{"id":4642,"date":"2015-12-14T19:15:54","date_gmt":"2015-12-14T18:15:54","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=4642"},"modified":"2015-12-14T19:26:00","modified_gmt":"2015-12-14T18:26:00","slug":"vprasanja-in-odgovori-za-zdravstveno-nego-vaja","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/vprasanja-in-odgovori-za-zdravstveno-nego-vaja\/","title":{"rendered":"Vpra\u0161anja in odgovori za zdravstveno nego vaja"},"content":{"rendered":"<ol>\n<li><strong>Kaj je profesionalizacija?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Je <strong>podro\u010dje sociologije<\/strong>. Je strategija, cilj neke poklicne skupine, da si pridobi monopol nad dolo\u010deno dejavnostjo v zameno za svojo nadzorno funkcijo nad dolo\u010denimi oblikami dru\u017ebene deviantnosti. Zagotovitev klientele poteka z eliminacijo podobnih poklicev.<\/p>\n<p>Profesionalizacija je rezultat izobra\u017eevanje in dru\u017ebenih odnosov. MS pojmujejo profesionalizacijo rigidno : vzpostavitev standardov, pravil in nadzor nad delom.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Profesionalizacija je kompleksen proces, ki vklju\u010duje soodvisno interakcijo med :<\/p>\n<ul>\n<li><strong><em>Viri znanja<\/em><\/strong><\/li>\n<li><strong><em>Osebnim spreminjanjem in<\/em><\/strong><\/li>\n<li><strong><em>Aktivnostjo<\/em><\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<p><strong><em>\u00a0<\/em><\/strong><!--more--><\/p>\n<ol>\n<li><strong>Na\u0161tejte kriterije profesionalizacije po Plavku (R. Pavalko)!<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>Teorije<\/li>\n<li>Dru\u017ebene vrednote<\/li>\n<li>Izobrazba<\/li>\n<li>Motivacija<\/li>\n<li>Avtonomija<\/li>\n<li>Pripadnost profesiji<\/li>\n<li>Profesionalno zdru\u017eenje<\/li>\n<li>Kodeks etike<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li><strong>Opi\u0161i vsak kriterij profesionalizacije!<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><strong>Teorija<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<p>Delovna skupina se <strong>presoja po velikosti in obsegu njenega dela<\/strong>, ki temelji na sistemati\u010dni teoriji in abstraktnem mi\u0161ljenju: Ve\u010dje kot je znanje, bol profesionalna je skupina.<\/p>\n<p>Pot do sistemati\u010dne teorije je raziskovalno delo (ki ga pogosto omejujejo finan\u010dna sredstva). Raziskovanje v ZN je novo, teorije so se in se \u0161e razvijajo.<\/p>\n<p>Glede na razvoj teorij v ZN lahko ugotovimo, da smo na sredi poti med poklicem in profesijo.<\/p>\n<ul>\n<li><strong>Dru\u017ebene vrednote<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<p>Drugi kriterij je upo\u0161tevanje dru\u017ebenih vrednot. To pomeni, da se profesija potrjuje tudi z abstraktnimi vrednotami, ki so v dru\u017ebi sprejete: \u017eivljenje, svoboda, prizadevanje za sre\u010do,\u2026 ZN izpolnjuje ta kriterij na vseh podro\u010djih zdravstvenega varstva od spo\u010detja do smrti, zato se lahko uvrstimo na lestvici bli\u017ee profesiji.<\/p>\n<ul>\n<li><strong>Izobra\u017eevanje <\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<p>Vzgoja in izobra\u017eevanje imata 4 pomembne vsebine:<\/p>\n<p>TRAJANJE vzgoje in izobra\u017eevanja (pridobivanje teoreti\u010dnega znanja, u\u010denje spretnosti, vklju\u010devanje specifi\u010dnih vrednot, norm, pravil,\u2026). To oblikuje profesionalno kulturo, ki li\u010di oz. odlikuje skupino od ostalih. DIPLOME IN SPECIALIZACIJE \u2013 za\u010detki izobra\u017eevanja v bolni\u0161nicah, skozi dolgotrajen razvoj je izobra\u017eevanje pre\u0161lo na institucije<\/p>\n<p>Uporaba simbolov. Aktualne vsebine:<\/p>\n<p>Nivoji izobrazbe v svetu:<\/p>\n<p>RN \u2013 register nurse \u2013 V. stopnja<\/p>\n<p>BD \u2013 baccartwreate? degree \u2013 VII. Stopnja<\/p>\n<p>Masterrs degree<\/p>\n<p>Doctoral degree<\/p>\n<p>Specializacije v ZN<\/p>\n<p>V zdravstveno-izobra\u017eevalnem programu je vedno bolj poudarek na znanstvenem razumevanju kot tehnik negovanja.<\/p>\n<p>V kontinuiranem procesu od poklica k profesiji lahko izobra\u017eevanje projiciramo od srede proti desni.<\/p>\n<ul>\n<li><strong>Motivacija<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<p>Proces v katerem usmerimo \u010dlovekove aktivnosti k dolo\u010denim ciljem, imenujemo motivacija. Notranji dejavniki, zaradi katerih \u010dlovek neko delo opravi ali ga opusti, so motivi. Na motiviranost vplivajo notranji in zunanji dejavniki: Notranji dejavniki: napredovanje, zadovoljstvo, priznanje. Zunanji dejavniki: zagotovljeno delo, zadovoljstvo, priznanje. Motiviranost in anga\u017eiranost pri delu sta ve\u010dja pri tistih, ki so na vrhu hierarhije v hierarhi\u010dno organizirani dru\u017ebi. Pove\u010danje samostojnosti pri delu in sodelovanje pri odlo\u010ditvah pove\u010da tudi anga\u017eiranost in produktivnost na ni\u017ejih organizacijskih nivojih. Motiviranost pri delu je ve\u010dja, \u010dim ve\u010dja je samostojnost pri delu. MS jo poka\u017eejo do slu\u017ebe, ko so vklju\u010dene v dogajanje, organizacijo, problematiko,\u2026v dru\u017ebi s tem se potrjujejo kot MS. Zato lahko motivacijo uvrstimo na konec desne strani v kontinuiranem procesu na modelu poklic profesija.<\/p>\n<ul>\n<li><strong>Avtonomija<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<p>Avtonomija pomeni svobodo delovnih skupin pri uravnavanju (pobudi) in kontroli (mo\u017enost dela in delavnega vedenja) dela oz. delavnega vedenja.<\/p>\n<p>Poklicne skupine imajo ve\u010d zunanjih kontrol, profesionalne skupine imajo ve\u010d predpisov, pravil,\u2026in zato notranjih kontrol. Samostojnost MS na podro\u010dju ZN je na podro\u010dju negovalne diagnostike in obravnave bolnikovih problemov. Pri tem uporabljamo standarde ZN, ki se stalno razvijajo. ZN ima veliko problemov pri iskanju avtonomnosti, pa tudi veliko mo\u010di. Prav zaradi mo\u010di se lahko uvrstimo bolj na desno odpoklica k profesiji. Odvisno delo je le izvr\u0161evanje zdravnikovih navodil, vse ostalo pa je neodvisno oz. medsebojno odvisno z ostalimi \u010dlani tima. Podro\u010dja dela MS: Samostojnost, avtonomnost (pobude, nadzor). Sodelovanje v diagnosti\u010dno-terapevtskem programu vezano v okvir zdravstvenega tima. Vklju\u010duje \u0161ir\u0161e dru\u017ebeno dogajanje.<\/p>\n<ul>\n<li><strong>Pripadnost profesiji<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<p>Stopnjo pripadnosti profesiji ka\u017ee \u0161tevilo MS,ki gredo po kon\u010danem \u0161olanju v drug poklic. Ve\u010dja pripadnost se ka\u017ee pri VMS kot pri SMS. Z vidika profesije je delo kot \u017eivljenjska doba, obveza. Pripadnost do profesije je skromno \u017ee tradicionalno. Med vzroki so zaposlovanje le do poroke, skrb za otroke in dru\u017eino, \u00bbpart time\u00ab zaposlovanje, zahteva po stalnem izobra\u017eevanju. \u010ceprav se stanje spreminja na bolje, v ZN z vidika avtonomije ne moremo postaviti dalj kot na sredino od poklica k profesiji.<\/p>\n<ul>\n<li><strong>Profesionalno zdru\u017eenje<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<p>Stopnja pripadnosti vsakega \u010dlana delovne skupine oz. identiteto posameznika z profesionalno skupino, ki ima zna\u010dilno kulturo. V ZDA imajo ve\u010d profesionalnih zdru\u017eenj, pri nas eno in to je Zbornica \u2013 zveza MS Slovenije, kamor je vklju\u010dena ve\u010dina MS in ZT. Vklju\u010denost \u010dlanov govori o stopnji pripadnosti \u010dlanov.<\/p>\n<ul>\n<li><strong>Kodeks etike<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<p>Kodeks je kompleks norm obna\u0161anja, vedenja, zvez. Zahteva po opisu kodeksa etike je ve\u010dja, \u010dim bli\u017eje je delovna skupina profesiji. MS imajo dobro napisan kodeks etike (pri nas l. 1994). Zato lahko uvrstimo na desni konec od poklica k profesiji.<\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li><strong>Kaj je dokumentiranje v zdravstveni negi?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Pomeni zbiranje in zapisovanje vseh podatkov o pacientu, dru\u017eini, skupini in skupnosti. Zagotavlja kontinuiteto, odseva profesionalnost in daje osnovo za vrednotenje zdravstvene nege<\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li><strong>Navedite prednosti dokumentiranja v zdravstveni negi!<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>Je osnovni element sodobne ZN in nepogre\u0161ljiv v vseh fazah procesa ZN<\/li>\n<li>Je sestavni del varne in u\u010dinkovite ZN: z dokumentiranjem za\u0161\u010ditimo sebe in varovanca, daje nam mo\u017enost, da \u010desa pomembnega ne spregledamo<\/li>\n<li>Zagotavljanje kontinuiranost dela negovalnega tima<\/li>\n<li>Nedvoumno natan\u010dno zapisovanje podatkov je pomembno za razvoj stroke<\/li>\n<li>Omogo\u010da prikaz dela negovalnega tima in njihov prispevek dela v sistemu zdravstvenega varstva<\/li>\n<li>Pomanjkljivo, nenatan\u010dno, nedosledno dokumentiranje razvrednoti pomen aktivnosti MS in ostalih \u010dlanov negovalnega tima<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li><strong>Kaj je elektronski zapis podatkov (CPR) o pacientu? Katere podatke vklju\u010duje?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Je zapis, ki vklju\u010duje podatke-informacije iz vseh podro\u010dij zdravstva, kjer je bil posameznik v zdravstveni obravnavi (medicine, ZN, fizioterapije, delovne terapije, laboratorijev, radiologije). Elektronski zapisi podatkov lahko zajemajo podatke o bolniku, dru\u017eini in skupnosti. Na internetu ( ICNP mednarodna klasifikacija ZN v slovenskem in angle\u0161kem jeziku\u2026).<\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li><strong>Kaj odsevajo informacije zapisane v pacientovem zdravstvenem kartonu?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>Kakovost zdravstvene obravnave, tudi ZN,<\/li>\n<li>odgovornost vsakega \u010dlana zdravstvenega tima, tudi \u010dlanov negovalnega tima.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol>\n<li><strong>Navedi prednosti, slabosti, prilo\u017enosti in pasti elektronskega zapisa podatkov subjektov ZN! Kaj omogo\u010da \u010dlanom zdravstvenega tima CPR?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>Prednosti CPR:\n<ul>\n<li>Zagotavljanje celovite in kakovostne ZN uporabnikom,<\/li>\n<li>Pravo\u010dasno prepoznavanje nekaterih nevarnosti, ki ogro\u017eajo pacienta,<\/li>\n<li>Sistemsko urejena relativno velika koli\u010dina podatkov, ki nudi pregledno informacijsko sliko,<\/li>\n<li>Izbolj\u0161ana komunikacija pacienti in med zdravstvenim osebjem,<\/li>\n<li>Spodbuda lastnemu strokovnemu razvoju.<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>Slabosti CPR:\n<ul>\n<li>Nezadostna opremljenost z IKT,<\/li>\n<li>Pri obravnavi pacienta z obstoje\u010do re\u0161itvijo ne pokrivamo nekaterih administrativnih potreb,<\/li>\n<li>Preveliko \u0161tevilo pacientov na dan onemogo\u010da sproten vnos podatkov v ra\u010dunalnik,<\/li>\n<li>Pomanjkanje strokovnega znanja,<\/li>\n<li>Zastavlja se vpra\u0161anje, \u010de razpolo\u017eljive podatke znamo in zmoremo ustrezno uporabiti.<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>Prilo\u017enosti CPR:\n<ul>\n<li>Z razpolo\u017eljivimi podatki bolje prisluhnemo uporabnikom in jim lahko ponudimo kakovostnej\u0161o ZN,<\/li>\n<li>Bolj\u0161a obve\u0161\u010denost in vzgoja uporabnikov,<\/li>\n<li>Pravo\u010dasno zaznavanje stanj,<\/li>\n<li>Izdelava smernic za strokovne obravnave in kakovostnej\u0161e storitve za uporabnika,<\/li>\n<li>Brez-papirna dokumentacija,<\/li>\n<li>Vklju\u010devanje svojcev in drugih v PZN,<\/li>\n<li>Motivacija zaposlenih.<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>Nevarnosti CPR:\n<ul>\n<li>Nezadostna opremljenost patrona\u017enih slu\u017eb s IKT lahko zavre uporabo sistema,<\/li>\n<li>Pomanjkanje permanentnega strokovnega izobra\u017eevanja in pripravljenosti MS na spremembe lahko negativno vpliva na uporabo takega sistema,<\/li>\n<li>Sprememba obstoje\u010dega na\u010dina dela pogosto spro\u017eajo med zaposlenimi odpor,<\/li>\n<li>Posve\u010danje ra\u010dunalniku namesto pacientu.<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>Omogo\u010da spremljanje pacientove zdravstvene obravnave:<\/li>\n<li>Skozi \u010das<\/li>\n<li>Implementacijo smernic<\/li>\n<li>Izmenjavo podatkov med izvajalci \u2013 komunikacijo<\/li>\n<li>Ra\u010dunalni\u0161ko podprto odlo\u010danje<\/li>\n<li>Statisti\u010dno obdelavo<\/li>\n<li>Finan\u010dno vrednotenje<\/li>\n<li>Izobra\u017eevanje<\/li>\n<li>Raziskovanje<\/li>\n<li>Hitri dostop do bolnikovih podatkov<\/li>\n<li>Pasti elektronskega zapisa :<\/li>\n<li>Vpra\u0161ljivost varovanja osebnih podatkov bolnika<\/li>\n<li>Oku\u017eenost ra\u010dunalni\u0161kega sistema z virusi ( program pade, vsi bolnikovi podatki se lahko zbri\u0161ejo)<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li><strong>Kaj je hierarhi\u010dni ve\u010d-parameterski odlo\u010ditveni model ZN?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><strong><em><u>So pripomo\u010dek za klasifikacijo oz. vrednotenje objektov opisanih v atributnem jeziku.<\/u><\/em><\/strong><\/p>\n<p><strong><em>\u00a0<\/em><\/strong><\/p>\n<p>Temeljijo na <strong>raz\u010dlenitvi problema<\/strong> na manj\u0161e in manj zahtevne probleme. V tem procesu je <strong>potrebno razviti model, ki zagotavlja vrednotenje variante glede na zastavljene cilje in pri\u010dakovanja.<\/strong><\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li><strong>\u010cemu je namenjen hierarhi\u010dni ve\u010d-parameterski odlo\u010ditveni model ZN?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>Omogo\u010da nam <strong>celovit vpogled<\/strong> v proces ZN<\/li>\n<li>Namenjen je, da <strong>glavni problem raz\u010dlenimo<\/strong> na manj\u0161e in kompleksne probleme<\/li>\n<li><strong>Ocenjevanju in analizi T\u017dA <\/strong><\/li>\n<li><strong>Celostni oceni zdravstvenega stanja B\/V<\/strong><\/li>\n<li>Omogo\u010da opredelitev <strong>vrste in stopnje negovalnega problema ter evolucijo \u017eivljenjskih aktivnosti v sklopu zagotavljanja kakovosti ZN<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li><strong>Na\u0161tejte in razlo\u017eite njegove eksplicitne prednosti!<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li><strong>Celovit vrednostni vpogled<\/strong> na stanje B\/V v PZN. Pri tem velja \u0161e posebej izpostaviti transparentnost, selektivno obravnavo kriti\u010dnih dejavnikov, analiza rezultatov v smislu \u00bbkaj \u2013 \u010de\u00ab<\/li>\n<li><strong>Omogo\u010da spreminjanje sprememb zdravstvenega stanja B\/V<\/strong> v dolo\u010denih \u010dasovnih intervalih na osnovi indikatorjev v okviru posameznih \u017eivljenjskih aktivnostih<\/li>\n<li>Ponuja mo\u017enost <strong>za bolj\u0161e (samo) ocenjevanje in s tem profesionalnost<\/strong> in kakovost ZN<\/li>\n<li><strong>Prvoten organizacijsko-informacijski pristop<\/strong><\/li>\n<li><strong>Ra\u010dunalni\u0161ki zapis podatkov:<\/strong> bolj\u0161a dokumentacija in s tem bolj\u0161a informacijska slika celostnega procesa<\/li>\n<li>Ustreznej\u0161a <strong>povezava med vsebinskim in finan\u010dnim ter statisti\u010dnim segmentom(V-F-S)<\/strong><\/li>\n<li>Uvajanje sodobne informacijske in <strong>komunikacijske tehnologije<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li><strong>Kaj sestavlja bazo znanja?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>Drevo kriterijev <strong>za posamezne \u017eivljenjske aktivnosti<\/strong><\/li>\n<li>Drevo za <strong>zdru\u017eeno celostno oceno B\/V<\/strong><\/li>\n<li><strong>Funkcije koristnosti<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li><strong>Kaj je drevo kriterijev?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>So posamezne <strong>\u017eivljenjske aktivnosti strukturirane v drevesa<\/strong> in nato oblikovane v <strong>novo drevo z zdru\u017eeno celostno oceno B\/V.<\/strong> na ta na\u010din smo oblikovali <strong>baze znanja<\/strong> temeljnih \u017eivljenjskih aktivnosti.<\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li><strong>Kaj so funkcijske koristnosti?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>To so pravila odlo\u010danja v <strong>vozlih dreves<\/strong>, ki odlo\u010dajo vrednost vsakega atributa, ki ni list drevesa. Funkcija koristnosti mora biti vsebinsko ustrezna, ta je taka, da, da ve\u010djo vrednost varianti, ki je bolj\u0161a in bolj operativna.<\/p>\n<p>Dogovorjene vrednosti atributov:<\/p>\n<table>\n<tbody>\n<tr>\n<td width=\"67\">\n<table width=\"100%\">\n<tbody>\n<tr>\n<td>\u00a0bad<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>good<\/p>\n<p>&nbsp;<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n<ul>\n<li>ZVP \u2013 zelo velik problem<\/li>\n<li>VP \u2013 velik problem<\/li>\n<li>P \u2013 problem<\/li>\n<li>P \u2013 manj\u0161i problem<\/li>\n<li>P \u2013 ni problema<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li><strong>Kaj pomeni profesionalizacija medicinskim sestram in kaj zdravnikom?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Profesionalizacija je rezultat izobrazbe in dru\u017ebenih odnosov. MS pojmujejo profesionalizacijo rigidno: vzpostavitev standardov, pravil in nadzor nad delom.<\/p>\n<p>Zdravnikom pomeni profesionalizacija predvsem avtonomijo na svojem podro\u010dju.<\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li><strong>Navedite kriterije profesionalizacije, ki jih morajo medicinske sestre v Sloveniji \u0161e razvijati?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Kriteriji profesionalizacije, ki jih morajo medicinske sestre v Sloveniji \u0161e razvijati so:<\/p>\n<ul>\n<li><strong>Teorije<\/strong>: Ker je osnova za prakti\u010dno delo, izobra\u017eevanje, raziskovanje, razvoj in organizacijo. Predstavlja vsebino samostojnega in suverenega delovanja MS.<\/li>\n<li><strong>Izobra\u017eevanje<\/strong>: Sodobni koncepti izobra\u017eevanja za ZN mora prina\u0161ati znanja, spretnosti in vrline, ki bodo krepila profesionalno zavest in omogo\u010dala poln razvoj osebnosti izvajalcev ZN.<\/li>\n<li><strong>Avtonomija<\/strong>: Pomeni svobodo delavnih skupin pri upravljanju in kontroli dela. Medicinske sestre so avtonomne pri diagnosticiranju v zdravstveni negi, sodelujejo v diagnosti\u010dno \u2013 terapevtskem programu, so del zdravstvenega tima. Avtonomija medicinskih sester bo problem, dokler bodo medicinske sestre verjele v avtoriteto zdravnika, vse do takrat bodo v podrejenem polo\u017eaju.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li><strong>Na katerih znanstvenih teorijah sloni proces zdravstvene nege? Utemeljite!<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><strong><em>SISTEMSKA TEORIJA<\/em><\/strong><strong>:<\/strong> <strong>sistem<\/strong> <strong>je celota iz manj\u0161ih delov<\/strong> (npr. povezanost sistema v delovanje) \u010dlovek: celota:sistem<\/p>\n<p>Sistemski pristop <strong>omogo\u010da iskanje najbolj\u0161e re\u0161itve<\/strong>, ustrezne <strong>informacije i<\/strong>n na osnovi teh informacij dovolj <strong>dobro re\u0161itev<\/strong> problema. V sistemsko teorijo sodijo:<\/p>\n<ul>\n<li><strong>Organizacijski sistemi<\/strong>: to so <strong>najkompleksnej\u0161i pojav,<\/strong> ki jih je ustvaril tudi \u010dlovek. Hkrati je tudi del oz. element teh sistemov.<\/li>\n<\/ul>\n<p>\u010clovek in organizacijski sistem so kompleksni zaradi:<\/p>\n<ul>\n<li><strong>Velikega \u0161tevila odnosov<\/strong> med elementi<\/li>\n<li><strong>Odnosi so vsebinsko razli\u010dni<\/strong> in prepleteni<\/li>\n<li><strong>Elementi sistema so hkrati sami podsistem na nekem drugem podro\u010dju prou\u010devanja<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<p>Primer:<\/p>\n<p>Biolo\u0161ki svet : organizem : sistem organov : organ : tkivo : celica<\/p>\n<p>Organizacijski sistem : zdravstveni dom : zdravstvena postaja : dispanzer : zdravstveni tim : posameznik<\/p>\n<p><strong><em>TEORIJA KIBERNETIKE<\/em><\/strong><em> (KIBERNETOS &#8211; KRMAR)<\/em>:<\/p>\n<p><em><u>Teorija izhaja iz dejstva, da krmar s pomo\u010djo stalnih informacij in prilagajanju glede na informacije kljub hudem viharju pripelje ladjo na cilj.<\/u><\/em><\/p>\n<p><strong>KIBERNETI\u010cNA ZANKA<\/strong>: !!!!!<\/p>\n<p>S <strong>procesom ZN \u017eeli MS dobiti povratno informacijo<\/strong> o zdravstvenem, psihofizi\u010dnem in socialnem stanju pacienta zato, da bi ugotovila ali je bila in kako je bila <strong>uspe\u0161na z delom ZN<\/strong>. Z vrednotenjem ZN dobimo povratno informacijo, potrebne so spremembe, zato sestra reagira.<\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li><strong>Pomen prve faze procesne metode dela za na\u010drtovanje zdravstvene nege?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<ol>\n<li>faza procesne metode postavi MS v interakcijo (odnos) s:<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>Posameznikom<\/li>\n<li>\u010clani dru\u017eine<\/li>\n<li>Skupine \u2013 skupnostjo<\/li>\n<\/ul>\n<p>Na uspe\u0161no in ustrezno sodelovanje vplivajo :<\/p>\n<ul>\n<li>Osebni odnos MS do <strong>zdravja<\/strong><\/li>\n<li>Osebni odnos MS do <strong>subjektov<\/strong><\/li>\n<li><strong>Osebne izku\u0161nje,<\/strong> ki temeljijo na znanju in strokovni spretnosti<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li><strong>Navedite in opi\u0161ite korake prve faze PZN!<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Prva faza PZN vklju\u010duje :<\/p>\n<ul>\n<li>Ocenjevanje<\/li>\n<li>Negovalno diagnozo ( diagnosticiranje )<\/li>\n<\/ul>\n<p>Ocenjevanje zdravstvenega stanja subjektov in potreb po ZN se za\u010denja ob prvem stiku ( sprejemu ) in se nadaljuje do konca zdravstvene obravnave ( odpusta ). To je aktivnost s katero MS ugotavlja stanje zdravja in potreb po ZN iz baze podatkov, ki jih je dobila z zbiranjem od pacienta in ostalih virov. Viri so lahko :<\/p>\n<ul>\n<li>Primarni ( pacient sam poda informacije )<\/li>\n<li>Sekundarni ( informacije posredujejo dru\u017einski \u010dlani, prijatelji, drugi zdravstveni delavci , drugi pacienti\u2026)<\/li>\n<li>Terciarni ( zdravstvena dokumentacija s podro\u010dja ZN in drugih zdravstvenih podro\u010djih npr. medicinske diagnoze, laboratorijski izvidi, splo\u0161ni podatki o pacientu\u2026)<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Negovalna diagnoza<\/strong> je rezultat sistemati\u010dnega zbiranja informacij, njihove analize, sinteze in potrditve njihove veljavnosti. Negovalna diagnoza je poimenovanje aktualnih, potencialnih ali prikritih zdravstvenih te\u017eav pri posamezniku, dru\u017eini, skupnosti..Oblikovanje negovalne diagnoze po Gordono\u2013ovi :<\/p>\n<ul>\n<li>Negovalni problem ( P )<\/li>\n<li>Etiologija ali vzrok problema ( E )<\/li>\n<li>Simptomi ( S )<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li><strong>Kaj je negovalna anamneza in katere elemente vklju\u010duje?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Negovalna anamneza je <strong>zbir podatkov o B\/V,<\/strong> dru\u017eini ali skupnosti, ki jih ob <strong>prvem stiku<\/strong> z njim zbere MS.<\/p>\n<p>Z negovalno anamnezo:<\/p>\n<ul>\n<li>Ugotavljamo <strong>trenutno stanje B\/V<\/strong><\/li>\n<li>Spoznavamo <strong>\u017eivljenjske navade subjektov<\/strong>; pridobivamo dolo\u010dene pomembne informacije tudi iz preteklosti.<\/li>\n<\/ul>\n<p>S posameznikom, \u010dlani dru\u017eine ali skupnosti je <strong><em>MS v interakciji pod vplivom:<\/em><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li><strong><em>Odnosa subjekta do zdravja<\/em><\/strong><\/li>\n<li><strong><em>Njihove sposobnosti zaznavanja potreb po ZN<\/em><\/strong><\/li>\n<li><strong><em>Poznavanje subjekta<\/em><\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<p>Zaklju\u010dek prve faze je negovalna diagnoza.<\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li><strong>Kaj je negovalna diagnoza?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>Negovalna diagnoza je poimenovanje aktualnih, potencialnih ali prikritih zdravstvenih te\u017eav pri posamezniku, dru\u017eini, skupnosti, <strong>ki jih v okviru strokovnih pristojnosti re\u0161uje nosilka ZN. To stanje MS lahko ugotovi in na\u010drtuje negovalne intervencije. <\/strong><\/li>\n<li>Negovalna diagnoza se nana\u0161a na B\/V odzive, ki jih je MS sposobna obravnavati, ker ima za to potrebno znanje, <strong><u>spretnosti in izku\u0161nje, pravico in kompetenco, saj je MS na tem podro\u010dju strokovnjak in ekspert.<\/u><\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li><strong>Kako je oblikovana negovalna diagnoza po Marjory Gordon (1987)?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Sestavni deli (elementi) negovalne diagnoze so:<\/p>\n<ul>\n<li>Negovalni problem <strong><em>P <\/em><\/strong><\/li>\n<li>Etiologija ali vzrok negovalnega problema <strong><em>E<\/em><\/strong><\/li>\n<li>Simptomi <strong><em>S\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <\/em><\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<p><strong><em>P <\/em><\/strong>: negovalni problem je <strong><em>opis tistega vidika pacientovega zdravstvenega stanja, ki zahteva intervencijo MS<\/em><\/strong>. V skladu z definicijo ZN se nana\u0161a na <em>stopnjo samostojnosti in na temeljne \u017eivljenjske aktivnosti<\/em>.<\/p>\n<p><strong><em>E <\/em><\/strong>: etiologija ali vzrok problema je <strong><em>razli\u010den<\/em><\/strong> in vklju\u010duje <em>fiziolo\u0161ke, \u010dustvene in kognitivne sposobnosti<\/em> posameznika, sociokulturne in druge povzro\u010ditelje.<\/p>\n<p><strong><em>S <\/em><\/strong>: simptomi so <strong>podatki na osnovi katerih se prepoznavajo<\/strong> negovalni problemi in vzroki.<\/p>\n<ul>\n<li>Po modelu PES se lahko oblikuje le aktualni negovalne diagnoze. <strong>Potencialne negovalne diagnoze se prepoznajo le na osnovi etiologije oz. vzroka.<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li><strong>Kako je oblikovana negovalna diagnoza v ICNP?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Sestavljena je iz <strong>osmih osi,<\/strong> s pomo\u010djo katerih\u00a0 lahko MS postavi kakovostno ND. ND je poimenovanje dolo\u010denega fenomena,\u00a0 katerega izvaja MS\u00a0 in je osnova aktivnostim ZN :<\/p>\n<ul>\n<li>Obvezno je izbrati pojem iz osi <strong>\u017dari\u0161\u010de ( 1A )<\/strong><\/li>\n<li>Obvezno je izbrati pojem iz osi <strong>Ocenjevanje ( 1B ) <\/strong>ali iz osi <strong>Verjetnost ( 1G )<\/strong><\/li>\n<li>Pojmi iz ostalih osi niso obvezni, lahko pa vplivajo na kakovostno ND<\/li>\n<li>Iz vsake osi se lahko izbere po 1 pojem<\/li>\n<li>Fenomen ZN je <strong>dolo\u010den vidik zdravja<\/strong>, ki je <strong>pomemben za prakso ZN<\/strong>. Osem osi pripada fenomenom ZN in sicer: (Vsaka os ima svojo lastno hierarhi\u010dno strukturo).<\/li>\n<\/ul>\n<p>A\u00a0 \u00a0\u00a0\u017dARI\u0160\u010cE<\/p>\n<p>B\u00a0\u00a0\u00a0 OCENJEVANJE<\/p>\n<p>C\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 POGOSTOST<\/p>\n<p>D\u00a0\u00a0\u00a0 TRAJANJE<\/p>\n<p>E\u00a0\u00a0\u00a0 TOPOLOGIJA<\/p>\n<p>F\u00a0\u00a0\u00a0 LOKACIJA<\/p>\n<p>G\u00a0\u00a0\u00a0 VERJETNOST<\/p>\n<p>H\u00a0\u00a0\u00a0 NOSILEC<\/p>\n<p>Npr:<\/p>\n<p><strong>IZBRANE OSI \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0IZBRANI POJMI<\/strong><\/p>\n<p><u>1 A<\/u><u> \u017dARI\u0160\u010cE\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0BOLE\u010cINA<\/u><\/p>\n<p><u>1 B OCENJEVANJE\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 IZREDNO MO\u010cNA<\/u><\/p>\n<p><u>1 C<\/u><u> POGOSTOST \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0V PRESLEDKIH<\/u><\/p>\n<p><u>1 E TOPOLOGIJA\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0DESNO<\/u><\/p>\n<p><u>1 F<\/u><u>\u00a0 LOKACIJA\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0NOGA<\/u><\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li><strong>Navedite posebnosti negovalne diagnoze!<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><strong><u>Posebnosti negovalne diagnoze<\/u><\/strong>:<\/p>\n<ul>\n<li><strong>Vsebina <\/strong>negovalnih diagnoz predstavlja pacientov odziv (reakcijo) na bolezensko stanje, ki, se odra\u017ea kot omejitev njegovih psihofizi\u010dnih sposobnosti ali kot njegovo do\u017eivljanje bolezenskega stanja<\/li>\n<li>Lahko <strong>je odziv na ZN<\/strong> ali medicinsko obravnavo: na diagnosti\u010dno terapevtske postopke, zdravljenje<\/li>\n<li>Lahko je <strong>posledica <\/strong>nezadovoljne ali nepravilno zadovoljene potrebe (kot npr: nepravilna prehrana)<\/li>\n<li>Negovalna diagnoza je <strong>spremenljiva<\/strong>, odvisna od zdravljenja in odzivov nanj.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li><strong>Katere so najpogostej\u0161e napake pri diagnosticiranju v ZN?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><strong>Prehitro postavljena<\/strong> ND osnovana na nepopolnih podatkih ( informacijah )<\/li>\n<li><strong>Napa\u010dna<\/strong> ND zaradi neto\u010dnih podatkov ( informacijah )<\/li>\n<li><strong>Rutinske ND<\/strong>, ki so posledica, <em>da MS ne uspe prilagoditi zbiranja in analiziranja podatkov ( informacij ) posameznim pacientom<\/em><\/li>\n<li><strong>Napake opustitve : <\/strong>nezmo\u017enost preoblikovanja ND v novo ND, zaradi spremenjenega zdravstvenega stanja pacienta<\/li>\n<li><strong>Nepravilno poimenovanje<\/strong> ND ( z aktivnostmi ZN )<\/li>\n<li><strong>Zamenjava simptomov in negovalnih problemov<\/strong>\n<ul>\n<li><strong>Napake pri diagnosticiranju vodijo do napak v zdravstveni negi.!!!!!!!!!!!!!!!!!!<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li><strong>Opi\u0161ite drugo fazo procesa zdravstvene nege!<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Na\u010drtovanje ZN pomeni izdelavo podrobnega na\u010drta za re\u0161evanje negovalnih problemov subjektov. Vklju\u010duje :<\/p>\n<ul>\n<li>Dolo\u010ditev prioritete re\u0161evanja negovalnega problema<\/li>\n<li>Dolo\u010ditev ciljev<\/li>\n<li>Na\u010drt negovalnih intervencij<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol>\n<li><strong>Kako mora biti na\u010drt ZN opredeljen?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Na\u010drt mora biti izdelan <strong>natan\u010dno, realno in v skladu s pri\u010dakovanim ciljem.<\/strong>\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Vklju\u010duje :vpr.26<\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li><strong>Kaj je prioriteta re\u0161evanja negovalnih problemov?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Prioriteta pomeni <strong>rangiranje potreb po ZN<\/strong> (po Maslow), glede na:<\/p>\n<ul>\n<li><strong>Pomembnost <\/strong>za \u017eivljenje<\/li>\n<li><strong>Ozdravitev<\/strong><\/li>\n<li><strong>Kakovost<\/strong> \u017eivljenja<\/li>\n<\/ul>\n<p>MS opravi to skupaj z B\/V, po potrebi pa tudi z drugimi dru\u017einskimi \u010dlani in \u010dlani negovalnega tima<strong>. Na kon\u010dno dolo\u010ditev<\/strong> prioritete re\u0161evanja negovalnih problemov <strong>vpliva<\/strong> :<\/p>\n<ul>\n<li>Pacientovo zavedanje pomembnosti in resnosti negovalnih problemov<\/li>\n<li>Hierarhije osnovnih \u010dlove\u0161kih potreb<\/li>\n<li>Medicinskih spoznanj<\/li>\n<li>Mo\u017enost re\u0161evanja posameznih negovalnih problemov.<\/li>\n<\/ul>\n<ol>\n<li><strong>Na osnovi \u010desa dolo\u010damo prioriteto re\u0161evanja negovalnih problemov?vpr.28<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li><strong>Kaj so cilji ZN in kako jih MS oblikuje?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>So opis fizi\u010dnih, psihi\u010dnih, socialnih stanj, ki jih \u017eeli MS skupaj s subjektom dose\u010di v dolo\u010denem \u010dasu.<\/strong><\/p>\n<p><strong>Oblikuje<\/strong> jih glede na: <strong>\u010dasovno dimenzijo, relevantnost, realnost, usklajenost.<\/strong><\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li><strong>Navedite in razlo\u017eite elemente oblikovanja ciljev!?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><strong><u>Elementi oblikovanja ciljev: SNO\u010c\u2026<\/u><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>SUBJEKT (pacient, dru\u017eina, skupina, skupnost, celotna populacija);<\/li>\n<li>NIVO (opisuje \u017eeleno, realno mo\u017eno dosegljivo stanje ali obna\u0161anje pacienta, ki ga je mo\u017eno opazovati ali meriti);<\/li>\n<li>OKOLI\u0160\u010cINE (nana\u0161ajo se na kraj izvedbe, na\u010din nudenja pomo\u010di, pripomo\u010dki);<\/li>\n<li>\u010cAS doseganja (mora biti natan\u010dno naveden, MS v navedenem \u010dasu preveri in oceni stanje ali obna\u0161anje pacienta, MS ugotavlja ali so cilji dose\u017eeno oz. do kak\u0161ne stopnje).<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol>\n<li><strong>Navedite in opi\u0161ite lastnosti ciljev!<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Lastnosti ciljev:vpr.30<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Cilji morajo biti:<\/p>\n<ul>\n<li><strong>Jasno<\/strong> oblikovani<\/li>\n<li><strong>Razumljivi <\/strong>pacientu in \u010dlanom negovalnega tima<\/li>\n<li>Nana\u0161ati se morajo <strong>na pacienta<\/strong><\/li>\n<li><strong>Specifi\u010dni <\/strong>glede na negovalno diagnozo<\/li>\n<li><strong>\u010casovno <\/strong>opredeljeni<\/li>\n<\/ul>\n<p>Glede na \u010dasovno opredelitev so cilji:<\/p>\n<ul>\n<li><em>KRATKORO\u010cNI<\/em> : to so tisti, ki morajo biti dose\u017eeni v nekaj minutah, nana\u0161ajo se na sedanjost in na negovalne probleme, ki zahtevajo hitro re\u0161evanje (npr. zapora dihalnih poti, povi\u0161ana telesna temperatura, dehidracija)<\/li>\n<li><em>SREDNJERO\u010cNI<\/em> : cilji se na\u010drtujejo in dose\u017eejo v nekaj urah<\/li>\n<li><em>DOLGORO\u010cNI<\/em> : so lahko na\u010drtovani tudi za dalj\u0161e obdobje, nekaj tednov do nekaj let. Biti morajo postavljeni glede na pacientovo zdravstveno stanje in na zdravstveno vzgojenost posameznika (npr. bolnik s povi\u0161ano telesno te\u017eo: bolnik s 172 cm in 105 kg bo v enem letu shuj\u0161al za 25 kg).\n<ul>\n<li>Cilji so lahko izra\u017eeni v prihodnjem \u010dasu s predstavitvijo normalnega, \u017eelenega stanja in s \u010dasovno opredelitvijo.<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>Cilji morajo biti postavljeno realno, to pomeni, da morajo biti v skladu s sposobnostmi in mo\u017enostmi: pacienta, njegove dru\u017eine, zdravstvenega osebja, ustanove.<\/p>\n<ul>\n<li>Sposobnost in mo\u017enosti pacienta se nana\u0161ajo na njegovo psihofizi\u010dno stanje, zdravstveno stanje, inteligentnost, stopnjo izobrazbe, finan\u010dne zmo\u017enosti in pogojev doma.<\/li>\n<li>Sposobnost in zmo\u017enost zdravstvenega osebja in ustanove se nana\u0161ajo na organizacijo slu\u017ebe, \u0161tevilo zdravstvenega osebja, kapaciteto in tehni\u010dno opremljenost ustanove.<\/li>\n<\/ul>\n<p>Relevantnost ciljev je povezano z vzgojno, izobra\u017eevalnimi cilji.<\/p>\n<ul>\n<li>Povezano je z bolnikovim vedenjem o njegovem stanju.<\/li>\n<\/ul>\n<p>Pacient mora obvladati vsebine, ki so pomembne za:<\/p>\n<ul>\n<li>Vzdr\u017eevanje dose\u017eenega zdravstvenega stanja<\/li>\n<li>Ohranjanje in krepitev pozitivnega zdravja<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li><strong>H komu so cilji ZN orientirani in kaj povedo?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Cilji so orientirani k <strong><u>subjektu<\/u><\/strong> in nam povedo: <strong>kdaj, kaj, kako in pri kom<\/strong> bo dose\u017eeno stanje oz. <strong>kdo bo<\/strong> to stanje dosegel. Cilji so <strong><em>realni, \u017eeleni izidi ZN se ka\u017eejo v zdravstvenem stanju subjekta.<\/em><\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol>\n<li><strong>Kaj so intervencije ZN in v kaj so usmerjene?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Negovalne intervencije ali intervencije ZN <strong>so aktivnosti MS<\/strong>, kot odgovor na fenomen ZN (negovalni problem, negovalna diagnoza, stanje pri pacientu).<\/p>\n<p>Te specifi\u010dne aktivnosti so na\u010drtovane za doseganje postavljenih ciljev in temeljijo na individualnem stanju subjektov ob upo\u0161tevanju: sposobnosti, zmo\u017enosti, znanja.<\/p>\n<p>Negovalne intervencije so usmerjene v :<\/p>\n<ul>\n<li><strong>Promocija<\/strong> zdravje<\/li>\n<li><strong>Izbolj\u0161evanje <\/strong>in \/ali povrnitev zdravja<\/li>\n<li><strong>Prepre\u010devanje<\/strong> bolezni<\/li>\n<li><strong>Laj\u0161anje te\u017eav<\/strong> ob bolezni ali po\u0161kodbi<\/li>\n<li>Prispevajo k <strong>rehabilitaciji<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li><strong>Kaj vklju\u010duje tretja faza procesa zdravstvene nege?=izvajanje<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>Validacijo na\u010drta ZN \u2013(vrednotenje,ocenitev)<\/li>\n<li>Analizo pogojev za izvajanje ZN<\/li>\n<li>Realizacija(na\u010drta, intervencij, usmerjene k zadovoljevanju potreb)<\/li>\n<\/ul>\n<p>Biti mora sistemati\u010dna in usklajena z vsemi \u010dlani NT in ZT<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol>\n<li><strong>Opi\u0161ite validacijo na\u010drta ZN!<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>To je <strong>ocena veljavnosti in na\u010drtnosti ZN in odobritev izvajanja<\/strong>.<\/p>\n<p>Za celostno validacijo na\u010drta ZN je potrebno oceniti:<\/p>\n<ul>\n<li><strong>Ali so zbrani vsi pomembni podatki<\/strong>, ki omogo\u010dajo celostno obravnavo pacienta<\/li>\n<li><strong>Ali so negovalne diagnoze usmerjene<\/strong> in vklju\u010dujejo negovalne probleme, pa tudi vzroke in simptome<\/li>\n<li>Ali so <strong>prioritete<\/strong> re\u0161evanja negovalnih problemov logi\u010dna in pravilna glede na:\n<ul>\n<li><em><u>Pomembnost za \u017eivljenje<\/u><\/em><\/li>\n<li><em><u>Ozdravitev<\/u><\/em><\/li>\n<li><em><u>Kakovost \u017eivljenja<\/u><\/em><\/li>\n<li><em><u>Pacientovo zavedanje pomembnosti in resnosti negovalnega problema<\/u><\/em><\/li>\n<li><em><u>Hierarhije osnovnih \u010dlovekovih potreb<\/u><\/em><\/li>\n<li><em><u>Medicinska spoznanja<\/u><\/em><\/li>\n<li><em><u>Mo\u017enost re\u0161evanja posameznih negovalnih problemov<\/u><\/em><\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li><strong>Ali so cilji postavljeni glede na negovalne probleme jasno<\/strong>, realno ali so \u010dasovno opredeljeni in ali so relevantni<\/li>\n<li><strong>Ali so izbrane intervencije usmerjene v odpravo vzroka<\/strong> negovalnega problema in v doseganje ciljev<\/li>\n<li><strong>Ali je na\u010drt ZN usklajen z na\u010drtom celostne zdravstvene obravnave<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li><strong>Kaj pomeni analiza pogojev za izvajanje zdravstvene nege?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Analiza pogojev se nana\u0161a na <strong>modele organizacij, \u010dlane<\/strong> negovalnega tima in <strong>opremljenost<\/strong> zdravstvene ustanove.<\/p>\n<p>Realizacija na\u010drta zdravstvene nege vklju\u010duje:<\/p>\n<ul>\n<li>Kontinuirano ocenjevanje zdravstvenega stanja pacienta<\/li>\n<li>Kriti\u010dno ocenjevanje na\u010drta ZN<\/li>\n<li>Sprememba na\u010drta zdravstvene nege<\/li>\n<\/ul>\n<p>V \u010dasu izvajanja ZN je nujno potrebno sprotno vrednotenje uspe\u0161nosti ZN. Neprekinjenost izvajanja ZN je podprta z dokumentiranjem, ki povezuje \u010dlane negovalnega tima in zdravstvenega tima tudi na razli\u010dnih nivojih zdravstvene dejavnosti\u2026<\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li><strong>Kaj izra\u017ea vrednotenje?4.faza<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Vrednotenje Zn je <strong>premi\u0161ljen in dinami\u010dni proces<\/strong>, ki mora pokazati odzive na ZN in ozna\u010diti izbolj\u0161ano, nespremenjeno in tudi poslab\u0161ano stanje B\/V.<\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li><strong>Vrste vrednotenja?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><strong>KONINUIRANO vrednotenje<\/strong> \u2013 pomeni, da moramo neprestano spremljati zdravstveno stanje pacienta oz. stanj in razmer v dru\u017eini, skupini, skupnosti (kiberneti\u010dna zanka)<\/li>\n<li><strong>KON\u010cNO vrednotenje<\/strong>:<\/li>\n<li>Enkratno ob zaklju\u010dku procesa<\/li>\n<li>Vklju\u010duje podatke \/ informacije, pridobljene skozi celotno obravnavo<\/li>\n<li>Izvaja se, ko se dose\u017eejo postavljeni cilji<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li><strong>Kaj medicinska sestra vrednoti?4ije sistemati\u010dni koraki<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>Presoja <strong>napredek in rezultate<\/strong> v povezavi z \u017eelenimi cilji ZN<\/li>\n<li><strong>Meri u\u010dinkovitost<\/strong> na\u010drtovanih negovalnih intervencij<\/li>\n<li><strong>Nadaljnjo vrednoti in na\u010drtuje,<\/strong> \u010de \u017eeleni cilji niso bili dose\u017eeni<\/li>\n<li><strong>Kriti\u010dno ocenjuje faze PZN-ja<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li><strong>Kaj predstavlja kiberneti\u010dna zanka v ZN?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol>\n<li><strong>Kaj je proces zdravstvene nege, navedi njegove lastnosti in na\u010dela?!<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Proces pomeni enoten na\u010din in metodo dela.<\/p>\n<p>Je sodobna metoda dela, ki <strong>narekuje na\u010din delovanja MS v sodobni ZN<\/strong> in se odlikuje po:<\/p>\n<ul>\n<li>Visoki stopnji organiziranosti<\/li>\n<li>Sistemati\u010dnosti<\/li>\n<li>Celostnem in individualnem pristopu<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong><em><u>Lastnosti PZN:<\/u><\/em><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li><strong><u>Sistemati\u010dnost<\/u><\/strong><\/li>\n<li><strong><u>Dinami\u010dnost<\/u><\/strong><\/li>\n<li><strong><u>Fleksibilnost<\/u><\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<p><strong><em><u>Na\u010dela procesa PZN:<\/u><\/em><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li><strong>Usmerjenost k B \/ V<\/strong> ( je v sredi\u0161\u010du dogajanja in pozornosti )<\/li>\n<li>Delo MS ni usmerjeno v naloge, aktivnosti \/ intervencije<\/li>\n<li>MS spremlja pravo\u010dasnost, uspe\u0161nost in kakovost ZN in ocenjuje kako se to odra\u017ea na zdravstvenem stanju B \/ V.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Upo\u0161tevanje B \/ V kot subjekt v procesu ZN :<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>V procesu ZN <strong>sodelujeta MS in B \/ V<\/strong><\/li>\n<li><strong>MS dela kar bolnik ne sme, ne zmore ali ne zna<\/strong><\/li>\n<li>B \/ V mora biti <strong>aktivno vklju\u010den<\/strong> v proces ZN glede na njegovo <strong>znanje in zmo\u017enosti<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Celovitost in individualnost<\/strong> ( upo\u0161tevamo Maslow-o teorijo potreb )<\/p>\n<ul>\n<li><strong>Celovitost<\/strong> pomeni sprejemanja B \/ V kot biolo\u0161ko, psiholo\u0161ko, socialno, duhovno in kulturno bitje, ki lahko normalno deluje le <strong>kot zdru\u017eena celota<\/strong><\/li>\n<li><strong>Spo\u0161tovanje individualnosti<\/strong> je potrebno, ker se ljudje <strong>razlikujemo<\/strong> po ciljih, namenih in pri\u010dakovanjih<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li><strong>Opi\u0161ite raz\u010dlenitev faz PZN <\/strong><strong>po vsebini!<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>UGOTAVLJANJE POTREB po ZN<\/strong>: je miselni napor MS, ki zahteva oceno stanja, zbiranje dodatnih informacij, analizo podatkov in definiranje negovalne diagnoze (na osnovi zbranega MS postavi negovalno diagnozo)<\/p>\n<p><strong>PLANIRANJE ZN<\/strong>: ugotavljanje prioritete, definiranje ciljev, definiranje intervencij\/aktivnosti<\/p>\n<p><strong>IZVAJANJE ZN vsebuje<\/strong>:<\/p>\n<ul>\n<li>Validacijo \u2013 ocenitev plana<\/li>\n<li>Analizo pogojev za izvajanje<\/li>\n<li>Realizacijo (izvajanje)<\/li>\n<li>Sprotno vrednotenje\/ugotavljanje sprememb stanja B\/V<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>EVALVACIJA ZN (vrednotenje)<\/strong>: pomeni poimenovanje dose\u017eenega stanja pacienta, dru\u017eine, skupine, skupnosti s postavljenimi cilji.<\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li><strong>Opi\u0161ite raz\u010dlenitev faz PZN po delu MS!<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>UGOTAVLANJE POTREB PO ZN: potrebe po ZN ugotovimo z:<\/p>\n<ul>\n<li>Pogovorom, ki je lahko strukturiran ali ne strukturiran<\/li>\n<li>Opazovanjem<\/li>\n<li>Merjenjem<\/li>\n<li>Negovalno anamnezo<\/li>\n<li>Analizo dokumentacije<\/li>\n<li>Razlago (interpretacijo) podatkov<\/li>\n<li>Kon\u010dnimi sklepi o problemih in vzrokih<\/li>\n<\/ul>\n<p>PLANIRANJE ZN: planiramo po naslednjih korakih:<\/p>\n<ul>\n<li>Analiza potreb po ZN z vidika hierarhije \u010dlovekovih potreb (Maslow) in objektivnih mo\u017enosti<\/li>\n<li>Dogovarjanje o realnih ciljih<\/li>\n<li>Izbor ustreznih aktivnosti, dokumentiranje opravljenega dela<\/li>\n<\/ul>\n<p>IZVAJANE (realizacija) ZN:<\/p>\n<ul>\n<li>Preverjanje pravilnosti in primernosti na\u010drta ZN (validacija) \u2013 kadrovsko. \u010casovno, metodolo\u0161ko, prostorsko, materialno<\/li>\n<li>Izvajanje planiranih intervencij\/aktivnosti<\/li>\n<li>Sprotno vrednotenje\/ugotavljanje sprememb stanja<\/li>\n<\/ul>\n<p>EVALVACIJA ZN (vrednotenje)<\/p>\n<ul>\n<li>Ponovna ocena pacientovega stanja<\/li>\n<li>Primerjava s postavljenimi cilji<\/li>\n<li>Vrednotenje na\u010drta planiranja intervencij\/aktivnosti in metod dela<\/li>\n<li>Po potrebi sprememba na\u010drta ZN: za\u010detek s prvo fazo<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li><strong>Kaj je ICNP in katere fenomene (pri drugemu vpr)ZN vklju\u010duje?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>ICNP je kratica za <strong>mednarodno klasifikacijo prakse ZN<\/strong>. Projekt ICNP :<\/p>\n<ul>\n<li>Je <u>opis prakse<\/u> ZN<\/li>\n<li>Opisuje, kaj dela MS ( <u>intervencije ZN )<\/u><\/li>\n<li>Kot <u>odgovor na vrsto B \/ V stanja<\/u> ( negovalni problem oz. ND )<\/li>\n<li>Kak\u0161ni so kon\u010dni u\u010dinki njenega delovanja ( <u>rezultati ZN )<\/u><\/li>\n<\/ul>\n<p>ICNP je <strong><em><u>informacijsko orodje za opisovanje prakse ZN:<\/u><\/em><\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Opis negovalne diagnoze<\/li>\n<li>Intervencij ZN<\/li>\n<li>Rezultatov aktivnosti ZN<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li><strong>Kaj omogo\u010da elektronska oblika ICNP-ija in katere oblike pozna\u0161?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>ICNP je kratica za mednarodno klasifikacijo prakse ZN. Projekt ICNP :<\/p>\n<p>Fenomen ZN<\/p>\n<p>Znane e- oblike sta alfa(IZN) in beta(AKTIVNOST)-16 osi (8 IZN, 8 FENOMEN ZN)<\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li><strong>Poimenujte vse faktorje, ki vplivajo na izvajanje T\u017dA! Opi\u0161ite vsak faktor!<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><strong><u>B<\/u><\/strong>iolo\u0161ki,<\/li>\n<li><strong><u>P<\/u><\/strong>siholo\u0161ki,<\/li>\n<li><strong><u>S<\/u><\/strong>ocio-kulturni,<\/li>\n<li><strong><u>O<\/u><\/strong>kolski,<\/li>\n<li><strong><u>P<\/u><\/strong>oliti\u010dno-ekonomski.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p>[wp_ad_camp_1]<\/p>\n<ol>\n<li><strong>Razdeli psihosocialne temeljne \u017eivljenjske aktivnosti!<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>Ob\u010dutenje:<\/li>\n<li>bole\u010dina (akutna, kroni\u010dna, porodna),<\/li>\n<li>\u010dutila (vid, sluh, ostala),<\/li>\n<li>\n<ul>\n<li>Psihi\u010dne sposobnosti:<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>spoznavanje (mi\u0161ljenje, percepcija-zaznavanje),<\/li>\n<li>\u010dustvovanje (somatsko [po\u017eelenje,strah], situacijsko [veselje, presene\u010denje, jeza, skrb], socialno),<\/li>\n<li>vrednote, verovanje (duhovne in moralne vrednote in religiozno verovanje),<\/li>\n<li>spomin (kratkotrajni, dolgotrajni),<\/li>\n<li>orientacija (\u010dasovno, krajevno, osebno).\n<ul>\n<li>Soodvisne aktivnosti<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>komunikacija (verbalna, neverbalna),<\/li>\n<li>spolna aktivnost (planiranje dru\u017eine, spolna funkcija),<\/li>\n<li>socialna aktivnost (socialni stiki, nasilje v dru\u017eini in okolici), prevzemanje vlog.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li><strong>Na\u0161tej psihosocialne temelje \u017eivljenjske aktivnosti!<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>Odnosi z ljudmi, izra\u017eanje \u010dustev, ob\u010dutkov, do\u017eivljanja, du\u0161evne, duhovne in socialne potrebe,<\/li>\n<li>Izra\u017eanje verskih \u010dustev,<\/li>\n<li>Koristno delo,<\/li>\n<li>Razvedrilo in rekreacija,<\/li>\n<li>U\u010denje in pridobivanje znanja.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li><strong>Ob\u010dutenje:<\/strong> je subjektivno ob\u010dutenje telesnega stanja ali rezultat vzpodbujanja senzori\u010dnih receptorjev; je prenos \u017eiv\u010dnih dra\u017eljajev po aferentnih \u017eivcih do mo\u017eganov in je do\u017eivljanje du\u0161evnega stanja, ki je lahko -ali pa tudi ne -odgovor na zunanje dra\u017eljaje. Vklju\u010duje: bole\u010dino, \u010dutila in zavest.<\/li>\n<li><strong>Bole\u010dina: <\/strong>je nara\u0161\u010danje ob\u010dutkov v dolo\u010denih delih telesa, pogosto povezano s subjektivnimi izku\u0161njami mo\u010dnega trpljenja. Vrste bole\u010dine: akutna, kroni\u010dna in porodna.<\/li>\n<li><strong>Zavest: <\/strong>je odziv duha na vtise, ki nastanejo iz kombinacij ob\u010dutkov, z nalogo, da obdr\u017eijo zavest \u010duje\u010dno, budno in dojemljivo za zunanje okolje. Lo\u010dimo: somnolenco (je nenormalna zaspanost in nenaravna dremavost), stupor (je stanje globokega spanja z odzivnostjo na bole\u010dino) in komo (je globoka nezavest brez fiziolo\u0161kih odzivov, tudi na bole\u010dino).<\/li>\n<li><strong>Psihi\u010dne sposobnosti <\/strong>vklju\u010dujejo: Spoznavanje, \u010dustvovanje, vrednote, verovanje, spomin in orientacijo.<\/li>\n<li><strong>Spoznavanje: <\/strong>je nagnjenje k ohranjevanju in opustitvi aktivnosti ob upo\u0161tevanju znanja posameznika; je intelektualni proces, ki vklju\u010duje vse vidike zaznavanja, razmi\u0161ljanja, mi\u0161ljenja in pomnjenja.\n<ul>\n<li>Mi\u0161ljenje: je nastanek du\u0161evnih podob ali konceptov v spominu.<\/li>\n<li>Percepcija (zaznavanje): je zavestno mentalno zaznavanje \u010dutnih vzpodbud, zaznavanje predmetov ali sprejemanje drugih podatkov preko \u010dutil.<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li><strong>\u010custvovanje: <\/strong>je nagnjenje k zadr\u017eevanju in opu\u0161\u010danju dejanj zaradi prijetnih \u010dustev ali zavedajo\u010de se bole\u010dine; \u010dustva so zavestna ali podzavestna, izra\u017eena ali neizra\u017eena. Somatsko \u010dustvovanje (po\u017eelenje, strah), Situacijsko \u010dustvovanje (veselje, presene\u010denje, jeza, skrb), Socialno \u010dustvovanje (ljubezen, naklonjenost, so\u010dustvovanje).<\/li>\n<li><strong>Vrednote: <\/strong>pomenijo tisto, \u010demur priznava kdo veliko na\u010delno vrednost in mu zato daje prednost.<\/li>\n<li><strong>Verovanje: <\/strong>je prepri\u010danje o obstoju, resni\u010dnosti \u010desa, kar u\u010di vera, pomeni biti prepri\u010dan o obstoju, resni\u010dnosti \u010desa, kar u\u010di vera, pomeni biti prepri\u010dan o obstoju \u010desa skrivnostnega, umi\u0161ljenega; verjeti.<\/li>\n<li><strong>Socialna aktivnost: <\/strong>zajema razli\u010dne vrste aktivnosti med posamezniki in skupinami, kamor sodijo: razli\u010dni socialni stiki, vrste nasilja in prevzemanje vlog.<\/li>\n<li><strong>Komunikacija: <\/strong>je dajanje in izmenjavanje informacij, sporo\u010dil, ob\u010dutkov in misli med osebami in skupinami oseb. Verbalna komunikacija (besedna: vklju\u010duje vse na\u010dine sporo\u010danja, ki temeljijo na govoru in jeziku), Neverbalna komunikacija (nebesedno sporo\u010danje: je sporazumevanje, kjer sredstvo za prena\u0161anje sporo\u010dil niso besede, pa\u010d pa govorica telesa_dr\u017ea, kretnje, mimika, pogled, prostor in \u010das, otip ter vonj.<\/li>\n<li><strong>Spolna aktivnost: <\/strong>zajema aktivnosti, ki izra\u017eajo spolne \u017eelje, vrednote, vedenje in dejanja.\n<ul>\n<li>Planiranje dru\u017eine: je vedenjski proces na\u010drtovanja \u0161tevila otrok v dru\u017eini in starostnih razlik med njimi. Pri tem se upo\u0161tevajo obi\u010daji, zakoni, idealno ali sprejemljivo \u0161tevilo otrok in odraslih v dru\u017eini ali za\u017eelenost otroka enega spola pred drugim.<\/li>\n<li>Spolna funkcija: je vrsta reprodukcije (razmno\u017eevanja) in pomeni sposobnost sodelovanja v spolnem odnosu in pri mo\u0161kem sposobnost ejakulacije.<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li><strong>Socialna aktivnost: <\/strong>je aktivnost odvisna od sebe in drugih posameznikov.\n<ul>\n<li>Socialni stiki: so aktivnosti skupne socialne izmenjave; sodelovanje in socialna izmenjava med posamezniki in skupinami.<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li><strong>Nasilje: <\/strong>je dejaven odnos do koga, zna\u010dilen po uporabi sile, pritiska. Nasilje do drugih je vrsta socialnih stikov s specifi\u010dno lastnostjo: nasilno izkazovanje aktivnosti ali nepravi\u010dna uporaba sile ali mo\u010di z namenom nekaj ali nekoga po\u0161kodovati, napasti ali z njim grdo ravnati; nasilne, napadalne, \u0161kodljive, nezakonite ali v kulturi prepovedane aktivnosti v odnosu do drugih ljudi; stanje borbe za mo\u010d ali konflikta. Nasilje nad otrokom- zloraba pomeni nasilno, napadalno ali grdo ravnanje z otrokom; zloraba otroka je povezana z zlorabami v dru\u017eini ter z nezakonitimi prepovedanimi dejanji. Nasilje nad partnerjem- nasilno, napadalno ali grdo ravnanje z zakonskim partnerjem. Tudi nasilje nad star\u0161i.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li><strong>Kateri so cilji Teoreti\u010dnega modela Dorothee E. Orem?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>Splo\u0161no uporaben model ZN, temelj za razvoj in raziskovanje v ZN in<\/li>\n<li>ZN znanstvena disciplina.<\/li>\n<\/ul>\n<p>Rezultat: \u00bb Concept Formalization in Nursing\u00ab.<\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li><strong>H komu je usmerjen teoreti\u010dni model Dorothee E. Orem? In kaj pri \u010dloveku opazuje?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Ta model je usmerjen k: * <strong>Razvijanju odgovornosti za lastno zdravje<\/strong> in * <strong>Podpori rizi\u010dnim skupinam prebivalcev<\/strong>.<\/p>\n<p>\u010cloveka <strong>opazuje<\/strong> v njegovem stalnem <strong>iskanju ravnovesja<\/strong> med: * Sposobnostjo skrbeti zase in * Potrebami \u2013 zahtevami, ki jih predenj postavlja \u017eivljenje.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol>\n<li><strong>Na razvoj samooskrbe vpliva?vpr.53<\/strong><\/li>\n<li><strong>Kaj pomeni izraz samooskrba?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Samooskrba je <strong><u>hotena aktivnost<\/u><\/strong>, ki jo posamezniki izvajajo <strong><em><u>za vzdr\u017eevanje \u017eivljenja, zdravja in dobrega po\u010dutja.<\/u><\/em><\/strong><\/p>\n<p>Posamezniki nenehno <strong>razvijajo in spreminjajo obliko samooskrbe<\/strong>.<\/p>\n<p>Vplivi na samooskrbo so: <strong><u>vzgoja, izobra\u017eevanje, nadzor, izku\u0161nje.<\/u><\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol>\n<li><strong>\u00a0Katere teorije so prisotne v teoreti\u010dnem modelu Dorothee E. Orem? ELEMENTI MODELA!<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>Teorija samooskrbe,<\/li>\n<li>teorija primanjkljaja samooskrbe in<\/li>\n<li>teorija sistemov samooskrbe.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li><strong>Kako Oremova deli Teorijo samooskrbe?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>Univerzalna,<\/li>\n<li>razvojna in<\/li>\n<li>odkloni od zdravja.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li><strong>Kako Oremova deli potrebe po samooskrbi? <\/strong>Razdeljene so na:<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>Potrebe splo\u0161ne (univerzalne) samooskrbe,<\/li>\n<li>potrebe razvojne samooskrbe in<\/li>\n<li>potrebe zaradi\u00a0 motenj zdravja.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li><strong>Katere vrste samooskrb poznamo?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Oremova v teoreti\u010dnem modelu izpostavlja :<\/p>\n<ul>\n<li>Popolno samooskrbo<\/li>\n<li>Nepopolno samooskrbo<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol>\n<li><strong>\u00a0Kaj je osrednje <\/strong><strong>podro\u010dje Oremovega teoreti\u010dnega modela ZN?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Teorija\u00a0 PRIMANJKLJAJA samooskrbe.<\/p>\n<ul>\n<li>Povezana je z <strong>zdravjem oz. boleznijo<\/strong>,<\/li>\n<li>slu\u017ei kot <strong>kriterij za dolo\u010danje potreb po ZN<\/strong>,<\/li>\n<li><strong><u>ZN je potrebna tistim posameznikom, ki niso sposobni samooskrbe.<\/u><\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li><strong>Katere tri sisteme izpostavlja teorija sistemov samooskrbe?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><strong><u>Popolni nadomestni<\/u><\/strong><strong><u>-kompenzacijski-sistem ZN, <\/u><\/strong><\/p>\n<p><strong><u>delno nadomestni<\/u><\/strong><strong><u> sistem ZN in <\/u><\/strong><\/p>\n<p><strong><u>podporno vzgojno-izobra\u017eevalni<\/u><\/strong><strong><u> sistem ZN.<\/u><\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol>\n<li><strong>Navedi oblike pomo\u010di v ZN?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><strong>Delovanje za ali namesto<\/strong> pacienta,<\/li>\n<li><strong>vodenje<\/strong> in usmerjanje,<\/li>\n<li><strong>telesna<\/strong> podpora,<\/li>\n<li><strong>psihi\u010dna<\/strong> podpora,<\/li>\n<li><strong>zagotavljanje okolja, ki omogo\u010da in podpira osebnostni razvoj<\/strong> in<\/li>\n<li><strong>u\u010denje.<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li><strong>Definiraj popolno samooskrbo!<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Je<strong> zmo\u017enost <\/strong>posameznika, dru\u017eine ali \u0161ir\u0161e dru\u017ebene skupnosti izvajati vse dnevne \u017eivljenjske aktivnosti.<\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li><strong>Delitev popolne samooskrbe!<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><strong>Univerzalna samooskrba<\/strong>: so povezani z <strong>\u017eivljenjskimi procesi<\/strong> ter <strong>celovitostjo <\/strong>njegovega dejanja<strong><em><u>. Enotni so vsem \u017eivim bitjem v vseh fazah <\/u><\/em><\/strong>\u017eivljenjskega ciklusa in <strong><em><u>so med seboj povezani<\/u><\/em><\/strong>.<\/li>\n<\/ul>\n<p>Dejavniki so:<\/p>\n<ul>\n<li>Zrak, voda, hrana<\/li>\n<li>Izlo\u010dki in procesi, ki so povezani z izlo\u010danjem ( uravnavanje in kontrola )<\/li>\n<li>Aktivnost in po\u010ditek ( ravnote\u017eje )<\/li>\n<li>Samota in dru\u017ebeno \u017eivljenje ( socialni stiki, ravnote\u017eje)<\/li>\n<li>Prepre\u010devanje nevarnosti, delo in dobro po\u010dutje<\/li>\n<li><strong><em><u>Pospe\u0161evanje \u010dlovekovih aktivnosti in razvoja v skladu s \u010dlovekovimi potenciali, omejitvami in \u017eeljo biti normalen<\/u><\/em><\/strong><\/li>\n<li><strong>Razvojna samooskrba<\/strong> : <strong>vzdr\u017eujejo <u>pogoje<\/u> za normalen potek \u017eivljenjskih procesov in razvoja.<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<p>Dejavniki so :<\/p>\n<ul>\n<li>Izobra\u017eevanje in <strong>u\u010denje<\/strong><\/li>\n<li>Socialna <strong>adaptacija<\/strong><\/li>\n<li>Socialna varnost<\/li>\n<li><strong>Sprejemanje dru\u017ebenih vlog in<\/strong> zagotovljeni optimalni \u017eivljenjski pogoji<\/li>\n<li><strong>Adaptacija <\/strong>na novo \u017eivljenjsko okolje<\/li>\n<li><strong>Adaptacija <\/strong>na nove pogoje \u017eivljenja zaradi bolezni<\/li>\n<li><strong>Bolezenska samooskrba<\/strong> : <strong>v \u010dasu bolezni, invalidnosti in stanju, ki je posledica diagnosti\u010dno terapevtskega programa. <\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<p>Zajema:<\/p>\n<ul>\n<li><strong>Iskanje<\/strong> ustrezne pomo\u010di za dolo\u010deno te\u017eavo<\/li>\n<li><strong>Iskanje <\/strong>pomo\u010di pri bolezenskih znakih in simptomih<\/li>\n<li>Natan\u010dno izvajanje predpisane<strong> terapije<\/strong><\/li>\n<li><strong>Iskanje<\/strong> pomo\u010di pri stranskih u\u010dinkih predpisane terapije<\/li>\n<li><strong>Sprejemanje<\/strong> novega stanja in sprijaznjenje z odvisnostjo<\/li>\n<li><strong>U\u010denje kako \u017eiveti z boleznijo in u\u010dinki<\/strong> diagnosti\u010dno terapevtskega programa na na\u010din, ki \u0161e vedno vzpodbuja osebnostni razvoj in vklju\u010devanje v \u017eivljenje.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li><strong>Definiraj nepopolno samooskrbo!<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Je <strong>osrednje podro\u010dje<\/strong> Oremovega teoreti\u010dnega modela ZN. Nepopolna samooskrba, ki je <strong>povezana z zdravjem oz. boleznijo<\/strong>, slu\u017ei kot <strong>kriterij za dolo\u010danje potreb <\/strong>po ZN. Zn je potrebna tistim posameznikom, <strong>ki niso sposobni popolne samooskrbe.<\/strong><\/p>\n<p><strong>Podro\u010dja aktivnosti ZN so :<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Vzpostavljanje in vzdr\u017eevanje odnosov <strong>MS \u2013 bolnik<\/strong><\/li>\n<li>Dolo\u010danje ali\/ in <strong>kako se bolniku lahko pomaga z ZN<\/strong><\/li>\n<li><strong>Odzivanje<\/strong> na bolnikove zahteve, \u017eelje in potrebe po stikih z MS in njeni pomo\u010di<\/li>\n<li><strong>Predpisovanje, zagotavljanje in usmerjanje neposredne pomo\u010di<\/strong> bolnikom in svojcem z ZN<\/li>\n<li>Usklajevanje in <strong>povezovanje ZN z bolnikovimi dnevnimi aktivnostmi<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li><strong>Kdo je sposoben samooskrbe?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><strong>Odrasli posameznik,<\/strong><\/li>\n<li>Otroci, bolniki, invalidi, starostniki potrebujejo <strong>razli\u010dne stopnje pomo\u010di in samooskrbe.<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li><strong>Na\u0161tej koncepte Oremovega teoreti\u010dnega modela ZN in jih opi\u0161i!<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><strong>Koncept \u010cLOVEKA :<\/strong> Celostna obravnava \u010dloveka ( psiho \u2013 fizi\u010dni \u2013 socialni in medsebojni vidik ), ki ima :<\/li>\n<li>Sposobnost u\u010denja in razvoja ( na u\u010denje vplivajo starost, mentalne sposobnosti, \u010dustvena stanja in kultura )<\/li>\n<li>Sposobnost spoznavanja samega sebe \u2013 samoocena<\/li>\n<li>Zavestno in po svoji volji vklju\u010devanje v dejavnosti<\/li>\n<li>Sposobnost samooskrbe.<\/li>\n<li><strong>Koncept ZDRAVSTVENE NEGE : <\/strong>Oremova pojmuje ZN kot obliko pomo\u010di posamezniku. MS mora nuditi pomo\u010d, ki je prilagojena \u010dlovekovim potrebam, zmo\u017enostim in omejitvam. Sredi\u0161\u010de ZN je posameznik, zajema pa tudi dru\u017eino, skupino in \u0161ir\u0161o okolico. Oremova izpostavlja 3 vrste pomo\u010di:<\/li>\n<li>Kompenzatorna ( izvaja MS )<\/li>\n<li>Delno kompenzatorna ( MS + svojci ali bolnik )<\/li>\n<li>Vodenje pacienta, poudarek na u\u010denju<\/li>\n<li><strong>Koncept ZDRAVJA : <\/strong>Zdravje je opredeljeno kot stanje \u010dlovekove celovitosti ali integritete \u2013 dihotomija pozitivnega in negativnega stanja. Za pozitivno zdravje je nujna popolna (sam pacient) in nepopolna samooskrba. Vidiki zdravja :<\/li>\n<li>Fizi\u010dni<\/li>\n<li>Psihi\u010dni<\/li>\n<li>Socialni<\/li>\n<li>Duhovni<\/li>\n<li>Kulturni<\/li>\n<li><strong>Koncept OKOLJA :<\/strong> Zunanje okolje je pogoj za motiviranje posameznika, ki je potreben pomo\u010di, da postavi in dose\u017ee ustrezne cilje ter temu prilagodi svoje obna\u0161anje. Podro\u010dje dela MS je terapevtska oskrba pacienta.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <\/strong>MS pri svojem delu upo\u0161teva :<\/p>\n<ul>\n<li>Bolnikovo zdravstveno stanje in njegovo do\u017eivljanje tega, ter zdravnikovo videnje bolnikovega zdravstvenega stanja<\/li>\n<li>\u017delene rezultate zdravljenja ( pribli\u017eevanje normalnemu delovanju in \u017eivljenju, kljub zdravstvenim te\u017eavam<\/li>\n<li>Potrebo po terapevtski samooskrbi, ki izhaja iz univerzalne, razvojne in bolezenske samooskrbe<\/li>\n<li>Bolnikove sposobnosti izvajanja samooskrbe.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li><strong>Proces ZN po Oremovi!<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>PZN je prikazan kot dinami\u010dna aktivnost \u2013 ugotavljanje zdravstvenega stanja \u2013 negovalna diagnoza \u2013 sprememba zdravstvenega stanja in s tem prilagajanje terapevtskim potrebam bolnika, potrebi in sposobnosti za samooskrbo.<\/p>\n<p>Oremova predstavlja PZN v treh fazah :<\/p>\n<ul>\n<li>Ugotavljanje zdravstvenega stanja \u2013 negovalna diagnoza<\/li>\n<li>Na\u010drtovanje ZN<\/li>\n<li>Izvajanje in vodenje ZN<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>PRVA FAZA \u2013 MS\u00a0 se osredoto\u010da na :<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Ugotavljanje zakaj varovanec \/ bolnik potrebuje ZN<\/li>\n<li>Potrebo po terapevtski samooskrbi V \/ B<\/li>\n<li>Identifikacija podro\u010dja, kjer V \/ B ni sposoben samooskrbe<\/li>\n<li>Vrednotenje V \/ B sposobnosti samooskrbe<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>DRUGA FAZA \u2013 MS VKLJU\u010cUJE VSE AKTIVNOSTI IN MEDSEBOJNE ODNOSE Z\u00a0 V \/ B\u00a0 V PROCESU ZN. MS SE MORA OPREDELITI :<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>\u010cas<\/li>\n<li>Kraj<\/li>\n<li>Pogoje dela<\/li>\n<li>Pripomo\u010dke in materiale za izvajanje ZN<\/li>\n<li>Kadrovske pogoje<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>TRETJA FAZA \u2013 MS VKLJU\u010cUJE IZVAJANJE ZN IN ODLO\u010cITVE O TRAJANJU ALI SPREMEMBAH NA\u010cRTOVANE ZN.<\/strong><\/p>\n<p><strong>IZVAJANJE ZDRAVSTVENE NEGE<\/strong><\/p>\n<p>Primarna preventiva- vklju\u010duje:<\/p>\n<ul>\n<li>Popolno samooskrbo ( terapevtsko )<\/li>\n<li>Razvojno samooskrbo<\/li>\n<\/ul>\n<p>MS bolniku pomaga, da se nau\u010di aktivnosti samooskrbe, s katerimi vzdr\u017euje in izbolj\u0161uje zdravje in prepre\u010duje bolezen.<\/p>\n<p>Sekundarna preventiva \u2013 vklju\u010duje :<\/p>\n<ul>\n<li>Bolezensko samooskrbo<\/li>\n<\/ul>\n<p>MS u\u010di bolnika izvajati samooskrbo, ki uravnava in prepre\u010duje posledice in komplikacije obolenj.<\/p>\n<p>Terciarna preventiva \u2013 vklju\u010duje :<\/p>\n<ul>\n<li>Bolezensko samooskrbo<\/li>\n<\/ul>\n<p>MS u\u010di bolnika izvajati samooskrbo, ki omogo\u010da prilagajanje na novo zdravstveno stanje. Oblike pomo\u010di so : podpora, vodenje, vzpodbujanje in u\u010denje.<\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>Razmejitev zdravstvene nege (Utrip 1997) <\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Razmejitev ZN je strokovni standard temeljnih dolo\u010dil o pristojnosti, nalogah, na\u010dinu in delitvi dela v zdravstveni negi, kar vpliva na funkcijo, organizacijo, delovanje zdravstvene nege in izobra\u017eevanje za ZN.<\/li>\n<li>Razmejitev ZN ima pomen temeljnega strokovnega regulativa ZN in je dokument, ki je pomemben ne samo za delovanje ZN, temve\u010d tudi za zdravstvo, v katerem deluje ZN.<\/li>\n<li>Tako nas usmerja k cilju, ki ga predstavlja pospe\u0161evanje in doseganje kakovosti ZN.<\/li>\n<li>Razmejitev ZN bo v pomo\u010d in obvezujo\u010da pri izobra\u017eevalnih programih za ZN, pri funkcionalnem izobra\u017eevanju, pri oblikovanju delovnih mest v institucijah zdravstvene dejavnosti, pri timskem delovanju v zdravstvenem procesu dela, pri izvajanju strokovnega nadzora, pripravni\u0161tva in strokovnih izpitov, pri izdelavi nomenklature poklicev v ZN, pri dolo\u010danju evidence podatkov za zdravstveno nego in povsod, kjer bo to pokazala in narekovala praksa.<\/li>\n<li>Razmejitev bo omogo\u010dala zbiranje podatkov, njihovo obdelavo in uporabo informacij za odlo\u010danje, ki je osnova upravljanja sistema ZN. Razmejitev ZN je bila obse\u017een in zahteven projekt Raz\u0161irjenega strokovnega kolegija za ZN.<\/li>\n<li>Z Razmejitvijo ZN smo dobili enega najpomembnej\u0161ih dokumentov, kar smo jih izoblikovali v ZN.<\/li>\n<li>Dokument je oblikovala delovna skupina Raz\u0161irjenega strokovnega kolegija za ZN in Zbornice ZN Slovenije\u2026<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol>\n<li><strong>Na\u0161tejte osnovne \u017eivljenjske aktivnosti pri Razmejitvi ZN? 14 t\u017ea<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol>\n<li><strong>Kateri so kriteriji klasifikacije v Razmejitvi Zdravstvene nege? <\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>Osnovne \u017eivljenjske aktivnosti oz. potrebe posameznika, dru\u017eine in skupnosti;<\/li>\n<li>vrste postopkov in posegov v zdravstveni negi;<\/li>\n<li>delitev dela v negovalnem timu;<\/li>\n<li>pristojnosti zdravstvene nege z vidika njenih funkcij.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>Postopki in posegi dobijo karakteristiko negovalnih intervencij, ko odgovorimo na vpr.:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Komu? posameznik, dru\u017eina, skupnost;<\/li>\n<li>Kdaj? \u017eivljenjska aktivnost oz. potreba;<\/li>\n<li>Kaj? negovalne intervencije;<\/li>\n<li>Kako? procesna obravnava;<\/li>\n<li>Kdo? \u010dlani negovalnega tima na osnovi pristojnosti.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol>\n<li><strong>Katere kriterije v okviru psihi\u010dne T\u017dA? <\/strong>Ocena besedne in nebesedne komunikacije; komunikacija- informiranje, poslu\u0161anje, svetovanje, pogovarjanje, u\u010denje, telefoniranje; vzpostavljanje medsebojnih odnosov; ocena razumevanja informacij; ocena sposobnosti samooskrbe; pogovor s svojci in pomembnimi drugimi; izvajanje neverbalne komunikacije; pomirjanje bolnika\/varovanca; pomo\u010d pri u\u010denju govora; trening spomina; terapevtski dotik in prisotnost; zdravstvene in socialne intervencije; varovanje in spo\u0161tovanje pravic bolnika, varovanca; vzdr\u017eevanje socialnih stikov; terapevtski pogovor; socioterapevstka metoda dela; psiholo\u0161ko podporne psihoterapevtske metode dela; komunikacija s svojci umrlega bolnika\/varovanca; komuniciranje med \u010dlani negovalnega in zdravstvenega tima za potrebe bolnika\/varovanca.<\/li>\n<\/ol>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Kaj je profesionalizacija? Je podro\u010dje sociologije. Je strategija, cilj neke poklicne skupine, da si pridobi monopol nad dolo\u010deno dejavnostjo v zameno za svojo nadzorno funkcijo nad dolo\u010denimi oblikami dru\u017ebene deviantnosti. Zagotovitev klientele poteka z eliminacijo podobnih poklicev. Profesionalizacija je rezultat izobra\u017eevanje in dru\u017ebenih odnosov. MS pojmujejo profesionalizacijo rigidno : vzpostavitev standardov, pravil in nadzor nad &hellip; <a href=\"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/vprasanja-in-odgovori-za-zdravstveno-nego-vaja\/\" class=\"more-link\">Preberi ve\u010d o <span class=\"screen-reader-text\">Vpra\u0161anja in odgovori za zdravstveno nego vaja<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[81],"tags":[3790,2144,80],"class_list":["post-4642","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-1letnik-zdravstvena-nega-1","tag-o-zdravstveni-negi","tag-vprasanja-in-odgovori-za-zdravstveno-nego","tag-zdravstvena-nega"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4642","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=4642"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4642\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=4642"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=4642"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=4642"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}