Vzdr\u017eevanje normalne telesne temperature je ena izmed temeljnih 14. \u017eivljenjskih aktivnosti po V. Henderson in je nujno potrebna za normalno delovanje \u010dloveka v celoti. To pa zdale\u010d ne velja samo za ljudi ampak za vse \u017eive organizme na tem planetu, saj se pri spremembah v temperaturi, naj bo to zunanja (okolje) ali notranja (telo), poru\u0161i ravnovesje kljub u\u010dinkovitemu prilagajanju organizma z razli\u010dnimi mehanizmi termoregulacije.<\/p>\n
Problem predstavlja predvsem pri rizi\u010dnih skupinah, kot so otroci, saj sami niso zmo\u017eni uravnavati povi\u0161ane povi\u0161ane telesne temperature, zato je pomemben pristop medicinskih sester ter star\u0161ev in njihovo znanje, ki pa se velikokrat izka\u017ee kot nezadostno ali nepravilno. Prav to pa prikazujejo rezultati novej\u0161e raziskave, opravljene na Irskem, ki pa so pretresljivi.<\/p>\n
Povi\u0161ana telesna temperatura je torej pomembna tematika, saj je le-ta eden izmed najpogostej\u0161ih simptomov bolezni oziroma pokazatelj nekega procesa v telesu (McDougall & Harrison, 2014). Le-ta pa ima poleg koristi, tudi veliko \u0161kodljivih u\u010dinkov, ki so podrobneje razlo\u017eeni v nadaljevanju.<\/p>\n
Namen in cilj<\/em><\/p>\n Namen seminarske naloge je predstaviti problem povi\u0161ane telesne temperature, pomembno vlogo star\u0161ev in medicinske sestre pri izvajanju zdravstvene nege otroka s povi\u0161ano temperaturo ter kako v vsakdanjem \u017eivljenju ukrepati pri otroku z vro\u010dinskimi kr\u010di.<\/p>\n METODE<\/strong><\/p>\n Uporabljena je bila deskriptivna metoda oziroma kriti\u010dni pregled strokovne literature. Literatura je bila pridobljena s pomo\u010djo dostopa do baze Cumulative Index to Nursing and Allied health Literature (CINAHL), kjer so bili uporabljenih trije strokovni \u010dlanki ter tuje in doma\u010de monografije. Izbrana literatura izvira iz obdobja 2002 do leta 2014. Med literaturo so vklju\u010deni tudi u\u010dbeniki za srednje zdravstvene \u0161ole in zdravstvene fakultete ter knji\u017eice slovenskih pediatrov. Viri iz leta 2002 do 2006, so bili zaradi svoje smiselnosti in relevantnosti vseeno vklju\u010deni v pregled literature.<\/p>\n NORMALNA TELESNA TEMPERATURA<\/strong><\/p>\n Normalna telesna temperatura je nujno potrebna za delovanje organizma, saj je \u010dlovek homeotermno bitje. Vse kemi\u010dne reakcije in presnovni procesi so odvisni od nje, kar pomeni, \u010de je telesna temperatura povi\u0161ana, se hitrost kemi\u010dnih reakcij odvija hitreje, pri zni\u017eani pa po\u010dasneje (Finderle, 2002). Nadzor nad njo ima termoregulacijski center, ki se nahaja v hipotalamusu in s pomo\u010djo termoreceptorjev, povezave z motori\u010dnim sistemom, simpati\u010dnim \u017eiv\u010devjem in endokrinim sistemom zaznava ter skrbi za stalno temperaturno vrednost, ki se kljub vplivom okolja le malo spreminja (Finderle, 2002). Normalna telesna temperatura niha preko dneva med 36\u00b0C in 37,2\u00b0C (Rozman in sod., 2006) in je najvi\u0161ja okoli 5. ure popoldne, najni\u017eja pa med 2. in 6. uro zjutraj (Finderle, 2002).<\/p>\n FAKTORJI, KI VPLIVAJO NA REGULACIJO<\/p>\n – BIOFIZIOLO\u0160KI FAKTORJI \u2013 najve\u010dkrat je zvi\u0161ana temperatura posledica infekcije ali vnetja. Predvsem so ogro\u017eeni ljudje s zmanj\u0161ano imunsko odpornostjo ali imunostjo (maligna obolenja, HIV) (Harkreader & Hogan, 2004).<\/p>\n – PSIHI\u010cNI FAKTORJI – toplota je zelo povezana z ob\u010dutkom varnosti, hlad pa ravno obratno, torej z izolacijo in osamljenostjo (Rozman in sod., 2006).<\/p>\n – STAROST IN RAZVOJNA STOPNJA\u2013 otroci in starej\u0161i ljudje se te\u017eje prilagajajo na temperaturo okolja. \u0160e posebej dojen\u010dki, za katere so zna\u010dilna velika nihanja v uravnavanju telesne temperature in pa tudi zna\u010dilna vi\u0161ja telesna temperatura zaradi pospe\u0161enega metabolizma (Harkreader & Hogan,, 2004). Nasprotje pa so prav starej\u0161i ljudje, kateri imajo ni\u017ejo telesno temperaturo zaradi zmanj\u0161anega vnosa bogato kalori\u010dne hrane, zmanj\u0161ane aktivnosti, propad \u017elez znojnic, zmanj\u0161an ob\u010dutek za \u017eejo ter motenj v regulaciji telesne temperature. Posledica tega je nevarnost hipotermije ali hipertermija (Harkreader & Hogan, 2004).<\/p>\n – ZDRAVILA – nevroleptiki povzro\u010dijo pomanjkanje ob\u010dutka za \u017eejo in posledi\u010dno dehidracijo ter povi\u0161ano telesno temperaturo. Tudi imunosupresivna sredstva, ki se uporabljajo po transplantaciji organov, vplivajo na ve\u010djo dovzetnost za infekcije in s tem pojav vro\u010dine (Harkreader & Hogan, 2004).<\/p>\n – OKOLJE – Pod okolje vklju\u010dujemo notranje okolje (stanovanje), ki je predvsem povezano z ekonomskim statusom, saj si nekateri ob ekstremnih temperaturah ne morejo privo\u0161\u010diti klimatskih naprav, gretja itd. (Harkreader & Hogan, 2004) in pa zunanje okolje kot podnebje. Dejstvo je, da je \u010dlovek evolucijsko prilagojen na \u017eivljenje v subtropskemu okolju, v hladu ali celo arkti\u010dnih razmerah pa lahko pre\u017eivi samo zaradi svojih vedenjskih odgovorov (Finderle, 2002).<\/p>\n – SOCIALNO – EKONOMSKI FAKTORJI \u2013 mednje spada zmo\u017enost prebivali\u0161\u010da, izbire primernih obla\u010dil glede na mikro- in makroklimo, toplo stanovanje, klimatske naprave itd.<\/p>\n – REKREACIJA – starej\u0161i ter bolni so manj telesno aktivni, kar lahko pri nizkih temperaturah povzro\u010di pojav hipotermije. Ravno obratno pa se ob aktivnostih kot je tek, nogomet ipd. v okolju z visokimi temperaturami, pojavi hipertermija ter vro\u010dinska kap (Harkreader & Hogan, 2004).<\/p>\n – PREHRANA \u2013 Predvsem ima vpliv na regulacijo bogato kalori\u010dna hrana, katera povzro\u010di dvig telesne temperature (Rozman in sod., 2006).<\/p>\n POVI\u0160ANA TELESNA TEMPERATURA<\/strong><\/p>\n Povi\u0161ana telesna temperatura je simptom, ki predstavlja velik problem tako v zdravstveni negi kot pri sami populaciji, saj ljudje, ki niso izobra\u017eeni na tem podro\u010dju, ne reagirajo pravilno, ko se ta pojavi in tako lahko pride do zapletov (Harkreader & Hogan,, 2004). Vzroki povi\u0161ane telesne temperature so ponavadi infekcije, vnetja, avtoimuna obolenja, neoplazije, u\u010dinki zdravil (Finderle, 2002), dehidracija, po\u0161kodbe centralnega \u017eiv\u010dnega sistema, psihi\u010dna stanja (Rozman in sod., 2006), opekline in zapore \u017eil (miokardni infarkt, mo\u017eganska kap) (Harkreader & Hogan, 2004). Delimo pa jo na: subfebrilno (37,1-37,8\u00b0C), zmerno (37,9-38,4\u00b0C), visoko (38,5-40\u00b0C) in zelo visoko (nad 40\u00b0C) (Rozman in sod., 2006).<\/p>\n Lo\u010dimo pojma vro\u010dina in hipertermija. Vro\u010dina se pojavi takrat, ko pride do motnje funkcije termoregulacijskega centra zaradi dviga nastavitvene to\u010dke ali \u00bbset-point\u00ab, najve\u010dkrat je vzrok infekcija ali vnetje, je pa ni\u017eja od 40.6\u00b0C. Predstavlja predvsem obrambni mehanizem. Manifestira se z tahikardijo, mrzlico, zaspanostjo in anoreksijo. Do hipertermije pa pride ob normalni nastavitveni to\u010dki in gre za izgubo oziroma motnjo sposobnosti termoregulacije. Vzrok je fizi\u010dna aktivnost , visoke temperature okolja in visoka vlaga, pospe\u0161en metabolizem, endokrine bolezni, vro\u010dinska kap, obse\u017ene opekline. Zna\u010dilna je visoka telesna temperatura, manifestira pa se z motnjami zavesti, tahikardijo, hipotenzijo in po\u0161kodbami tkiva (Harkreader & Hogan, 2004).<\/p>\n TELESNA TEMPERATURA PRI OTROKU<\/strong><\/p>\n Za otroka je zna\u010dilno, da se njegova telesna temperatura v 24. urah zelo spreminja. Vrednost jedra naj bi bila od 36-37,8\u00b0C (McDougall & Harrison, 2014). Poleg nihanja je pomembno omeniti to, da se otrok slabo prilagaja na spremembe temperature v okolju, saj njegov termoregulacijski center v mo\u017eganih \u0161e ni dovolj dobro razvit in zato te\u017eje kompenzira ob povi\u0161ani oziroma zni\u017eani telesni temperaturi, kakor pa odrasli ljudje, ki izgubljajo temperaturo s kondukcijo, konvekcijo, evaporacijo in radiacijo oziroma jo zadr\u017eujejo s pomo\u010djo drgetanja, vazokonstrikcije, upo\u010dasnjenim dihanjem, zavestnim gibanjem ter proizvajajo z metabolizmom in mi\u0161i\u010dno kontrakcijo (drgetanje) (Harkreader & Hogan, 2004).<\/p>\n <\/p>\n MERJENJE TELESNE TEMPERATURE PRI OTROKU<\/p>\n Pri otroku merimo temperaturo na razli\u010dne na\u010dine. Vendar pa moramo upo\u0161tevati tudi starost, saj otroku do 6 meseca ne bo mogo\u010de pravilno izmeriti temperature aksilarno (pod pazduho), prav tako bi bilo pri merjenju v ustih, ki je potencialno tudi nevarno, \u010de merimo z \u017eivosrebrnim termometrom. Zato se poslu\u017eujemo metode rektalno (v zadnji\u010dni odprtini), vendar pa ob nepravilni rabi otroka lahko po\u0161kodujemo. \u0160ele po 6. letu merimo aksilarno. Najbolj priporo\u010dljiva je novej\u0161a metoda, in sicer merjenje timpalno (v u\u0161esu) z digitalnim infrarde\u010dim termometrom (Keudel, 2003). Ne glede na izbrano metodo, je izredno pomembno, da je termometer nepo\u0161kodovan, vzdr\u017eevan, pravilno in pravo\u010dasno uporabljen.<\/p>\n POVI\u0160ANA TELESNA TEMPERATURA PRI OTROKU<\/strong><\/p>\n Pri otroku govorimo o povi\u0161ani telesni temperaturi, ko ta prese\u017ee 37,2\u00b0C (aksilarno), 37,5\u00b0C (oralno), 38\u00b0C (rektalno, timpalno) (McDougall & Harrison, 2014). Po raziskavah v Veliki Britaniji je prav ta najpogostej\u0161i razlog, da je otrok pripeljan k splo\u0161nemu zdravniku ter drugi najpogostej\u0161i vzrok hospitalizacije otrok (McDougall & Harrison, 2014). Epidemiolo\u0161ko gledano, obi\u0161\u010dejo star\u0161i z otrokom zdravnika vsaj 5 do 7 krat letno, predvsem do 3 leta starosti, najve\u010dkrat pa so postavljene diagnoze kot so prehlad (virusne infekcije) in \u010drevesne oku\u017ebe (Rade\u0161\u010dek, 2009).<\/p>\n Vsekakor je vro\u010dina pri otroku resen simptom in zahteva obisk pri zdravniku, saj gre lahko le za nenevarno stanje ali pa nasprotno, za \u017eivljenjsko ogro\u017eajo\u010de stanje (Moran & Nicholson, 2012). Povi\u0161ana telesna temperatura ni vedno znak patolo\u0161kega procesa v organizmu, ampak se lahko \u017ee pojavi pri intenzivni igri, pri mo\u010dnem potenju, toplih obla\u010dilih, po obroku itd., zato je potrebno, da jo izmerimo ve\u010dkrat ter ocenimo, za kak\u0161no stanje gre (Keudel, 2003).<\/p>\n Velik problem predstavljajo tudi star\u0161i in njihova zaskrbljenost, saj se jih ve\u010dina ne zaveda ali pa so nezadostno pou\u010deni, da je povi\u0161ana telesna temperatura simptom nekega dogajanja v telesu in ne bolezen ter da je ni potrebno takoj zni\u017eati. Potrebno je ravno obratno, saj vro\u010dina koristi organizmu, ker s tem zavre razmno\u017eevanje mikrobov, zmanj\u0161a njihovo aktivnost in toksi\u010dnost, hkrati pa okrepi funkcijo imunskega sistema ter delovanje antibiotikov. Vro\u010dina \u00a0je zato pomemben pokazatelj trenutnega stanja (Rade\u0161\u010dek, 2009).<\/p>\n Seveda pa je lahko povi\u0161ana telesna temperatura tudi nevarna in se povezuje z drugimi \u017eivljenjskimi aktivnostmi. To velja zlasti pri majhnih otrocih in otroci z prirojenimi sr\u010dnimi napakami, saj vsaka stopinja celzija dvigne sr\u010dni utrip za 15-19 udarcev na minuto in tako dodatno obremeni srce. Tudi pri bolnikih, ki imajo prizadetost respiratornega sistema pride do te\u017eav, saj se pri povi\u0161ani temperaturi pospe\u0161i dihanje, kar lahko privede do dihalne stiske. Nevarnost je lahko tudi po\u0161kodba mo\u017eganov zaradi edema, ki nastane pri encefalitisu (Rade\u0161\u010dek, 2009). Prav tako so ogro\u017eeni bolniki s presnovnimi motnjami, kot je diabetes, saj se metabolizem pospe\u0161i na vsako stopinjo celzija za 10-13% (McDougall & Harrison, 2014). Za vsa omenjena stanja je poleg poostrene pozornosti, potrebna posebna obravnava takega otroka.<\/p>\n Povi\u0161ana telesna temperatura negativno vpliva tudi na otrokov spanec in po\u010ditek, ki pa je v tem obdobju izrednega pomena, saj je prav ta primarna mo\u017eganska aktivnost v zgodnjem \u017eivljenjskem obdobju, kar pomeni, da ima spanje pomembno vlogo pri zorenju mo\u017eganov, utrjevanju spomina, u\u010denju, obdelavi informacij v centralnem \u017eiv\u010dnem sistemu, telesnem ter kognitivnem razvoju. Med spanjem se tudi izlo\u010dajo \u0161tevilni hormoni, med njimi tudi rastni hormon, ki pripomore k rasti in razvoju otroka. Prav nespe\u010dnost pa privede do dnevnih simptomov, kot so utrujenost, motnje pozornosti, zbranosti in spomina, \u010dustveno nestabilnost ali razdra\u017eljivost (Stra\u017ei\u0161ar, 2012).<\/p>\n Velik vpliv ima tudi na prehranjevanje otroka, saj zaradi njegovega slabega po\u010dutja in utrujenosti pride do pomanjkanja apetita in posledi\u010dno do pomanjkanja hranilnih snovi, ki pa so odlo\u010dilne za rast in ohranjanje telesnih tkiv, energijo ter razne procese v organizmu (Lukman, 2009). Dolgoro\u010dno pomanjkanje apetita pa lahko privede do pojava dodatnih obolenj. Problem pa ni le prehranjevanje, ampak tudi pitje in vzdr\u017eevanje hidracije otroka ter elektrolitsko ravnovesje, ki se velikokrat poru\u0161i, zaradi spremljajo\u010dih simptomov in znakov, kot je pove\u010dano znojenje zaradi povi\u0161ane telesne temperature ter diareje in bruhanja.<\/p>\n Poleg na\u0161tetih zapletov je tudi nevarnost padcev zaradi spremenjene zavesti. Pojavi se lahko tudi intertrigo v ko\u017enih gubah zaradi pove\u010danega znojenja. Moteno je tudi izlo\u010danje (oligurija) in odvajanje (diareja, obstipacija). Kot je \u017ee zgoraj omenjeno, se lahko pojavijo tudi spremembe na podro\u010dju izra\u017eanja \u010dustev, ob\u010dutkov, potreb in komuniciranja.<\/p>\n Znaki in simptomi bolnika z vro\u010dino so slede\u010di: rde\u010da topla ko\u017ea, izpu\u0161\u010daji, svetle\u010de o\u010di, potenje, vro\u010dinski delirij, halucinacije, omotica, razdra\u017eljivost (Rozman in sod., 2006), bruhanje, slabost anoreksija, diareja, bole\u010dine v mi\u0161icah, skeletno-mi\u0161i\u010dni kr\u010di (McDougall & Harrison, 2014), slabo po\u010dutje, mrzlica, tahikardija, glavobol, utrujenost (Rade\u0161\u010dek, 2009).<\/p>\n \u00a0<\/strong><\/p>\n ZDRAVSTVENA NEGA<\/strong><\/p>\n Spoznali smo, da je uravnavanje in ukrepanje pri otroku s povi\u0161ano telesno temperaturo velikega pomena. V nadaljevanju je predstavljenih nekaj temeljnih navodil oziroma intervencij, ki jih morajo poznati vsi star\u0161i ter zdravstveni delavci, ko imajo v obravnavi otroka s povi\u0161ano telesno temperaturo.<\/p>\n OBLA\u010cENJE IN SLA\u010cENJE<\/p>\n Otroku odstranimo odve\u010dna obla\u010dila in mu namestimo lahka, iz naravnih materialov, ki so zra\u010dna in vpijajo vlago. Otrok naj bo pokrit z lahko bomba\u017eno odejo, saj tako bo la\u017eje oddajal temperaturo v okolje. Mikroklima prostora naj bo okoli 20-22\u00b0C (Rade\u0161\u010dek, 2009).<\/p>\n PREHRANJEVANJE IN PITJE<\/p>\n Pomembno je poznati anamnezo normalnega vzorca prehranjevanja in pitja, saj le tako lahko primerjamo vnos hrane in teko\u010dine pred in med stanjem povi\u0161ane telesne temperature. Otroku ponudimo teko\u010dino vedno, ko je le to mogo\u010de. Pije naj po majhnih po\u017eirkih. Otrok velikokrat zavra\u010da teko\u010dino, \u0161e posebej kadar je temperatura visoka in je prisotno bruhanje, zato je pomembno, da otroku ponudimo hrano in teko\u010dino takoj, ko postane la\u010den. O tem pa pou\u010dimo tudi star\u0161e (McDougall & Harrison, 2014). Hrana naj bo bogata z vitamini in kalori\u010dna ter ustrezno servirana in naj ne vsebuje preve\u010d balastnih snovi, sladkorja in mleka. Hrano ponudimo v manj\u0161ih obrokih in ve\u010dkrat na dan (Rade\u0161\u010dek, 2009).<\/p>\n VZDR\u017dEVANJE NORMALNE TELESNE TEMPERATURE<\/p>\n Pri otroku s povi\u0161ano telesno temperaturo lo\u010dimo tri faze. To so:<\/p>\n Ko temperatura pade, otroku omogo\u010dimo po\u010ditek in spanec. Hitro ga umijemo, preoble\u010demo, zamenjamo posteljnino ter zagotovimo mirno okolje. Vro\u010dino dokumentiramo na temperaturni in negovalni list (Rozman in sod., 2006).<\/p>\n Povi\u0161ano telesno temperaturo zni\u017eujemo, ko je ta presegla 39\u00b0C (aksilarno), \u010de ni posebnosti. Cilj zni\u017eevanja je zmanj\u0161ati neugodje, prepre\u010diti vro\u010dinske kr\u010de, ubla\u017eiti glavobol, bole\u010dine v mi\u0161icah itd. Pri tem lo\u010dimo fizikalne metode (mla\u010dne kopeli, mla\u010dni ovitki in obkladki) in zni\u017eevanje z antipiretiki (Rade\u0161\u010dek, 2009). V nadaljevanju so omenjene le najbolj osnovne tehnike oziroma metode ohlajevanja, saj jih danes obstaja veliko ve\u010d.<\/p>\n Mla\u010dne kopeli \u2013 Izvajamo le po naro\u010dilu zdravnika. Mikroklima okolja mora biti od 22-24\u00b0C. Golega otroka polo\u017eimo v kad, ki je napolnjena z vodo ogreto na 36-37\u00b0C, ki jo postopoma ohlajamo, dokler ne dose\u017ee temperature med 29 in 34\u00b0C. Pomembno je opazovanje otroka in njegove reakcije (cianoza, mrazenje) in spremljanje vitalnih funkcij. Otroka ne pustimo samega. Kopel traja nekaj minut, nato ga dobro osu\u0161imo in oble\u010demo (Rade\u0161\u010dek, 2009). Intervencijo dokumentiramo ter spremljamo telesno temperaturo.<\/p>\n Ovitki in obkladki \u2013 Izvajamo le po naro\u010dilu zdravnika. Najve\u010dkrat uporabljamo mla\u010dno vodo lahko pa tudi dodatke. Material naj bo iz naravnih vlaken (tetra plenice, brisa\u010de). Otroka sle\u010demo in ga ovijemo z namo\u010deno kopalno brisa\u010do ter pokrijemo s suho rjuho. Spremljamo vitalne funkcije in smo stalno prisotni ob otroku. Po nekaj minutah hitro odstranimo ovitke in otroka dobro obri\u0161emo, oble\u010demo ter dokumentiramo. Postopek lahko 2-3x ponovimo (Rozman in sod., 2006; Rade\u0161\u010dek, 2009).<\/p>\n Pri uporabi fizikalnih metod z vodo, je potrebno paziti na temperaturo vode, saj mrzla voda lahko pri otroku zaradi temperaturne razlike povzro\u010di hud stres. Poleg fizikalnih metod pa je velikokrat potrebna tudi kombinacija z antipiretiki. Pomembno je upo\u0161tevati \u010das uporabe, opazovanje u\u010dinka, dokumentiranje. Ko\u017eo pa lahko po ohlajevanju namastimo (mandljevo olje) (Rozman in sod., 2006).<\/p>\n Antipiretiki \u2013 so kemi\u010dna sredstva za zni\u017eevanje povi\u0161ane telesne temperature. Pri otroku se najve\u010d uporabljajo zdravilne u\u010dinkovine kot so paracetamol, nesteroidni antirevmatiki ter acetilsalicilna kislina (po 16. letu!) (Rade\u0161\u010dek, 2009). Vendar pa novej\u0161e raziskave trdijo, da je uporaba antipiretikov, kateri so se do danes uporabljali rutinsko, pri otroku sporna. Vse ve\u010d je dokazov, ki ka\u017eejo, da je vro\u010dina potrebna za u\u010dinkovit imunski odgovor (piroterapija – pri povi\u0161ani telesni temperaturi pride do tvorbe in izlo\u010danja interferona iz celic in tako se prepre\u010di razmno\u017eevanje celi\u010dnih parazitov). Z antipiretiki povzro\u010dimo tudi la\u017een ob\u010dutek izbolj\u0161anja in s tem lahko zakrijemo resno obolenje. Poleg tega pa je pri otroku nevarnost predoziranja in kroni\u010dne po\u0161kodbe jeter. Uporabljali naj bi se le pri ogro\u017eenih otrocih in ne izklju\u010dno z namenom zni\u017eati povi\u0161ano telesno temperaturo. Smernice priporo\u010dajo, da naj bi uporabljali le eno sredstvo, bodisi paracetamol ali ibuprofen, druge pa le, \u010de se stanje ne izbolj\u0161a (McDougall & Harrison, 2014).<\/p>\n OSEBNA HIGIENA IN UREJENOST<\/p>\n Predvsem je poudarek na negi ustne votline, saj se zaradi pospe\u0161enega dihanja pojavijo obloge v ustni votlini ter zaradi zmanj\u0161ane odpornosti nevarnost dodatne infekcije. Pomembno je tudi umivanje celega telesa, saj je prisotno pove\u010dano znojenje in s tem potencialno pojav dermatitisa, soor-a ipd.<\/p>\n [wp_ad_camp_1]<\/p>\n IZLO\u010cANJE IN ODVAJANJE<\/p>\n Pomembna je bilanca teko\u010din in s tem primerjava med vneseno in izlo\u010deno teko\u010dino. Poudarek je na opazovanju mikcije in defekacije, saj je pogosto prisotna obstipacija ali diareja. Pri diareji je pomembna stroga anogenitalna nega ter temeljito su\u0161enje in nega ko\u017ee, saj se lahko pojavi pleni\u010dni soor, dermatitis itd.<\/p>\n SPANJE IN PO\u010cITEK<\/p>\n Kot je \u017ee bilo omenjeno, je spanje izrednega pomena v biolo\u0161kem ritmu otroka, zato je potrebno zagotoviti mirno okolje brez mote\u010dih dejavnikov, kot je hrup. Prostor naj bo prezra\u010den, poskrbimo za stalno temperaturo. Svetlobo prilagodimo otrokovim potrebam. Poskrbimo za udobna obla\u010dila in le\u017ei\u0161\u010de. Spodbujamo star\u0161e, da otroka pomirjajo ter izvajajo vsakodnevne rituale, kjer otrok dobi ob\u010dutek varnosti. Pomemben je tudi telesni dotik.<\/p>\n VRO\u010cINSKI KR\u010cI<\/strong><\/p>\n Vro\u010dinski kr\u010di se pojavijo pri 3-4% otrok starih od 3 mesecev do 7 let. Nagnjenost je podedovana. Velikokrat ostane pri enkratnem kr\u010du , pri nekaterih pa se pojavljajo pri vsaki vro\u010dini in trajajo ve\u010d kot 30 minut ter lahko okvarijo mo\u017eganske celice oziroma so smrtno nevarni, zato je v tem primeru nujno potrebna hospitalizacija. Vro\u010dinski kr\u010di se ponavadi pojavijo pri telesni temperaturi nad 38.9\u00b0C do 40\u00b0C, zato so pomembni ukrepi, ki jih izvedejo star\u0161i ali zdravstveni delavci (Harkreader & Hogan, 2004). Najpogostej\u0161i znaki in simptomi so hitro nara\u0161\u010danje telesne temperature, nenadna izguba zavesti, trdo ali mlahavo telo, trzljaji v mi\u0161icah, izliv sline in globok spanec po napadu (Keudel, 2003).<\/p>\n UKREPI<\/p>\n Prvi ukrep je, da moramo ostati mirni in za\u0161\u010dititi otroka pred po\u0161kodbami, ki bi jih lahko dobil med kr\u010dem ter odstranimo nevarne predmete (Harkreader & Hogan, 2004). Otroka ne smemo nikoli zapustiti, zato naj pokli\u010demo nekoga, ki jim bo pomagal. Namestimo ga v stabilni bo\u010dni polo\u017eaj in mu odpremo ovratnik ter ga ne dr\u017eimo mo\u010dno (Keudel, 2003). Najbolj\u0161e je, da je otrok brez obla\u010dil oziroma samo v plenici. Na otrokovo glavico polo\u017eimo hladne obkladke ter pokli\u010demo zdravnika, da ga pregleda. Otroka se ne sme polo\u017eiti v mrzlo kopel, saj bi s tem povzro\u010dili \u0161ok. Prav tako se ne uporablja alkohola za hlajenje, ker ga bo otrokova ko\u017ea absorbirala in posledica bo zastrupitev. Pomembno je, da otroku ne dajemo ni\u010d skozi usta (zdravila, teko\u010dino, termometer), saj je velika mo\u017enost aspiracije. Po koncu napada otroku omogo\u010dimo po\u010ditek (Harkreader & Hogan, 2004). Pomembno je, da si zapi\u0161emo podatke o pri\u010detku napada, posebnostih, okoli\u0161\u010dinah, \u010dasu trajanja itd. in s tem posredujejo pomembne informacije zdravniku.<\/p>\n \u010ce je otrok nagnjen k vro\u010dinskim kr\u010dem je potrebno zagotoviti preventivne ukrepe, ki prepre\u010dujejo razvoj kr\u010dev oziroma prekinitev. Pomembno je, kadar temperatura prese\u017ee 38\u00b0C, otroka ohlajamo, mu damo mrzle napitke ter antipiretike. Lahko ga okopamo v mla\u010dni vodi ali ga ovijemo v vla\u017eno brisa\u010do. Za prepre\u010devanje uporabimo tudi zdravilo diazepam po naro\u010dilu zdravnika. V primeru, da se vro\u010dinski kr\u010di ponovijo in trajajo ve\u010d kot 2 minuti, apliciramo zdravilo (sve\u010dke) proti kr\u010dem (diazepam npr. Stesolid). \u010ce po petih minutah kr\u010di ne prenehajo, ponovno apliciramo sve\u010dko (maksimalni dovoljeni odmerek) ter v najkraj\u0161em \u010dasu poi\u0161\u010demo zdravnika (Frelih, b.l.; Keudel, 2003).<\/p>\n APLIKACIJA STESOLIDA<\/p>\n Pred aplikacijo vedno preverimo rok uporabnosti zdravila. Otroka namestimo v bo\u010dni polo\u017eaj in mu pokr\u010dimo kolena. Konico zdravila (sve\u010dke) nama\u017eemo s hladilnim mazilom ali vazelinom. Otroku ne\u017eno vstavimo sve\u010dko v zadnji\u010dno odprtino ter jo potisnemo do za\u010detka \u0161ir\u0161ega dela (\u010de je otrok mlaj\u0161i od treh let le do polovice). Sve\u010dko dr\u017eimo \u010dim bolj pokon\u010dno ter iztisnemo vsebino, dokler je ne izvle\u010demo. Izvle\u010demo jo po\u010dasi in pazimo, da se zdravilo ne vrne nazaj. Otroku po aplikaciji \u0161e nekaj \u010dasa stiskamo zadnjico iz istega razloga (Frelih, b.l.).<\/p>\n RAZPRAVA<\/strong><\/p>\n Pristop k bolnemu otroku, ki ima povi\u0161ano telesno temperaturo, je klju\u010den pri nadaljnjem poteku zdravljenja tako s strani star\u0161ev kot medicinskih sester. Takrat je pomembno pravilno odreagirati, saj lahko s tem bistveno pripomoremo k zdravju otroka, z nepravilnim pristopom pa le poslab\u0161amo stanje. Za to pa je potrebna zbranost in predvsem znanje, ki pa je bolj ali manj skromno. \u0160e vedno radi takoj pose\u017eemo po zdravilih, kot so to antipiretiki ali antibiotiki.<\/p>\n Kot je bilo omenjeno, se znanost hitro razvija, pojavljajo se nove ugotovitve, ki priporo\u010dajo druga\u010den pristop. Vendar pa zaradi prisotnosti tradicionalnosti na podro\u010dju obravnave pacienta ter rutinskega pristopa te\u017eko sledimo novostim in \u0161e te\u017eje prenesemo le-te v delovno okolje. S tem mislim predvsem svetovanje star\u0161em o uporabi antipiretikov pri otroku.<\/p>\n Velik problem pa se pojavlja pri star\u0161ih, kateri ne samo, da pose\u017eejo po antipiretikih, ko je vro\u010dina zelo nizka ali je sploh ni, ampak tudi nepravilno odmerjajo koli\u010dine zdravila ter uporabljajo hkrati ve\u010d vrst. To navaja raziskava iz Irske, v kateri je bilo udele\u017eenih 40 star\u0161ev. Rezultati so pokazali, da jih kar 15% da svojim otrokom supraterapevtske odmerke zdravila ter da jih polovica napa\u010dno odmerja zdravilo ter prav toliko uporabi antipiretik \u017ee pri vro\u010dini pod 38\u00b0C. Kar 85 % star\u0161ev pa poro\u010da o prebujanju otroka z namenom apliciranja antipiretika (Mooney, 2012).<\/p>\n SKLEP<\/strong><\/p>\n Dejstvo je, da ima povi\u0161ana telesna temperatura pri otroku velik vpliv na izvajanje vseh \u017eivljenjskih aktivnosti, zato je pravilen in holisti\u010den pristop k otroku izrednega pomena, saj le tako lahko izbolj\u0161amo potek zdravljenja in dose\u017eemo \u017eelen izid pri bolnem otroku. Za \u017eelene rezultate bo torej potrebno \u0161e veliko ozave\u0161\u010danja in izobra\u017eevanja star\u0161ev ter zdravstvenih delavcev, da ukrepanje ob pojavu povi\u0161ane telesne temperature ne bo le rutina, temve\u010d bo prevladalo kriti\u010dno presojanje pri vsakem otroku posebej ter ob vsakem pojavu vro\u010dine in smiselnosti uporabe raznih zdravil.<\/p>\n <\/p>\n LITERATURA<\/strong><\/p>\n Finderle \u010cN (2002). Patofiziologija s temelji fiziologije. Ljubljana: Pafi, 105-8.<\/p>\n Frelih J (b.l.). Navodila star\u0161em otrok, ki so imeli vro\u010dinske kr\u010de: Univerzitetni klini\u010dni center Ljubljana. Dostopno na:<\/p>\n http:\/\/pednevro.pedkl.si\/wp-content\/uploads\/2008\/07\/navodila_vk_5mg.pdf (3.6.2014)<\/p>\n Harkreader H, Hogan AM (2004). Fundamentals of nursing: Caring and clinical judgment. Philadelphia: Saunders, 645-60.<\/p>\n Keudel H (2003). Otro\u0161ke bolezni. Ptuj: In obs medicus, 31, 45, 140, 197-8, 207.<\/p>\n Lukman D (2009). Vpliv prehrane na zdravje \u0161olskih otrok: Diplomsko delo. Maribor: Univerza v Mariboru. Fakulteta za zdravstvene vede, 14-16.<\/p>\n McDougall P, Harrison M (2014). Fever and feverish illness in children under five years. Nurs Stand. 28 (30): 49-59.<\/p>\n Mooney S (2012). Use of antipyretics in children. Word Ir Nurs. 20 (10): 43-4.<\/p>\n Moran P, Nicholson A (2012). Management of fever in young children. World Ir Nurs. 20 (9): 41-4.<\/p>\n Rade\u0161\u010dek RR (2009). Moj otrok ima vro\u010dino. Ljubljana: Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, 4-20.<\/p>\n Rozman M, Kisner N, Klasinc M, Pernat VS (2006). Zdravstvena nega 2. Maribor: Zalo\u017eba Pivec, 18-34.<\/p>\n Stra\u017ei\u0161ar GB (2012). Spanje in motnje spanja pri otrocih. Ljubljana: Medis,\u00a0 7-22.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Vzdr\u017eevanje normalne telesne temperature je ena izmed temeljnih 14. \u017eivljenjskih aktivnosti po V. Henderson in je nujno potrebna za normalno delovanje \u010dloveka v celoti. To pa zdale\u010d ne velja samo za ljudi ampak za vse \u017eive organizme na tem planetu, saj se pri spremembah v temperaturi, naj bo to zunanja (okolje) ali notranja (telo), poru\u0161i … Preberi ve\u010d o Obravnava otroka s povi\u0161ano telesno temperaturo in vro\u010dinskimi kr\u010di<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[934],"tags":[3788,3789,3609],"class_list":["post-4639","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-2-letnik-zdravstvena-nega-otroka-in-mladostnika","tag-obravnava-otroka-s-povisano-telesno-temperaturo","tag-povisana-temperatura-pri-otrocih","tag-vrocinski-krci"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4639","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=4639"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4639\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=4639"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=4639"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=4639"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}\n