\/em> (Urban\u010di\u010d, 2006))<\/em><\/p>\n ZAKLJU\u010cEK<\/strong><\/p>\n Preden sem se za\u010del poglabljati v literaturo v zvezi z evtanazijo, sem bil prepri\u010dan, da bi morala biti le-ta dovoljena, saj ima vsak pravico do svobodnega odlo\u010danja. Zavedal sem se nekaterih slabosti, vendar premalo in nisem bil odprt za nove informacije, katere so bile ve\u010d ali manj v zvezi \u00bbproti\u00ab evtanaziji, dokler nisem prebral nekaj literature.<\/p>\n Najbolj me spodbudilo k razmi\u0161ljanju \u010dlanek Jo\u017eeta Trontlja, kateri citat sem napisal \u017ee pri poglavju Pregled literature, in pa \u0161e njegova ugotovitev, ki pravi, da glavni vzrok za evtanazijo ne ti\u010di v neznosnem trpljenju ampak v kvaliteti \u017eivljenja, ki se zdi ljudem nesprejemljiva. Moje mnenje, ki sem si ga ustvaril pri tem je, da \u010de bi ljudi bolje seznanili z paliativno oskrbo in tudi njo samo razvili po celem svetu in dobila avtonomno veljavo. Tako bi pokazali ljudem, da beg ni edina re\u0161itev in da je lahko umiranje dostojanstven, naraven proces, brez bole\u010din, ki jih do\u017eivlja umirajo\u010di.<\/p>\n Mislim, da se ta eti\u010dna dilema nebo nikoli razre\u0161ila, saj je veliko zagovornikov kot nasprotnikov in vsaka stran ima utemeljene argumente, kateri podpirajo njihova stali\u0161\u010da. Po mojem mnenju, pa se bo evtanazija legalizirala (in samomor z zdravnikovo pomo\u010djo) v ve\u010dini dr\u017eav po svetu, vendar pa bo to dolgotrajen proces.<\/p>\n Zakaj tako menim? Ker evtanazijo predstavlja ve\u010dini la\u017ejo pot \u2013 bli\u017enjico in kljub razvijanju paliative in drugih oblik alternativ je evtanazija za razliko od dolgotrajnega zdravljenja ekonomsko ugodnej\u0161a, vendar pa je tudi to sporno, saj je mo\u017enost zlorabe ogromna. Vedno bolj pa se poudarja kvaliteta \u017eivljenja in tako invalidnost ter umiranje v hudih bole\u010dinah po mnenju ljudi ne sodi v to \u00bbkategorijo\u00ab. Tudi vse ve\u010d terminalno bolnih se odlo\u010di iti v tujino, kjer je evtanazija legalna. Zaradi teh razlogov in \u0161e ve\u010d, mislim, da bodo evtanazijo uveljavili in dali ljudem mo\u017enost izbire.<\/p>\n Za konec povem, da sem neopredeljen, saj imam veliko argumentov, ki me prepri\u010dujejo \u00bbza\u00ab in \u00bbproti\u00ab, vendar pa tudi \u010de bi bil trdno prepri\u010dan v svoje stali\u0161\u010de, si nemorem predstavljati, kako bi bilo, ko bi se jaz zna\u0161el v situaciji, kjer bi moral odlo\u010dati v svojem \u017eivljenju ali \u017eivljenju nekoga drugega.<\/p>\n VIRI:<\/strong><\/p>\n Trontelj J (2003). Razmi\u0161ljanja o evtanaziji v Evropi in v Sloveniji. Obzor Zdr Neg. 37(4): 253-8.<\/p>\n Urban\u010di\u010d V (2006). Pogled pravnika na evtanazijo. Med Mes. 2: 206- 13.<\/p>\n Rachels J (1987). Pravica do smrti: evtanazija in morala. Ljubljana: Cankarjeva zalo\u017eba.<\/p>\n \u0160ibila N (2010). Pravni in eti\u010dni vidik evtanazije. Diplomsko delo, Ptuj: Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta.<\/p>\n Cafuta M, Jane\u017ei\u010d Podrobnikar T, Prislan P (2008). Evtanazija. Raziskovalna naloga, Celje: Srednja zdravstvena \u0161ola Celje<\/p>\n Kancler K (1997). Kodeks medicinske deontologije Slovenije. V: 27. Redna seja skup\u0161\u010dine Zdravni\u0161ke zbornice Slovenije, 24.4.1997.<\/p>\n Kodeks etike medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Ur.l. RS, \u0161t. 2\/2006.<\/p>\n Zakon o pacientovih pravicah, ZPacP, Ur.l.RS, \u0161t. 15\/2008.<\/p>\n Kazenski zakonik Republike Slovenije (KZ-1), Uradni list RS, \u0160T.55\/ in 39\/09.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Evtanazija je velika eti\u010dna dilema in prav zaradi tega je marsikje v svetu prepovedana in le ponekod dovoljena npr. \u0160vica, Nizozemska, Belgija, Kolumbija, Avstralija, Oregon (ZDA). V omenjenih dr\u017eavah je evtanazija pravno zelo urejena in vsebuje stroga merila, katera natan\u010dno predpisujejo v katerih primer je evtanazija legalna oziroma dovoljena. Kaj pa sploh je evtanazija? Evtanazija … Preberi ve\u010d o Evtanazija – o evtanaziji<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[468],"tags":[469,3786,2036,3785],"class_list":["post-4631","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-1-letnik-etika-in-filozofija-v-zdravstveni-negi","tag-etika","tag-evtanasia","tag-evtanazija","tag-o-evtanaziji"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4631","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=4631"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4631\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=4631"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=4631"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=4631"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}<\/h1>\n
\n
\n
\nKo pa je tu bolezen, recimo rakavi bolniki pred smrtijo, sem pa jaz za, da se mu pomaga z dolo\u010denimi zdravili na drugo stran! Ponavadi ti bolniki\u00a0 v zadnjih dneh trpijo nevzdr\u017ene bole\u010dine, in seveda si tega nih\u010de ne \u017eeli! \u010ce lahko lahj\u0161amo bole\u010dine in \u010deprav je potem mo\u017eno da zaradi teh zdravil par dni prej umrejo(ne vem ali je potem to evtanazija) sem za, ker si nih\u010de ne zaslu\u017ei takega trpljenja!\u00ab<\/p>\n
\n[wp_ad_camp_1]
\n3. TUJI \u010cLANEK:<\/strong><\/p>\n\n
\n