{"id":4645,"date":"2015-12-14T19:21:53","date_gmt":"2015-12-14T18:21:53","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=4645"},"modified":"2015-12-14T19:26:35","modified_gmt":"2015-12-14T18:26:35","slug":"zdravstvena-nega-vaja-2015","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/zdravstvena-nega-vaja-2015\/","title":{"rendered":"Zdravstvena nega vaja 2015"},"content":{"rendered":"<ol>\n<li><strong>Subjektivno izra\u017eanje kakovosti!<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>Koncept kakovosti vedno izra\u017eamo subjektivno.<\/li>\n<li>Sprejeti moramo dejstvo, da je nekdo s posameznim izdelkom ali opravljeno storitvijo zelo zadovoljen, medtem ko je isto\u010dasno nekdo drug zelo nezadovoljen.<\/li>\n<li>Sodba o kakovosti je odvisna od posameznikove osve\u0161\u010denosti, izku\u0161enj, pri\u010dakovanj in prepoznanih pravil kakovosti. Vendar pa tak\u0161na pav\u0161alna subjektivna ocena ni dovolj.<\/li>\n<li>\u010ce medicinske sestre ho\u010dejo svoje delo opravljati res profesionalno, si morajo tak\u0161no vpra\u0161anje postavljati vedno znova v prizadevanju, da bi kakovost svojega dela nenehno izbolj\u0161evale in tako prispevale po najbolj\u0161ih mo\u010deh k ohranjanju in izbolj\u0161evanju zdravja bolnikov\/varovancev.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol start=\"2\">\n<li><strong>Zakonitosti, ki veljajo med zagotavljanjem kakovosti storitev, ki izhajajo iz storitvenih dejavnosti (kamor sodi tudi zdravstvo), v primerjavi s kakovostjo izdelkov materialne proizvodnje.<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Kakovost izdelka ali storitve lahko opredelimo kot relativno popolnost.<\/p>\n<p>Lahko vidimo, da tisti, ki nudi izdelek ali storitev, nima kon\u010dne besede o kakovosti, temve\u010d je kupec oziroma uporabnik izdelka ali storitve kon\u010dni razsodnik o kakovosti izdelka ali storitve.<!--more--><\/p>\n<ul>\n<li>storitvena dejavnost ne izdeluje predmetnih izdelkov,<\/li>\n<li>storitev ni mogo\u010de delati na zalogo,<\/li>\n<li>uporabnik storitve je obi\u010dajno prisoten v procesu izvr\u0161evanja storitve, kar pomeni s stali\u0161\u010da kakovosti dodaten vidik,<\/li>\n<li>pri izvajanju storitev je obi\u010dajno pomembnej\u0161a pravo\u010dasnost, hitrost in pravilen potek procesa,<\/li>\n<li>\u017eelje naro\u010dnika in njegova merila kakovosti je te\u017eje dose\u010di kot v materialni proizvodnji. Merila uporabnika brez kakovosti opravljenih storitev so odraz osebnih kriterijev posameznika.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol start=\"3\">\n<li><strong>Overtveitove sestavine kakovostne zdravstvene oskrbe!<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Ovretveit je razvil definicijo kakovosti, ki pravi: \u00bbKakovost zdravstvene dejavnosti je popolno zadovoljevanje potreb tistih, ki zdravstvene storitve najbolj potrebujejo, pri najni\u017ejih stro\u0161kih za organizacijo, znotraj danih meja in smernic vi\u0161jih oblastnih organov in pla\u010dnikov\u00ab. Navaja sestavine kakovostne zdravstvene oskrbe:<\/p>\n<ul>\n<li>visoka stopnja strokovnosti,<\/li>\n<li>u\u010dinkovita izraba virov (\u010dlove\u0161kih, finan\u010dnih, materialnih),<\/li>\n<li>\u010dim-manj\u0161e tveganje za bolnika,<\/li>\n<li>zadovoljstvo bolnika,<\/li>\n<li>(pozitiven) vpliv na njegovo zdravje.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol start=\"4\">\n<li><strong>Tri dimenzije kakovosti ZN!<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Kakovost zdravstvene nege lahko gledamo v treh dimenzijah:<\/p>\n<ul>\n<li><u>kakovost metodologije<\/u> in tehnologije dela, ki jo ozna\u010dujejo: u\u010dinkovitost, strokovnost, spretnost, varnost, skrbnost, primernost;<\/li>\n<li><u>kakovost zaposlenih<\/u> &#8211; medsebojni odnosi: strokovnost, ki se ka\u017ee v sposobnostih zaposlenih spo\u0161tovati osebnost pacienta, zaupanju, posredovanju ustreznih informacij, pacientovi avtonomiji, enakopravnosti;<\/li>\n<li><u>kakovost organiziranja<\/u>, ki jo ozna\u010dujejo: varnost, udobnost, neprekinjenost, u\u010dinkovitost, opremljenost.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Kakovost v zdravstveni negi upo\u0161teva tri temeljne dimenzije: stroko, management in uporabnike zdravstvenih storitev, ki naj bodo v medsebojni soodvisnosti, pri tem pa izpostavlja zadovoljstvo pacientov kot bistveni kazalec kakovosti.<\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol start=\"5\">\n<li><strong>Razlo\u017eite izraz \u00bbzagotavljanje kakovosti\u00ab!<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Zagotavljanje kakovosti je proces, ki zajema sistemati\u010dno opisovanje, merjenje, vrednotenje, in ko je potrebno, tudi izvajanje ukrepov za izbolj\u0161evanje kakovosti. Pomeni sistemati\u010dno in na\u010drtovano izvajanje ukrepov, s katerimi bomo dosegli predpisane zahteve kakovosti.<\/p>\n<p>Razlikovati moramo med tremi pojmi:<\/p>\n<ul>\n<li>ocenjevanje kakovosti (quality assesment)<\/li>\n<li>zagotavljanje kakovosti (quality assurance)<\/li>\n<li>izbolj\u0161evanje kakovosti (quality improvement).<\/li>\n<\/ul>\n<p><u>Zagotavljanje kakovosti <\/u>ni enkratno, dokon\u010dno dejanje, temve\u010d stalen proces, ki zahteva stalno izbolj\u0161evanje lastnosti izdelkov ali storitev.<\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol start=\"6\">\n<li><strong>Kaj pomeni \u00bbocenjevanje kakovosti\u00ab?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><u>Ocenjevanje kakovosti<\/u> je postopek, pri katerem z uporabo primernih metod in izbranih kriterijev primerjamo med seboj opravljeno in dogovorjeno zdravstveno oskrbo. V zdravstveni negi pomeni to primerjavo med izvedeno zdravstveno nego in izbranimi, postavljenimi kriteriji in standardi. \u0160ele ko ocenimo kakovost, lahko oblikujemo sistem zagotavljanja kakovosti, ki pripomore k izbolj\u0161evanju in doseganju \u017eelenih ciljev.<\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol start=\"7\">\n<li><strong>Kaj pomeni \u00bbizbolj\u0161evanje kakovosti\u00ab?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><u>Izbolj\u0161evanje kakovosti <\/u>je proces, ki sledi fazi ocenjevanja in zagotavljanja kakovosti ter odpravlja ugotovljene ovire oz. te\u017eave in dviguje kakovost na vi\u0161jo raven.<\/p>\n<p>Izbolj\u0161evanje kakovosti je dinami\u010den proces z naslednjimi na\u010deli:<\/p>\n<ul>\n<li>odkrivanje in uporaba najbolj\u0161ih izidov za doseganje odli\u010dnosti,<\/li>\n<li>eksplicitna opredelitev ciljev kakovosti,<\/li>\n<li>nadzor znotraj stroke,<\/li>\n<li>naklonjeno vodstvo,<\/li>\n<li>vklju\u010devanje pacientov.<\/li>\n<\/ul>\n<p>Vsaka organizacija, ki sprejme odgovornost za spremljanje in pospe\u0161evanje kakovosti svojega dela, se odlo\u010di za program zagotavljanja kakovosti. Pri tem je treba opraviti radikalno spremembo od ugotavljanja (ocenjevanja) kakovosti k zagotavljanju kakovosti.<\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol start=\"8\">\n<li><strong>Kateri so cilji zagotavljanja kakovosti?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Ko se odlo\u010damo za program zagotavljanja kakovosti, si prizadevamo, za \u010dim vi\u0161jo u\u010dinkovitost in \u010dim bolj\u0161e rezultate ob racionalni uporabi razpolo\u017eljivih virov. Pri tem \u017eelimo dose\u010di slede\u010de cilje:<\/p>\n<ul>\n<li>izbolj\u0161anje ali vzdr\u017eevanje zdravstvenega stanja pacienta;<\/li>\n<li>izbolj\u0161anje ali vzdr\u017eevanje njegovih funkcionalnih sposobnosti,<\/li>\n<li>psihofizi\u010dno ugodje pacienta \u2013 dobro po\u010dutje;<\/li>\n<li>zadovoljstvo pacienta po opravljeni zdravstveni negi in njegova varnost.<\/li>\n<\/ul>\n<p>\u010cloveka \u2013 pacienta gledamo celovito, zato nas ti cilji spremljajo pri vseh na\u0161ih aktivnostih, ki jih opravljamo v dobro na\u0161ih uporabnikov. Med aktivnosti medicinske sestre lahko \u0161tejemo tudi postavljanje standardov in kriterijev kakovosti zdravstvene nege.<\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol start=\"9\">\n<li><strong>S katerimi metodami zagotavljamo kakovost-opis?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Za zagotavljanje kakovosti v zdravstveni negi lahko uporabljamo zunanje in notranje metode.<br \/>\nBistvena razlika v tem, da je pri zunanjem zagotavljanju kakovosti ta zagotovljena od zunaj (zunanji strokovnjaki, institucije). Zagotavljanje kakovosti znotraj zdravstvenih ustanov pa je naloga izvajalcev zdravstvene nege, ki jo samostojno na\u010drtujejo in izvajajo ter so zanjo tudi sami odgovorni. Interno zagotavljanje kakovosti zdravstvene nege lahko izvedemo bodisi centralno ali decentralizirano.<\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol start=\"10\">\n<li><strong>Zna\u010dilnosti centralnega zagotavljanja kakovosti!<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Zna\u010dilnosti centralnega zagotavljanja kakovosti so:<\/p>\n<ul>\n<li>natan\u010dna analiza celotne aktivnosti zdravstvene nege;<\/li>\n<li>uporaba instrumenta, ki je znanstveno utemeljen in uporaben za zdravstveno nego;<\/li>\n<li>zagotavljanje kakovosti izpelje skupina za to usposobljenih strokovnjakov;<\/li>\n<li>negovalni timi, ki izvajajo zdravstveno nego, v to nimajo vpogleda.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol start=\"11\">\n<li><strong>Zna\u010dilnosti decentraliziranega zagotavljanja kakovosti!<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Zna\u010dilnosti decentraliziranega zagotavljanja kakovosti so:<\/p>\n<ul>\n<li>opazovanje izvajanja zdravstvene nege;<\/li>\n<li>instrument opazovanja ni trdno dolo\u010den, izbran je glede na to, katero intervencijo zdravstvene nege opazujejo;<\/li>\n<li>izvajajo jo na ravni bolni\u0161ke enote \u2013 oddelka;<\/li>\n<li>izvajajo jo \u010dlani negovalnih timov, ki v enoti delujejo;<\/li>\n<li>\u010dlani negovalnega tima imajo neposreden vpogled v zagotavljanje kakovosti zdravstvene nege.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol start=\"12\">\n<li><strong>Kateri model zagotavljanja kakovosti smo spoznali? Kdaj je bil predstavljen?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Po Ishikawi 1987 je program za zagotavljanje kakovosti sosledje faz:<\/p>\n<ul>\n<li>na\u010drtovanje (cilji in metode za doseganje ciljev)<\/li>\n<li>izvajanje (izobra\u017eevanje, izbolj\u0161evanje)<\/li>\n<li>preverjanje (ugotavljanje napak in njihovih vzrokov)<\/li>\n<li>ukrepanje in odpravljanje napak.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol start=\"13\">\n<li><strong>Zagotavljanje kakovosti po Normi Lang-predstavite ga!<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Zagotavljanje kakovosti zdravstvene nege po modelu Norme Lang:<\/p>\n<p>V literaturi lahko zasledimo mno\u017eico modelov za evalvacijo kakovosti zdravstvene nege. Ve\u010dina modelov uporablja za osnovo model Norme Lang iz leta 1976, ki ima 7 stopenj. V svetu so nastale mnoge modifikacije modelov, npr. model ameri\u0161kega zdru\u017eenja medicinskih sester, ki ima osem stopenj ali avstralskega kraljevega zdru\u017eenja medicinskih sester z 11 stopnjami.<\/p>\n<p><strong>Model Norme Lang ima 7 stopenj, ki potekajo skozi tri faze<\/strong>:<\/p>\n<p><strong>V prvi fazi<\/strong> \u2013 opisovanje identificiramo vrednote in stali\u0161\u010da, ki nas vodijo v zdravstveni negi. Nato se odlo\u010damo o kriterijih odli\u010dne zdravstvene nege v standardih strukture, procesa in izida.<\/p>\n<table>\n<tbody>\n<tr>\n<td width=\"108\"><\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td><\/td>\n<td><\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n<p><strong>V drugi fazi<\/strong> \u2013 merjenje se odlo\u010dimo za metodologijo, ki jo uporabimo, da ugotovimo, kak\u0161na je na\u0161a praksa v primerjavi s standardi in kriteriji odli\u010dne (zelo dobre) zdravstvene nege, ki smo jo postavili interno ali pa so bili postavljeni eksterno. Dobljene rezultate analiziramo in se odlo\u010dimo, \u010de in zakaj potrebujemo spremembe. Avtorica modela priporo\u010da pri analizi vklju\u010devanje tako imenovanih dejavnikov SWOT (Strenghts, Weaknesses, Opportunities, Threats \u2013 mo\u010di, slabosti, prilo\u017enosti, gro\u017enje oz. nevarnosti \u2013 pasti).<\/p>\n<p><strong>V tretji fazi<\/strong> \u2013 spreminjanje (Action) se odlo\u010dimo za spremembe in poti, po katerih bodo v na\u0161em okolju tekle spremembe, in kon\u010dno uvedemo spremembe v na\u0161e teko\u010de delo.<\/p>\n<p><strong>Krog nato te\u010de dalje preko vseh faz, kajti zagotavljanje kakovosti je neprekinjen proces.<\/strong><\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol start=\"14\">\n<li><strong>Kaj so standardi-definicija?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Standardi so pomembni elementi zagotavljanja kakovosti in hkrati elementi sodobne zdravstvene nege.<\/p>\n<p>Po Donabedianu so standardi: strokovno oblikovane specifi\u010dne kvantitativne zahteve, ki definirajo nekaj \u00bbdobrega\u00ab.<\/p>\n<p>Glede standardov zdravstvene nege se pogosto uporablja definicija Elizabeth Mason (1984), ki pravi, da je: negovalni standard veljavna definicija kakovosti zdravstvene nege, ki vklju\u010duje kriterije, s katerimi lahko vrednotimo u\u010dinkovitost.<\/p>\n<ul>\n<li>Kakovost zagotavljajo le tisti standardi, ki so veljavni. Standard ni veljaven, \u010de ne vsebuje kriterijev za vrednotenje zdravstvene nege.<\/li>\n<li>Standardi so sprejete in veljavne norme, ki opredeljujejo aktivnosti zdravstvene nege in stopnjo kakovosti zdravstvene nege.<\/li>\n<li>So sredstvo oziroma orodje za merjenje kakovosti.<\/li>\n<li>Standardi morajo biti dinami\u010dni, da jih je mo\u017eno prilagajati in spreminjati.<\/li>\n<li>Odra\u017eati morajo vidike zdravstvene nege, najnovej\u0161e ugotovitve raziskovalnega dela podprte s prakti\u010dnimi izku\u0161njami, strokovno usposobljenostjo in pristojnosti \u010dlanov negovalnega tima.<\/li>\n<li>Standardi opredeljujejo tudi pogoje za izvajanje zdravstvene nege in pri\u010dakovane rezultate.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol start=\"15\">\n<li><strong>Kaj so kriteriji-definicija?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Definicijo kriterija lahko povzamemo iz Slovarja slovenskega knji\u017enega jezika, (1994):<\/p>\n<p>kar slu\u017ei kot osnova za vrednotenje, primerjanje ali presojanje \u2013 merilo.<\/p>\n<ul>\n<li>Standardi vsebujejo kriterije, ki omogo\u010dajo, da jih lahko vrednotimo.<\/li>\n<li>Kriteriji morajo biti merljivi, specifi\u010dni, primerni, razumljivi, jasni in sodobni.<\/li>\n<li>Kriteriji morajo biti merljivi, specifi\u010dni, primerni, razumljivi, jasni in sodobni.<\/li>\n<li>Kriteriji so merilo za vrednotenje, primerjanje in presojanje standardov, hkrati pa so tudi merilo za ocenjevanje uspe\u0161nosti, u\u010dinkovitosti in kakovosti zdravstvene nege.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol start=\"16\">\n<li><strong>Na\u0161tej vrste standardov po Donabedianu!<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Donabedianu je razdelil standarde na:<\/p>\n<ul>\n<li>standarde strukture,<\/li>\n<li>standarde procesa,<\/li>\n<li>standarde izida.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong><em><u>V standardu strukture<\/u><\/em><\/strong> so opisani viri za kakovostno izvajanje zdravstvene nege, obenem pa se v oblikovanem standardu odra\u017ea kakovost mened\u017ementa v zdravstveni negi. Kriterij standardov strukture opisujejo, kaj moramo zagotoviti, da dose\u017eemo pri\u010dakovane rezultate.<\/p>\n<p>V kriterijih standardov strukture opredelimo:<\/p>\n<ul>\n<li>izvajalca zdravstvene nege. Pri tem upo\u0161tevamo izobrazbo, usposobljenost in strokovna znanja, pristojnosti in odgovornosti ter dolo\u010dimo \u0161tevilo<\/li>\n<li>strokovnjake drugih podro\u010dij, kadar sodelujejo pri izvedbi<\/li>\n<li>prostor<\/li>\n<li>opremo in pripomo\u010dke<\/li>\n<li>pomo\u017ene in podporne slu\u017ebe npr. centralna kuhinja, pralnica\u2026<\/li>\n<li>zahtevano znanje izvajalcev<\/li>\n<li>literaturo, vire, kjer si izvajalci osve\u017eijo ali poglobijo znanja<\/li>\n<li>dokumentiranje: navedeno, kam dokumentiramo<\/li>\n<\/ul>\n<p>Vsi ti kriteriji morajo biti zagotovljeni, da lahko B\/V zagotovimo varno zdravstveno nego. V kriterij standardov strukture opi\u0161emo kdo, kje in s \u010dim bo izvedel dolo\u010deno aktivnost.<\/p>\n<p><strong><em><u>V standardu procesa<\/u><\/em><\/strong> definirajo kakovost izvajanja zdravstvene nege. Dolo\u010dimo KAJ bomo storili za dobro B\/V, KDAJ, KAKO POGOSTO\u00a0 z namenom, da dose\u017eemo najve\u010dje u\u010dinke pri spremembi ali vzdr\u017eevanju bolnikovega zdravstvenega stanja, funkcionalnih sposobnosti in psihofizi\u010dnem ugodju. S kriteriji opi\u0161emo, katere akcije je potrebno izvesti, kako pogosto in kdaj. Kadar je akcija vezana na komunikacijo, opi\u0161emo vsebino \u2013 kaj povemo, kaj u\u010dimo, da rezultat dose\u017eemo, ter opi\u0161emo oblike in metode dela.<\/p>\n<p><strong><em><u>Standard izida<\/u><\/em><\/strong> opredelijo pri\u010dakovane rezultate ali izide. V kriterijih standardov izida zapi\u0161emo, kak\u0161en izid pri\u010dakujemo in kdaj ter kako ga prepoznamo. S standardom izida merimo zadovoljstvo bolnika, pri\u010dakovano spremembo v bolnikovem zdravstvenem stanju in znanju bolnika (vedenje o bolezni, zdravstvenem stanju, \u017eivljenjskem slogu\u2026). Standardi izida usmerjajo medicinsko sestro oziroma ji dolo\u010dajo, kaj mora pri bolniku ugotavljati. Po kriterijih standarda izida ocenjujemo stopnjo kakovosti zdravstvene nege.<\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol start=\"17\">\n<li><strong>Na\u0161tej vrste standardov po Masonovi!<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Elizabeth Mason je razdelila standarde na:<\/p>\n<ul>\n<li>standarde strukture,<\/li>\n<li>standarde procesa<\/li>\n<li>standarde izida<\/li>\n<li>standarde vsebine.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong><em><u>V standardu strukture<\/u><\/em><\/strong> so opisani viri za kakovostno izvajanje zdravstvene nege, obenem pa se v oblikovanem standardu odra\u017ea kakovost mened\u017ementa v zdravstveni negi. Kriterij standardov strukture opisujejo, kaj moramo zagotoviti, da dose\u017eemo pri\u010dakovane rezultate.<\/p>\n<p>V kriterijih standardov strukture opredelimo:<\/p>\n<ul>\n<li>izvajalca zdravstvene nege. Pri tem upo\u0161tevamo izobrazbo, usposobljenost in strokovna znanja, pristojnosti in odgovornosti ter dolo\u010dimo \u0161tevilo<\/li>\n<li>strokovnjake drugih podro\u010dij, kadar sodelujejo pri izvedbi<\/li>\n<li>prostor<\/li>\n<li>opremo in pripomo\u010dke<\/li>\n<li>pomo\u017ene in podporne slu\u017ebe npr. centralna kuhinja, pralnica\u2026<\/li>\n<li>zahtevano znanje izvajalcev<\/li>\n<li>literaturo, vire, kjer si izvajalci osve\u017eijo ali poglobijo znanja<\/li>\n<li>dokumentiranje: navedeno, kam dokumentiramo<\/li>\n<\/ul>\n<p>Vsi ti kriteriji morajo biti zagotovljeni, da lahko B\/V zagotovimo varno zdravstveno nego. V kriterij standardov strukture opi\u0161emo kdo, kje in s \u010dim bo izvedel dolo\u010deno aktivnost.<\/p>\n<p><strong><em><u>V standardu procesa<\/u><\/em><\/strong> definirajo kakovost izvajanja zdravstvene nege. Dolo\u010dimo KAJ bomo storili za dobro B\/V, KDAJ, KAKO POGOSTO\u00a0 z namenom, da dose\u017eemo najve\u010dje u\u010dinke pri spremembi ali vzdr\u017eevanju bolnikovega zdravstvenega stanja, funkcionalnih sposobnosti in psihofizi\u010dnem ugodju. S kriteriji opi\u0161emo, katere akcije je potrebno izvesti, kako pogosto in kdaj. Kadar je akcija vezana na komunikacijo, opi\u0161emo vsebino \u2013 kaj povemo, kaj u\u010dimo, da rezultat dose\u017eemo, ter opi\u0161emo oblike in metode dela. Standardi procesa vklju\u010dujejo \u0161e dodatne standarde, ki jih sre\u010damo pri Masonovi to so standardi vsebine. Z njimi opi\u0161emo vsebino komunikacije ali vsebino u\u010denja.<\/p>\n<p>Razvijamo jih za:<\/p>\n<ul>\n<li>u\u010denje<\/li>\n<li>terapevtsko komunikacijo<\/li>\n<li>spoznavno komunikacijo<\/li>\n<li>odlo\u010danje medicinskih sester<\/li>\n<li>prenos informacij o bolniku<\/li>\n<\/ul>\n<p>Napi\u0161emo KAJ povemo ali u\u010dimo.<\/p>\n<p><strong><em><u>Standard izida<\/u><\/em><\/strong> opredelijo pri\u010dakovane rezultate ali izide. V kriterijih standardov izida zapi\u0161emo, kak\u0161en izid pri\u010dakujemo in kdaj ter kako ga prepoznamo. S standardom izida merimo zadovoljstvo bolnika, pri\u010dakovano spremembo v bolnikovem zdravstvenem stanju in znanju bolnika (vedenje o bolezni, zdravstvenem stanju, \u017eivljenjskem slogu\u2026). Standardi izida usmerjajo medicinsko sestro oziroma ji dolo\u010dajo, kaj mora pri bolniku ugotavljati. Po kriterijih standarda izida ocenjujemo stopnjo kakovosti zdravstvene nege.<\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol start=\"18\">\n<li><strong>Na katerih ravneh postavljamo standarde?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Standarde postavljamo na ravni:<\/p>\n<ul>\n<li>stroke \u2013 to so generalni (splo\u0161ni) standardi \u2013 pomembni za stroko zdravstvene nege v naj\u0161ir\u0161em smislu;<\/li>\n<li>delovnega podro\u010dja (bolni\u0161nica, dom starej\u0161ih ob\u010danov, zdravstveni dom)<\/li>\n<li>specialnosti \u2013 lokalna raven (klinika, bolni\u0161ki oddelek, slu\u017eba znotraj ZD).<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Standardi ZN dolo\u010dajo prakso zdravstvene nege in predstavljajo vsebino odli\u010dne (zelo dobre) zdravstvene nege. Predstavljajo kak\u0161ni viri so potrebni (struktura), kaj naj bo storjeno (proces) in kak\u0161ne koristi ima pacient (izid) od dobre zdravstvene nege (3).<\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol start=\"19\">\n<li><strong>Kaj predstavljajo standardi?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Standardi so sredstva za zagotavljanje kakovosti zdravstvene nege. Klub izdelanim standardom, pa v vsakem primeru zdravstvena nega ni izvedena v najvi\u0161ji stopnji kakovosti. Standardi ZN dolo\u010dajo prakso ZN in predstavljajo vsebino odli\u010dne (zelo dobre) ZN. Predstavljajo kak\u0161ni viri so potrebni (struktura), kaj naj bo storjeno (proces) in kak\u0161ne koristi ima B\/V (izid) od dobre ZN (Sekav\u010dnik). Poznamo tri-stopenjski sistem kakovosti zdravstvene nege:<\/p>\n<ol>\n<li>stopnja \u2013 SPREJEMLJIVA ZDRAVSTVENA NEGA, ki ji odgovarjajo MINIMALNI standardi. Vsi bolniki so oskrbovani po rutinski shemi.<\/li>\n<li>stopnja \u2013 PRIMERNO DOBRA \u2013 OPTIMALNI standardi. Zdravstvena nega je na\u010drtovana, vendar bolnik ni direktno vklju\u010den v na\u010drtovanje in vrednotenje.<\/li>\n<li>stopnja \u2013 ODLI\u010cNA \u2013 ZELO DOBRA ZDRAVSTVENA NEGA \u2013 MAKSIMALNI standardi. Zdravstvene nega je na\u010drtovana in vrednotena skupaj z bolnikom in svojci. Bolnik je enakovreden partner v procesu negovanja.<\/li>\n<\/ol>\n<p>Zdravstvena nega, ki je ne moremo razporediti v nobeno stopnjo, je nesprejemljiva \u2013 slaba zdravstvena nega \u2013 stopnja 0.<\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol start=\"20\">\n<li><strong>Namen standardiziranja v ZN?<\/strong>\n<ul>\n<li>enotno poimenovanje stroke v zavodu in \u0161ir\u0161em dru\u017ebenem okolju<\/li>\n<li>pomo\u010d pri vrednotenju ZN<\/li>\n<li>enotna podlaga za u\u010denje in prakti\u010dno delo z dijaki in \u0161tudenti<\/li>\n<li>so pripomo\u010dek pri na\u010drtovanju, izvajanju, vrednotenju ZN in iskanju izbolj\u0161av<\/li>\n<li>so pomo\u010d pri ugotavljanju kadrovskih potreb in delitvi dela, dvigajo zadovoljstvo pri delu<\/li>\n<li>omogo\u010dajo vpogled v proces, kakovost in rezultate ZN<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol start=\"21\">\n<li><strong>Zna\u010dilnosti standardov?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>odra\u017eati morajo vidike sodobne ZN<\/li>\n<li>najnovej\u0161e ugotovitve raziskovalnega dela, podprte s prakti\u010dnimi izku\u0161njami<\/li>\n<li>strokovna usposobljenost in pristojnost \u010dlanov negovalnega tima<\/li>\n<li>obenem morajo odra\u017eati tudi specifi\u010dnost posameznega podro\u010dja ZN<\/li>\n<li>standardi opredeljujejo tudi pogoje za izvajanje ZN in pri\u010dakovane rezultate<\/li>\n<li>standardi vsebujejo kriterije,ki omogo\u010dajo, da jih lahko vrednotimo<\/li>\n<li>kriteriji morajo biti merljivi, specifi\u010dni, primerni, razumljivi, jasni in sodobni.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol start=\"22\">\n<li><strong>Standardi strukture in njihovi kriteriji?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Standardi strukture se nana\u0161ajo na razmere, v katerih bi izvedena ZN. To se ka\u017ee v organiziranju, izobrazbeni in kvalifikacijski strukturi, pripomo\u010dkih in opremi. To so viri (input) za izvedbo dobre (odli\u010dne) ZN.<\/p>\n<ul>\n<li>KDO bo naredil<\/li>\n<li>KJE bo narejeno<\/li>\n<li>S KAK\u0160NIM MATERIALOM, PRIPOMO\u010cKI<\/li>\n<li>KATERI ORGANIZACIJSKI MODEL JE NAJPOMEMBNEJ\u0160I<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol start=\"23\">\n<li><strong>Standardi procesa in njihovi kriteriji?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Standardi procesa definirajo kakovost izvajanja ZN. Dolo\u010dimo:<\/p>\n<ul>\n<li>KAJ bomo storili za dobro B\/V<\/li>\n<li>KDAJ<\/li>\n<li>KAKO POGOSTO z namenom, da dose\u017eemo najve\u010dje u\u010dinke pri:<\/li>\n<\/ul>\n<p>spremembi\u00a0 ali vzdr\u017eevanju bolnikovega zdravstvenega stanja, funkcionalnih sposobnostih in psihofizi\u010dnem ugodju. V procesu vire izpustimo z namenom, da dose\u017eemo \u010dim bolj\u0161e u\u010dinke \u2013 odli\u010dno ZN.<\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol start=\"24\">\n<li><strong>Katere vrste standardov vsebujejo standardi procesa?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><strong><em><u>V standardu procesa<\/u><\/em><\/strong> definirajo kakovost izvajanja zdravstvene nege. Dolo\u010dimo KAJ bomo storili za dobro B\/V, KDAJ, KAKO POGOSTO\u00a0 z namenom, da dose\u017eemo najve\u010dje u\u010dinke pri spremembi ali vzdr\u017eevanju bolnikovega zdravstvenega stanja, funkcionalnih sposobnosti in psihofizi\u010dnem ugodju. S kriteriji opi\u0161emo, katere akcije je potrebno izvesti, kako pogosto in kdaj. Kadar je akcija vezana na komunikacijo, opi\u0161emo vsebino \u2013 kaj povemo, kaj u\u010dimo, da rezultat dose\u017eemo, ter opi\u0161emo oblike in metode dela. Standardi procesa vklju\u010dujejo \u0161e dodatne standarde, ki jih sre\u010damo pri Masonovi to so standardi vsebine. Z njimi opi\u0161emo vsebino komunikacije ali vsebino u\u010denja.<\/p>\n<p>Razvijamo jih za:<\/p>\n<ul>\n<li>u\u010denje<\/li>\n<li>terapevtsko komunikacijo<\/li>\n<li>spoznavno komunikacijo<\/li>\n<li>odlo\u010danje medicinskih sester<\/li>\n<li>prenos informacij o bolniku<\/li>\n<\/ul>\n<p>Napi\u0161emo KAJ povemo ali u\u010dimo.<\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol start=\"25\">\n<li><strong>Zakaj razvijamo standarde vsebine?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Razvijamo jih za:<\/p>\n<ul>\n<li>u\u010denje<\/li>\n<li>terapevtsko komunikacijo<\/li>\n<li>spoznavno komunikacijo<\/li>\n<li>odlo\u010danje medicinskih sester<\/li>\n<li>prenos informacij o bolniku<\/li>\n<\/ul>\n<p>Napi\u0161emo KAJ povemo ali u\u010dimo<\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol start=\"26\">\n<li><strong>Standardi izida in njihovi kriteriji?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><strong><em><u>Standard izida<\/u><\/em><\/strong> opredelijo pri\u010dakovane rezultate ali izide. V kriterijih standardov izida zapi\u0161emo, kak\u0161en izid pri\u010dakujemo in kdaj ter kako ga prepoznamo. S standardom izida merimo zadovoljstvo bolnika, pri\u010dakovano spremembo v bolnikovem zdravstvenem stanju in znanju bolnika (vedenje o bolezni, zdravstvenem stanju, \u017eivljenjskem slogu\u2026). Standardi izida usmerjajo medicinsko sestro oziroma ji dolo\u010dajo, kaj mora pri bolniku ugotavljati. Po kriterijih standarda izida ocenjujemo stopnjo kakovosti zdravstvene nege.<\/p>\n<p>V izidu vidimo dejanske dose\u017eke (output).<\/p>\n<ul>\n<li>KAK\u0160EN IZID pri\u010dakujemo kot dose\u017eek opravljene ZN<\/li>\n<li>KDAJ izid pri\u010dakujemo<\/li>\n<li>KAKO ta izid poznamo<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol start=\"27\">\n<li><strong>Predstavite tristopenjski sistem ZN!<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Poznamo tri-stopenjski sistem kakovosti zdravstvene nege:<\/p>\n<ol>\n<li>stopnja \u2013 SPREJEMLJIVA ZDRAVSTVENA NEGA, ki ji odgovarjajo MINIMALNI standardi. Vsi bolniki so oskrbovani po rutinski shemi.<\/li>\n<li>stopnja \u2013 PRIMERNO DOBRA \u2013 OPTIMALNI standardi. Zdravstvena nega je na\u010drtovana, vendar bolnik ni direktno vklju\u010den v na\u010drtovanje in vrednotenje.<\/li>\n<li>stopnja \u2013 ODLI\u010cNA \u2013 ZELO DOBRA ZDRAVSTVENA NEGA \u2013 MAKSIMALNI standardi. Zdravstvene nega je na\u010drtovana in vrednotena skupaj z bolnikom in svojci. Bolnik je enakovreden partner v procesu negovanja.<\/li>\n<\/ol>\n<p>Zdravstvena nega, ki je ne moremo razporediti v nobeno stopnjo, je nesprejemljiva \u2013 slaba zdravstvena nega \u2013 stopnja 0. Naj je ne bi bilo.<\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol start=\"28\">\n<li><strong>Katere so zna\u010dilnosti dobrih standardov?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Lastnosti,ki so zna\u010dilne za dobre standarde prikazujemo s pomo\u010djo kratice RUMBA, kar v angle\u0161kem jeziku pomeni:<\/p>\n<p><strong><u>R \u2013 relevant: primerni, realni,<\/u><\/strong> ustrezni glede na:<\/p>\n<ul>\n<li>univerzalne standarde<\/li>\n<li>enoto, ki jo standardiziramo<\/li>\n<li>skupino bolnikov<\/li>\n<li>kompetence in odgovornost MS<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong><u>U \u2013 understandable: razumljivi<\/u><\/strong> za:<\/p>\n<ul>\n<li>MS, ki ZN izvajajo in vrednotijo<\/li>\n<li>\u0161tudente in dijake<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong><u>M \u2013 measurable: merljivi,<\/u><\/strong> kar dose\u017eemo z oblikovanjem jasnih kriterijev v:<\/p>\n<ul>\n<li>strukturi<\/li>\n<li>procesu z orientacijo na MS<\/li>\n<li>v rezultatu z orientacijo na bolnika<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong><u>B \u2013 behavioral: objektivni<\/u><\/strong>:<\/p>\n<ul>\n<li>zasnovani morajo biti na objektivnih in znanstvenih osnovah<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong><u>A \u2013 attainable: dosegljivi, izvedljivi<\/u><\/strong> glede na:<\/p>\n<ul>\n<li>skupino B\/V, ki jim je standard namenjen<\/li>\n<li>mo\u017enosti oddelka, klinike in stroke v dr\u017eavi sposobnosti izvajalcev in ocenjevalcev<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol start=\"29\">\n<li><strong>Katera metoda oblikovanja standardov je zna\u010dilna za Elizabeth Mason?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Vsak standard moramo strokovno utemeljiti, zato standardov ne moremo postavljati na podlagi lastne domneve. Da bomo zadostili znanstveni utemeljenosti, naj standarde ZN razvijajo medicinske sestre \u2013 specialistke, ki imajo bogato znanje in prakti\u010dne izku\u0161nje. V nekaterih primerih se posvetujejo z drugimi strokovnjaki in u\u010ditelji zdravstvene nege. Pri postavljanju standardov medicinskim sestram pomagajo u\u010dbeniki, strokovne razprave, navodila in tudi zakonski predpisi.<\/p>\n<p>Ker morajo standardi slediti spoznanjem znanosti, jih vsako leto pregledamo in dopolnimo.<\/p>\n<p>Masonova in Sekav\u010dnikova, ki je pripravila prevod njenega dela iz leta 1984, predstavljata enostaven pripomo\u010dek za postavljanje standardov, kjer je prikazana pot (korak za korakom \u2013 step by step) za razvijanje standardov procesa, vsebine in izida.<\/p>\n<p>S tak\u0161nim priro\u010dnikom lahko v vsakem zavodu razvijejo svoje standarde.<\/p>\n<p>Faze v razvijanju standardov \u2013 koraki (po Masonovi)<\/p>\n<p>Prepoznavanje negovalne intervencije ali enote ZN, ki jo izberemo za standardizacijo.<\/p>\n<p>Postavljanje bistvenih ciljev ZN<\/p>\n<ul>\n<li>usmerjeni na medicinsko sestro (MS) \u2013 kaj mora MS narediti, da bo dosegla pozitivni rezultat pri bolniku,<\/li>\n<li>usmerjeni na bolnika \u2013 izrazimo stanje, ki ga \u017eelimo dose\u010di pri bolniku, svojcih ali pomembnih drugih.<\/li>\n<\/ul>\n<p>Pri tem ne pozabimo na cilje kakovosti:<\/p>\n<ul>\n<li>kaj \u017eelimo dose\u010di pri spreminjanju bolnikovega zdravstvenega stanja in njegovih funkcionalnih sposobnosti,<\/li>\n<li>v njegovem po\u010dutju,<\/li>\n<li>pri zadovoljstvu po opravljeni ZN.<\/li>\n<\/ul>\n<p>Razvijanje standardov procesa oz. vsebine in izida.<\/p>\n<p>Urejanje standardov v logi\u010dno zaporedje (zaporedje izvajanja intervencije oz. enote ZN).<\/p>\n<p>Ovrednotenje standardov (potrditev, validacija).<\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol start=\"30\">\n<li><strong>Zdravstveno varstvo in preventiva!<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<h1><a name=\"_Toc134244729\"><\/a>\u00a7\u00a0 Primarno zdravstveno varstvo!<\/h1>\n<p>Je varstvo posameznika, dru\u017eine in lokalne skupnosti na obmo\u010dju, kjer ljudje \u017eivijo, delajo in se \u0161olajo, ter ga izvaja zdravstvo dejavnosti, ter vsi drugi dru\u017ebeni dejavniki izven zdravstva na tem obmo\u010dju. Je temeljna zdravstvena oskrba, ki jo dolo\u010da dr\u017eava. Primarno zdravstvo je osrednja funkcija in osrednji del zdravstvenega sistema dr\u017eave, najpomembnej\u0161a gonilna sila delovanja zdravstva, zunanja raven zdravstvenega sistema, ki se \u0161iri z obrobja proti notranjosti, ter integralni del dru\u017ebenega in gospodarskega razvoja de\u017eele.<\/p>\n<h1><a name=\"_Toc134244730\"><\/a>\u00a7\u00a0 Sekundarno zdravstveno varstvo!<\/h1>\n<p>Je specialisti\u010dna ambulantna dejavnost, opredeljena kot nadaljevanje zdravstvene dejavnosti ter jo opravljajo bolni\u0161nice, zdravili\u0161\u010da ter zasebni specialisti.<\/p>\n<h1><a name=\"_Toc134244731\"><\/a>\u00a7\u00a0 Tercialno zdravstveno varstvo!<\/h1>\n<p>Je visoko specializirana strokovna dejavnost zdravstvenega varstva v ozko specializiranih ustanovah z visoko specializiranimi strokovnjaki.. Obsega znanstvenoraziskovalno in vzgojno izobra\u017eevalno delo ter opravljanje najzahtevnej\u0161ih zdravstvenih storitev, razvijanje novih metod dela, njihovo uvajanje in raz\u0161irjanje v specialisti\u010dni ambulantni in bolni\u0161ni\u010dni dejavnosti.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h1><a name=\"_Toc134244732\"><\/a>v\u00a0 Primarna preventiva!<\/h1>\n<p>Primarna preventiva je usmerjena k celotni populaciji. Obsega zdravstveno vzgojno dejavnost, ki je usmerjena k pospe\u0161evanju zdravja, ohranjanju zdravja, prepre\u010devanju bole\u010din in stalnemu nadzoru nad zdravjem. V obdobju prepatogeneze (pred pojavom bolezni) dosegamo cilje preventive z ukrepi za pospe\u0161evanja zdravja, z borbo proti dejavnikom (agensi) okolja. Torej ukrepi za pospe\u0161evanja zdravja in prepre\u010devanje bolezni Za uresni\u010devanje teh ciljev izvajamo splo\u0161ne in usmerjene ukrepe. Splo\u0161ni dejavniki:kloriranje vode; usmerjeni dejavniki; so to\u010dno us,merjeni k dejavnikom tveganja<\/p>\n<h1><a name=\"_Toc134244733\"><\/a>v\u00a0 Sekundarna preventiva!<\/h1>\n<p>Stremi za zgodnjim odkrivanjem bolezni s ciljem, da se po opravljenih \u0161kodljivostih in pravo\u010dasnim zdravljenjem, \u010de je le mogo\u010de bolezen povsem pozdravi. Usmerjena je k rizi\u010dnim skupinam dejavnikom tveganja za odkrivanje nekaterih bolezni. Na voljo so razli\u010dne screening metode. Zgodnja diagnoza i pravo\u010dasno zdravljenje s ciljem:<\/p>\n<ul>\n<li>da se prepre\u010di \u0161irjenje in prenos bolezni na druge, \u010de gre za nalezljivo bolezen<\/li>\n<li>da se bolezenski proces zaustavi in s tem prepre\u010dijo komplikacije<\/li>\n<li>da se skraj\u0161a in prepre\u010di podalj\u0161anje delovne nezmo\u017enosti<\/li>\n<\/ul>\n<h1><a name=\"_Toc134244734\"><\/a>v\u00a0 Tercialna preventiva!<\/h1>\n<p>Ima nalogo prepre\u010devati poslab\u0161anja bolezni in njeno povrnitev. Prepre\u010duje tudi hude posledice, zato govorimo tudi o rehabilitaciji.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"31\">\n<li><strong>Kaj je telesna temperatura?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>je eden od vitalnih znakov<\/li>\n<li>je izmerjeno toplotno stanje, ki ga izra\u017eamo v stopinjah (pri nas v \u00b0C)<\/li>\n<li>njena vi\u0161ina izra\u017ea razliko med produkcijo in izgubo toplote<\/li>\n<li>normalna TT je pogoj za normalen celi\u010dni metabolizem in delovanja organizma kot celote<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol start=\"32\">\n<li><strong>Kaj je termoregulacija?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>je mehanizem za uravnavanje TT \u2013 primer zelo u\u010dinkovite homeostaze<\/li>\n<li>poznamo:\n<ul>\n<li>fizikalna termoregulacija: zmanj\u0161anje prevajanja toplote, iz\u017earevanja, izhlapevanja,<\/li>\n<li>kemi\u010dna termoregulacija: pospe\u0161en katabolizem.<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol start=\"33\">\n<li><strong>Razlo\u017ei pojem: \u010clovek je homeotermno bitje!<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>vzdr\u017euje stalno TT, tako da sam proizvaja in oddaja toploto<\/li>\n<li>telo mora biti v toplotnem ravnovesju \u2013 produkcija in oddajanje toplote sta v ravnovesju<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol start=\"34\">\n<li><strong>Kje se uravnava telesna temperatura (centralni regulacijski sistem)? <\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>TT temperaturo uravnava centralni regulacijski sistem (t.i. termoregulacijski center), ki se nahaja v hipotalamusu (skupina nevronov)<\/li>\n<li>deluje kot termostat \u2013 njegova nastavitvena vrednost je 37 \u00b0C<\/li>\n<li>prejema informacije od\n<ul>\n<li>centralnih termoreceptorjev \u2013 v njem samem (zaznavajo temperaturo krvi, ki ga obliva)<\/li>\n<li>perifernih termoreceptorjev \u2013 v ko\u017ei in drugih organih<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>spro\u0161\u010da mehanizme za oddajanje oz. proizvajanje toplote \u2013 eferentno povezan s\n<ul>\n<li>somatskim motori\u010dnim sistemom<\/li>\n<li>simpati\u010dnim (avtonomni) \u017eiv\u010devjem<\/li>\n<li>endokrinim sistemom<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol start=\"35\">\n<li><strong>Kako variira telesna temperatura?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>TT variira glede na telesno notranjost (jedro) in povr\u0161ino (skorjo)<\/li>\n<li>normalna TT je pribl. 37 \u00b0C (od 35,9 \u00b0C do 37,4 \u00b0C)<\/li>\n<li>temperatura jedra je 36,8 \u00b1 0,4 \u00b0C (temperatura notranjih organov in mi\u0161i\u010dja prekritega s plastjo ma\u0161\u010devja in ko\u017ee)<\/li>\n<li>temperatura povr\u0161ine je za pribl. 0,5 \u00b0C ni\u017eja (proksimalni deli so toplej\u0161i, distalni hladnej\u0161i)<\/li>\n<li>TT je v povezavi in odvisna od temperature okolja, fiziolo\u0161ki faktorji skrbijo, da je temperatura jedra konstantna<\/li>\n<li>posamezni ljudje se med seboj razlikujemo, tako da normalna TT niha od 36 \u00b0C do 37,5 \u00b0C<\/li>\n<li>obstajajo tudi dnevna nihanja TT \u2013 najni\u017eja je med in 6. uro zjutraj (za pribl. 0,6 \u00b0C), najvi\u0161ja pa med 16. in 19. uro popoldne (ta nihanja so zlasti izrazita pri dojen\u010dkih)<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol start=\"36\">\n<li><strong>Proizvodnja toplote<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>primarni vir toplote je metabolizem oz. presnova (na TT torej vplivata prehrana in prebava)<\/li>\n<li>hrana je vir TT in jo dviguje (\u017ee samo hranjenje, saj predstavlja telesno aktivnost)<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<ul>\n<li>na dvig toplote vpliva hrana bogata z beljakovinami, ogljikovimi hidrati, predvsem pa z ma\u0161\u010dobami (bazalni metabolizem se pove\u010da za 30 %)<\/li>\n<\/ul>\n<\/ul>\n<ul>\n<li>metabolizem pove\u010duje aktivnost mi\u0161ic<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<ul>\n<li>mi\u0161i\u010dna aktivnost spro\u017ei tudi do 100 % ve\u010d toplote kot v mirovanju<\/li>\n<li>nekaj toplote nastane tudi s kr\u010denjem mi\u0161ic \u2013 \u010de telo ne dobi dovolj toplote z metabolnimi procesi, pri\u010dne z ritmi\u010dnim kr\u010denjem telesnih mi\u0161ic (tresenje)<\/li>\n<\/ul>\n<\/ul>\n<ul>\n<li>pomembno je tudi delovanje nekaterih hormonov<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<ul>\n<li>tirokisn \u2013 vpliva na pove\u010dan metabolizem<\/li>\n<li>adrenalin in noradrenalin \u2013 delujeta direktno na celice in pove\u010dujeta njihovo aktivnost in tako metabolizem v vseh tkivih in organih<\/li>\n<li>posredno progesteron pri \u017eenskah<\/li>\n<\/ul>\n<\/ul>\n<ul>\n<li>\u010de pride do izgube toplote telo vklju\u010di<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<ul>\n<li>najprej fizikalno termoregulacijo (vazkonstrikcija \u2013 zmanj\u0161anje prevajanja toplote, radiacije in evaporacije in drugi mehanizmi)<\/li>\n<li>nato pa kemi\u010dno termoregulacijo (pospe\u0161en katabolizem)<\/li>\n<\/ul>\n<\/ul>\n<ul>\n<li>tudi toplota iz okolja (radiacija, kondukcija) vpliva na TT<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol start=\"37\">\n<li><strong>Izgubljanje toplote<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>termoliza \u2013 process oddajanja toplote iz telesa v okolje<\/li>\n<li>telo odve\u010dno toploto oddaja skozi ko\u017eo<\/li>\n<li>kri s kro\u017eenjem prena\u0161a toploto na povr\u0161ino telesa<\/li>\n<li>tik pod povr\u0161ino so mahne povezave med arteriolami in venulami (majhni \u0161anti), ki ostanejo odprti in toplota prehaja direktno v povrhnjico in prek nje v okolje (ali pa se stisnejo in prepre\u010dijo prehod toplote v okolje)<\/li>\n<li>oddajanje toplote nadzira simpati\u010dno \u017eiv\u010devje<\/li>\n<li>toploto izgubljamo \u0161e z znojenjem, dihanjem, izlo\u010danjem blata in urina\u2026<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol start=\"38\">\n<li><strong>Kako ko\u017ea skrbi za uravnavanje telesne temperature?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>z znojenjem oz. evaporacijo (t.j. izhlapevanje znoja)\n<ul>\n<li>pri izhlapevanju s ko\u017ee znoj \u010drpa toploto iz telesa in okoli\u0161kega zraka \u2013 zrak mora biti dovolj suh (pri 100 % relativni vla\u017enosti zrak ne sprejme ve\u010d vodne pare in izhlapevanje ni mogo\u010de \u2013 \u010dlovek pre\u017eivi 10 minut pri relativni vla\u017enosti 100 % in temperaturi 40 \u00b0C, potem pride do pregretja)<\/li>\n<li>telesna aktivnost zvi\u0161uje TT, ki jo telo potem intenzivneje oddaja skozi ko\u017eo z znojenjem<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>ko\u017ea je organ, ki skrbi za uravnavanje notranje in zunanje toplote (deluje kot termostat) \u2013 od ko\u017enih termoreceptorjev gre signal do hipotalamusa, ki spro\u017ei procese ev. z proizvodnjo toplote\n<ul>\n<li>vazokonstrikcija (o\u017eenje perifernih \u017eil)<\/li>\n<li>zaviranje znojenja<\/li>\n<li>po\u010dasnej\u0161e dihanje<\/li>\n<li>zavestno gibanje (hoja, prestopanje na mestu)<\/li>\n<li>podzavestno drgetanje<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol start=\"39\">\n<li><strong>Kdaj govorimo o toplotnem ravnovesju?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>kadar sta produkcija in oddajanje toplote v ravnovesju \u2013 tako vzdr\u017eujemo homeostazo.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol start=\"40\">\n<li><strong>Razlo\u017ei pojme:<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><strong>Radiacija<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li>\u0161irjenje toplote z elektromagnetnimi (infrarde\u010dimi) valovi<\/li>\n<li>le \u010de je TT vi\u0161ja od temperature okolice \u2013 toploto oddaja v vse smeri<\/li>\n<li>telo na ta na\u010din izgubi 40 \u2013 45 % toplote<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li><strong>Konvekcija<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li>\u0161irjenje toplote z gibanjem mas (zraka, vode, krvi) \u2013 segreto snov nadomesti dotok nove, hladnej\u0161e<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li><strong>Evaporacija<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li>znojenje in perspiratio insensibilis<\/li>\n<li>izhlapevanje vode skozi ko\u017eo in plju\u010dne alveole (glej to\u010dko 8)<\/li>\n<li>vazodilatacija pove\u010da hitrost prenosa toplote in sredice na povr\u0161ino do 8 krat \u2013 lahko izlo\u010dimo tudi do 12 l znoja<\/li>\n<li>nenehno, neopazno, ne glede na TT \u2013 normalno v 24 urah izhlapi 600 do 800 ml teko\u010dine<\/li>\n<li>telo na ta na\u010din odda 30 \u2013 35 % toplote<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li><strong>Kondukcija<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li>neposredni prenos toplote z enega na drug objekt prek direktnega kontakta<\/li>\n<li>ta na\u010din uporabljamo za segrevanje zraka, ki nas obdaja na ta na\u010din telo odda 5 % toplote.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol start=\"41\">\n<li><strong>Dejavniki, ki vplivajo na vi\u0161ino telesne temperature, na\u0161tej jih in opi\u0161i kako vplivajo na uravnavanje telesne temperature!<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>biofiziolo\u0161ki faktorji<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li>homeostaza \u2013 hipotalamus, ko\u017ea\u2026 (glej predvsem to\u010dke 4, 6, 7 in 8)<\/li>\n<li>\u010dlovekovo prilagajanje zunanji temperaturi (vplivu vremena, letnih \u010dasov\u2026)<\/li>\n<li>krepitev obrambnega sistema (ali pove\u010dana ob\u010dutljivost pri t.i. umetni temperaturi okolja)<\/li>\n<li>dnevni bioritem\n<ul>\n<li>obi\u010dajno TT najni\u017eja okrog 6. ure zjutraj in najvi\u0161ja okrog 18. ure popoldne (za merjenje je najprimernej\u0161i \u010das med in 15. uro popoldne)<\/li>\n<li>ta nihanja so predvsem izrazita pri dojen\u010dkih in majhnih otrocih<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>starost\n<ul>\n<li>majhni otroci in stari ljudje zelo ob\u010dutljivi na vplive okolja in spremembe v zunanji temperaturi<\/li>\n<li>TT dojen\u010dkov in majhnih otrok se hitro menja glede na nizke oz. visoke zunanje temperature<\/li>\n<li>pri starostnikih zardi \u010dutnih sprememb slabi termoregulacija<\/li>\n<li>vpliv starosti na vi\u0161ino TT\n<ul>\n<li>dojen\u010dek 36,8 \u00b0C (aksilarno)<\/li>\n<li>1 \u2013 3 leta 37,7 \u00b0C (rektalno)<\/li>\n<li>6 \u2013 8 let 37 \u00b0C (oralno)<\/li>\n<li>10 let 37 \u00b0C (oralno)<\/li>\n<li>adolescenca 37 \u00b0C (oralno)<\/li>\n<li>odrasli 37 \u00b0C (oralno)<\/li>\n<li>nad 70 let 36 \u00b0C (oralno)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>spol\n<ul>\n<li>vpliv hormonov \u2013 sprememba temperature jedra v \u010dasu menstrualnega ciklusa \u2013 v \u010dasu ovulacije temperatura vi\u0161ja za 0,3 \u2013 0,6 \u00b0C<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li>psihi\u010dni faktorji<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li>razli\u010dna \u010dustvena stanja (razburjenje, stres\u2026)<\/li>\n<li>inteligenca \u2013 omogo\u010da vremenskim spremembam primerno obna\u0161anje<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li>humano-ekolo\u0161ki faktorji<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li>vpliv zunanjih temperatur oz. obvladovanje temperaturnih sprememb (obla\u010denje, naprave za ogrevanje oz. hlajenje\u2026)<\/li>\n<li>sem sodijo tudi ekonomski dejavniki<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li>sociokulturni faktorji<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li>s posegi v okolju \u010dlovek vpliva na spremembe, kar se ka\u017ee v ugodnih oz. neugodnih razmerah (obla\u010dila, ogrevanje, zdrava prehrana, skrb za telesno kondicijo\u2026)<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol start=\"42\">\n<li><strong>Kaj je hipotermija?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>zni\u017eana TT\n<ul>\n<li>stanje, pri katerem temperatura jedra pade pod 35 \u00b0C kot rezultat izpostavitve mrazu ali<\/li>\n<li>pojav stalno zni\u017eane TT pod 36 \u00b0C<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>zelo nevarno stanje, ki vodi v smrt\n<ul>\n<li>ko temperatura jedra pade, se encimske reakcije upo\u010dasnijo in \u010dlovek lahko izgubi zavest<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>smrt navadno nastopi pri podhladitvi pod 34 \u00b0C (\u010deprav so nekateri posamezniki pre\u017eiveli pri telesni temperaturi 28 \u00b0C, to se lahko zgodi pri padcu v mrzlo vodo ali pod sne\u017enim plazom \u2013 metabolizem se upo\u010dasni in s tem poraba kisika)<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol start=\"43\">\n<li><strong>Vzroki nastanka hipotermije?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>v \u010dasu rekonvalescence pri bolnikih, ki so izgubili veliko krvi in s tem tudi temperaturo<\/li>\n<li>pri kolapsu<\/li>\n<li>pri zmanj\u0161ani funkciji organov (npr. \u0161\u010ditnica)<\/li>\n<li>neustrezno delovanje termoregulacijskega centra\n<ul>\n<li>po\u0161kodba centra (ob padcu z vi\u0161ine, tumorjih, ob prometni nezgodi\u2026)<\/li>\n<li>nerazvit center \u2013 pri nedono\u0161en\u010dkih (temperatura inkubatorja mora biti med 32 in 34\u00b0C)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>umetno zni\u017eana TT v terapevtske namene pri velikih kirur\u0161kih posegih ali pri zelo visoki cerebralni vro\u010dini, da se zni\u017ea presnova\n<ul>\n<li>zaradi terapevtskega, umetno izzvanega zni\u017eanja temperature pri operacijah je vzdr\u017eevanje TT zelo pomembno (npr. pri sr\u010dni operaciji je \u010dlovek ohlajen na 21 do 24 \u00b0C, zato ga je potrebno umetno oksigenirati)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>med operativnim posegom pacient izgublja toploto zaradi\n<ul>\n<li>anestetikov \u2013 povzro\u010dijo periferno vazodilatacijo (izguba toplote preko ko\u017ee), spremenijo termoregulacijski odziv v mo\u017eganih in zmanj\u0161ajo metabolizem<\/li>\n<li>mi\u0161i\u010dni relaksantov \u2013 zmanj\u0161ajo mi\u0161i\u010dno gibljivost (zmanj\u0161ana produkcija toplote)<\/li>\n<li>oddajanja toplote v okolico (hladna operacijska dvorana, operacijska miza, zrak prihaja iz klimatske naprave, izhlapevanje iz operacijske rane)<\/li>\n<li>teko\u010din \u2013 te \u0161e dodatno lahko ohladijo telo, \u010de niso ogrete (dovajanje ohlajenih krvnih produktov je \u0161e posebej nevarno)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>vpliv ekstremno nizkih temperatur okolja \u2013 vazokonstrikcija \u017eil v ko\u017ei (zmanj\u0161anje pretoka tople krvi iz sredice na povr\u0161ino ko\u017ee \u2013 manj\u0161a izguba toplote), je\u017eenje (z njim telo ote\u017ei prenos toplote v okolico)<\/li>\n<li>drugi vzroki\n<ul>\n<li>starost<\/li>\n<li>pomanjkanje ma\u0161\u010dob v telesu<\/li>\n<li>mokra ali neprimerna obleka<\/li>\n<li>zloraba drog<\/li>\n<li>kajenje<\/li>\n<li>utrujenost<\/li>\n<li>lakota in iz\u010drpanost<\/li>\n<li>prekomerno pitje alkohola \u2013 povzro\u010di vazodilatacijo perifernih \u017eil in s tem izgubo toplote<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"44\">\n<li><strong>Povi\u0161ana telesna temperatura?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>stanje povi\u0161ane telesne temperature imenujemo vro\u010dina ali hipertermija<\/li>\n<li>tudi pyrexia in febris<\/li>\n<li>vro\u010dino definiramo kot pregretje oziroma zvi\u0161anje telesne temperature nad normalno vrednost, kar je posledica motene termoregulacije (nad 37,5 \u00b0C \u2013 oralno)<\/li>\n<li>zaznavanje zvi\u0161ane TT\n<ul>\n<li>ob\u010dutek toplote ali rde\u010dice po telesu, najpogosteje na obrazu<\/li>\n<li>lahko tudi zaznavanje tudi mrazenja ali mrzlice<\/li>\n<li>mrzlica\n<ul>\n<li>obi\u010dajno se pojavi pred dvigom telesne temperature in se ponavlja<\/li>\n<li>zna\u010dilna za bakteremijo<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>mrazenje\n<ul>\n<li>prisotno tudi pri virusnih oku\u017ebah<\/li>\n<li>opazimo skoraj pri vseh bolnikih s povi\u0161ano telesno temperaturo<\/li>\n<li>ne spremljajo ga nehotene kontrakcije mi\u0161ic<\/li>\n<li>pacient ima ob\u010dutek, da ga zebe<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>zvi\u0161ano TT lahko spremljajo tudi drugi bolezenski znaki: glavobol, bole\u010dine v mi\u0161icah, sklepih, utrujenost\u2026<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol start=\"45\">\n<li><strong>Delitev povi\u0161ane telesne temperature?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>subfebrilna temperatura (37 \u2013 37,8 \u00b0C)<\/li>\n<li>zmerna vro\u010dina (37,9 \u2013 38,4 \u00b0C)<\/li>\n<li>visoka vro\u010dina (38,5 \u2013 40 \u00b0C)<\/li>\n<li>zelo visoka vro\u010dina (nad 40 \u00b0C)<\/li>\n<li>izredno visoka vro\u010dina \u2013 hiperperiksija (ve\u010d kot 41,5 \u00b0C)<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li>pre\u017eivetje je redko, kadar temperatura dose\u017ee 44 \u00b0C<\/li>\n<li>pri temperaturi 41,1 \u00b0C nastopijo vro\u010dinski kr\u010di, pri temperaturi 42,2 \u00b0C pa smrt celice, rezultat je nepovratna okvara mo\u017eganov.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"46\">\n<li><strong>Vzroki povi\u0161ane telesne temperature!<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>porast TT je posledica spremembe to\u010dke nastavitve v hipotalamusu na vi\u0161jo vrednost\n<ul>\n<li>zvi\u0161ana TT ka\u017ee na potrebo po ve\u010djih energetskih virih \u2013 v \u010dasu zvi\u0161ane TT se metabolizem pove\u010da za 35 do 40 %<\/li>\n<li>\u0161t. sr\u010dnih utripov se z vsako \u00b0C pove\u010da za deset udarcev<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>je fiziolo\u0161ka obrambna reakcija, ki nastane zardi motene termoregulacije<\/li>\n<li>ni bolezen, ampak znak bolezenskega procesa<\/li>\n<li>nastopi pri\n<ul>[wp_ad_camp_1]<\/p>\n<li>infekciji<\/li>\n<li>pri uni\u010denju krvnih telesc (razpadli produkti pri ve\u010djih hematomih)<\/li>\n<li>ob vstopu tujih beljakovin v telo (serumi pri cepljenju)<\/li>\n<li>na dvig TT lahko vplivajo tudi psihi\u010dna stanja (nervoza)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>glede na vzrok lo\u010dimo\n<ul>\n<li>bakterielna temperatura<\/li>\n<li>asepti\u010dna temperatura<\/li>\n<li>centralna vro\u010dina<\/li>\n<li>vro\u010dina zaradi \u017eeje<\/li>\n<li>vro\u010dina, ki jo povzro\u010da tuja beljakovina<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol start=\"47\">\n<li><strong>Predstavitev posameznih vzrokov!<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><strong>bakterielna temperatura<\/strong>\n<ul>\n<li>nastane zaradi vpliva bakterij in njihovih vplivov<\/li>\n<li>npr. zaradi zastrupitev s hrano, oku\u017ebe zgornjih se\u010dil, mastitisa\u2026<\/li>\n<li>za dolgotrajno zvi\u0161ano telesno temperaturo, ki jo povzro\u010da bakterija, je najpogostej\u0161i vzrok TBC<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li><strong>asepti\u010dna temperatura (resorbcijska)<\/strong>\n<ul>\n<li>nastane zaradi resorbcije (vsrkanja) teko\u010dine (npr. telesnih sokov, sekretov iz ran ali podplutb \u2013 po op. ali po\u0161kodbi)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li><strong>centralna vro\u010dina<\/strong>\n<ul>\n<li>nastane zaradi okvare toplotnega centra (npr. pri obolenjih centralnega \u017eiv\u010dnega sistema kot npr. meningitis, ob po\u0161kodbah glave, zaradi ateroskleroze mo\u017eganskega o\u017eilja)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li><strong>vro\u010dina zaradi \u017eeje<\/strong>\n<ul>\n<li>nastane pri motnjah oddajanja temperature zardi pomanjkanja teko\u010dine<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li><strong>vro\u010dina, ki jo povzro\u010da tuja beljakovina<\/strong>\n<ul>\n<li>najpogostej\u0161a je pri cepljenjih \u2013 cepivo je tuja beljakovina ki je organizem ne prepozna in zato te\u017eje sprejme<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li><strong>drugi vzroki<\/strong>\n<ul>\n<li>pri sistemskih boleznih vezivnega tkiva<\/li>\n<li>preob\u010dutljivostna reakcija pri jemanju nekaterih zdravil<\/li>\n<li>posledica preob\u010dutljivostne reakcije na kemi\u010dne snovi na delovnem mestu<\/li>\n<li>pri narkomanih<\/li>\n<li>virusi \u2013 nekateri povzro\u010dajo dolgotrajno povi\u0161ano TT (npr. citomegalovirus in HIV)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li><strong>temperatura neznanega izvora<\/strong>\n<ul>\n<li>\u010de kljub razli\u010dnim diagnosti\u010dnim postopkom ni mogo\u010de ugotoviti vzroka zvi\u0161ane TT<\/li>\n<li>definirana je kot temperatura nad 39,4 \u00b0C izmerjena dnevno ve\u010d kot dva tedna<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol start=\"48\">\n<li><strong>Potek vro\u010dine-oblike?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>glede na nara\u0161\u010danje (hitro ali po\u010dasi) lo\u010dimo:<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li><strong>febris continua<\/strong>: stalno visoka temperatura z majhnim nihanjem (le za 1 do 2 desetinki stopinje), temperatura ostane enaka preko celega dne<\/li>\n<li><strong>febris remittens<\/strong>: temperatura z mo\u010dnej\u0161im nihanjem (za 1,5 \u00b0C), a ne pade na normalno (zna\u010dilna za infekcije)<\/li>\n<li><strong>febris intermittens<\/strong>: temperatura z mo\u010dnim nihanjem (za 1,5 do 2 \u00b0C), pade na normalno (zna\u010dilna za sepso)<\/li>\n<li><strong>recidivirajo\u010da temperatura<\/strong>: dalj \u010dasa pove\u010dana, nato se za kraj\u0161i \u010das normalizira ter spet pove\u010da (zna\u010dilna za Hodgkinovo bolezen).<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol start=\"49\">\n<li><strong>Predstavite vse tri stadije obi\u010dajnega poteka vro\u010dine!<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>za vro\u010dino je zna\u010dilen obi\u010dajen potek v treh stadijih\n<ul>\n<li>nara\u0161\u010danje temperature spremlja mrzlica (stadij incrementi)<\/li>\n<li>bolnik ima vro\u010dino<\/li>\n<li>temperatura pada (stadij decrementi)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>padanje temperature je lahko\n<ul>\n<li>liti\u010dno \u2013 po\u010dasno padanje, traja nekaj dni<\/li>\n<li>kriti\u010dno \u2013 hitro padanje, vro\u010dina pade v nekaj urah<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>s tem precej obremeni organizem \u2013 lahko pride do kolapsa (lat. collapsus, iz collabor \u2013 zru\u0161iti se; kratkotrajen, nagel padec tlaka ali \u201cto se med obdukcijo lahko zgodi tudi vam\u201d, op.a)<\/li>\n<li>znak za kolaps je tudi nara\u0161\u010danje pulza ob padanju TT (pulz sicer naraste tudi ob dvigovanju TT \u2013 8 utripov za vsako stopinjo povi\u0161ane TT).<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol start=\"50\">\n<li><strong>Na\u010dini merjenja telesne temperature?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>aksilarno (A): pod pazduho, najbolj obi\u010dajno (ovoj, normalna TT 36,5 \u00b0C)<\/li>\n<li>rektalno (R): v debelem \u010drevesu, navadno dojen\u010dkom in majhnim otrokom (jedro \u2013 temperatura vi\u0161ja za 0,5 \u00b0C, normalna TT 37,3 \u00b0C)<\/li>\n<li>oralno (O): v ustih (ovoj, normalna TT 37,0 \u00b0C)<\/li>\n<li>v u\u0161esu (U): priporo\u010da predvsem pri otrocih \u2013 hitro, ne povzro\u010da nelagodja (ovoj, normalna TT 37,1 \u00b0C)<\/li>\n<li>na \u010delu (\u010c): primerno za otroke \u2013 enostavno in hitro (ovoj, za normalno TT veljajo navodila proizvajalca obli\u017eev oziroma reagen\u010dnih trakov)<\/li>\n<li>termometri za merjenje telesne temperature:\n<ul>\n<li>aksilarni (digitalni, \u017eivosrebrni ali alkoholni)<\/li>\n<li>rektalni (alkoholni ali \u017eivosrebrni)<\/li>\n<li>u\u0161esni (baterijski termometer s polnilcem)<\/li>\n<li>v obliki obli\u017eev \u2013 kemi\u010dno sredstvo<\/li>\n<li>elektronski<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol start=\"51\">\n<li><strong>Osnovna pravila merjenja telesne temperature?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>TT praviloma merimo v le\u017ee\u010dem polo\u017eaju<\/li>\n<li>pol ure pred merjenjem naj bolnik po\u010diva (TT se pri gibanju in vznemirjenju dvigne)<\/li>\n<li>kontrola termometra \u2013 \u010de je nepo\u0161kodovan, \u010de je \u017eivo srebro v rezervoarju<\/li>\n<li>merimo ob pravem \u010dasu \u2013 po naro\u010dilu zdravnika, po dogovoru oz. po standardu, ki velja v na\u0161em zavodu (npr. med in 7. uro zjutraj in med 14. in 15. uro popoldne)<\/li>\n<li>pri vro\u010dini merimo \u0161e 3 dni po padcu temperature<\/li>\n<li>za merjenje se odlo\u010dimo tudi sami \u2013 glede na zanke, ki smo jih opazili, ali glede na subjektivno po\u010dutje bolnika<\/li>\n<li>merjenje se izvaja po navodilih, ki so sestavni del standarda za vzdr\u017eevanje normalne TT.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol start=\"52\">\n<li><strong>Vloga MS pri zadovoljevanju osnovne \u017eivljenjske potrebe \u201cvzdr\u017eevanje normalne telesne temperature\u201d?!<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>vzdr\u017eevanje TT kot temeljna \u017eivljenjska aktivnost V. Henderson (\u017ee spet ona! op.a.)\n<ul>\n<li>v svoji knjigi Osnovna na\u010dela ZN jo je opredelila potrebe vseh pacientov, s katerimi se MS sre\u010duje pri izvajanju ZN kot 7. temeljno aktivnost<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>delo in kompetence MS\n<ul>\n<li>MS pri izvajanju pomo\u010di pri tej aktivnosti pri nekaterih aktivnostih samostojna, nekatere pa izvaja po naro\u010dilu zdravnika<\/li>\n<li>MS mora poznati fiziolo\u0161ka na\u010dela segrevanja in ohlajanja telesa in vedeti, kaj lahko vpliva na ta dva procesa (sprememba temperature, vla\u017enost, gibanje zraka\u2026)<\/li>\n<li>poznati mora (osnovna na\u010dela) okoli\u0161\u010dine, ki vplivajo na osnovne potrebe\n<ul>\n<li>starost<\/li>\n<li>temperament, \u010dustveno stanje in nihanje razpolo\u017eenja<\/li>\n<li>socialni in kulturni polo\u017eaj<\/li>\n<li>telesne in intelektualne lastnosti<\/li>\n<li>v tej tabeli so tudi patolo\u0161ka stanja, ki vplivajo na osnovne potrebe<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>vzdr\u017eevanje normalne TT v normalnih pogojih\n<ul>\n<li>Henderson prikazala pomo\u010d B\/V pri vzdr\u017eevanju TT v normalnih okvirih \u2013 pomo\u010d pri izbiri obla\u010dil in uravnavanju temperature okolja\u2026<\/li>\n<li>svetovanje kako za\u0161\u010dititi o\u010di, ko\u017eo, ude pred mrazom ali premo\u010dnim soncem<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>vzdr\u017eevanje normalne TT v bolni\u0161nici\n<ul>\n<li>bolnik prepu\u0161\u010den tistim, ki skrbijo za njegovo okolje \u2013 skrb, da ni prepiha, mraza, vlage, prevro\u010de<\/li>\n<li>ZN, \u010de je le mogo\u010de, sku\u0161a ohranjati TT B\/V v normalnih mejah\n<ul>\n<li>lahko, \u010de B\/V more in ho\u010de razkriti svoje potrebe in \u010de so okoli\u0161\u010dine obvladljive<\/li>\n<li>presoja in razsodnost MS na preizku\u0161nji pri dojen\u010dkih, nezavestnih in v ekstremnih razmerah<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>svetovanje, skrb za B\/V\n<ul>\n<li>glede obleke (bolj, manj)<\/li>\n<li>glede aktivnosti (bolj, manj)<\/li>\n<li>glede prehrane (ev. sprememba)<\/li>\n<li>posebne kopeli<\/li>\n<li>skrb za posebne obkladke (za zvi\u0161anje ali zni\u017eanje TT)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>pri vzdr\u017eevanju TT delujeta MS in ZT po procesni metodi dela \u2013 MS izvaja in nadzira vse faze procesa\n<ul>\n<li>faza \u2013 ugotavljanje potreb po ZN\n<ul>\n<li>znati dobro opazovati izgled B\/V in meriti TT<\/li>\n<li>sposobnost prepoznavanja spremljajo\u010dih znakov povi\u0161ane TT\n<ul>\n<li>utrujenost<\/li>\n<li>bolnik izra\u017ea ob\u010dutek prizadetosti<\/li>\n<li>po\u010duti se bolan<\/li>\n<li>ima pomanjkanje teka<\/li>\n<li>bole\u010dine v sklepih<\/li>\n<li>glavobol<\/li>\n<li>tahikardija<\/li>\n<li>tahipneja<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>obi\u010dajni znaki povi\u0161ane TT\n<ul>\n<li>topla ko\u017ea<\/li>\n<li>svetle\u010d o\u010di<\/li>\n<li>potenje<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>znaki povi\u0161ane TT so \u0161e\n<ul>\n<li>izpu\u0161\u010daji pri infekcijah<\/li>\n<li>bruhanje pri centralni vro\u010dini<\/li>\n<li>vro\u010dinski delirij pri zelo visoki vro\u010dini (zamegljena zavest, vzburjenost, motori\u010dni nemir, halucinacije)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>dg.: npr. motnja v vzdr\u017eevanju normalne TT zaradi infekcije (sekreta iz rane, podplutbe, po\u0161kodbe mo\u017egan\u2026), ki se ka\u017ee v znakih in\/ali prej na\u0161tetih simptomih<\/li>\n<li>cilji: normalna TT, psihofizi\u010dno ugodje B\/V<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>faza \u2013 na\u010drtovanje (Si ne predstavljam, da bi kdo take stvari zares pisal. Op.a.)<\/li>\n<li>faza \u2013 izvajanje\n<ul>\n<li>merjenje TT po naro\u010dilu zdravnika, na lastno pobudo<\/li>\n<li>dajanje antipiretikov po naro\u010dilu zdravnika<\/li>\n<li>ohlajanje B\/V z ovitki, obkladki<\/li>\n<li>ogrevanje B\/V ob mrzlici, drgetu<\/li>\n<li>sodeluje tudi ZT<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>faza \u2013 vrednotenje\n<ul>\n<li>TT je normalna, B\/V izra\u017ea psihofizi\u010dno ugodje<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>MS in ZT ves \u010das dokumentirata vi\u0161ino TT, izvedene negovalne intervencije in vse pomembne spremembe.<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"53\">\n<li><strong>Dejavniki, ki vplivajo na odvajanje fecesa<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><strong>Prehranjevanje in pitje<\/strong> direktno vplivata na defekacijo. Premalo vlaknin v hrani, zmanj\u0161ana koli\u010dina hrane in neredni obroki hrane vplivajo na vzorec defekacije. Ustrezna koli\u010dina vlaknin skraj\u0161a \u010das pasa\u017ee v \u010drevesju, teko\u010dina pa vpliva na normalno konsistenco \u010drevesne vsebine.<\/li>\n<li>Slaba prehranjenost telesa povzro\u010da slab mi\u0161i\u010dni tonus, ki zmanj\u0161a sposobnost za defekacijo in slab\u0161a \u017eiv\u010dno kontrolo sfinktra. Zaradi slabe prehranjenosti se tudi pove\u010da mo\u017enost za infekcijo prebavnega trakta.<\/li>\n<li>Stanje obstipacije poslab\u0161a apetit, povzro\u010da bole\u010dine in napetost v trebuhu.<\/li>\n<li><strong>Bolezen in zdravila<\/strong> lahko vplivajo v smislu pove\u010danega ali zmanj\u0161anega dra\u017eenja prebavnega trakta, zaradi \u010desar se spremeni peristaltika.<\/li>\n<li>Obstrukcija, ki jo povzro\u010da tumor ali zarastline, predstavlja mehani\u010dno oviro.<\/li>\n<li>Po\u0161kodba \u017eivcev, od katerih je odvisna normalna peristaltika in defekacija, je velikokrat vzrok problema.<\/li>\n<li>Vnetje obi\u010dajno spremljajo pogoste defekacije.<\/li>\n<li>Atonija (zmanj\u0161an tonus ali njegova odsotnost), ki je \u0161e posebej izra\u017eena po operativnem posegu, vpliva na obstipacijo.<\/li>\n<li>Zdravila, ki imajo simpati\u010dno ali parasimpati\u010dno delovanje, spremenijo peristaltiko in frekvenco defekacij.<\/li>\n<li>Anestezija in rokovanje s \u010drevesjem v \u010dasu operativnega posega, vplivata na peristaltiko.<\/li>\n<li>Razvada pri u\u017eivanju odvajal vplivata neugodno na peristaltiko in na refleks za defekacijo; kasneje se stanje sprevr\u017ee v kroni\u010dno obstipacijo. \u017div\u010dni kon\u010di\u010di postajajo vse manj ob\u010dutljivi za pritisk fecesa na steno rektuma.<\/li>\n<li>Podobno posledico povzro\u010da pogosto klistiranje, ko feces ne pride v rektum, da bi pri\u0161lo do normalnega dra\u017eenja.<\/li>\n<li>Problemi zaradi aplikacije zdravil\u2192 Obstipacija, urinska inkotntinenca ali retenca so lahko posledica delovanja zdravil. Zmanj\u0161uje se frekvenca in mo\u010d mi\u0161i\u010dnih kontrakcij v urinarnem in prebavnem traktu.<\/li>\n<li>Tak u\u010dinek povzro\u010dajo: analgetiki, sedativi, antiemetiki, spazmolitiki urinarnega in prebavnega trakta, \u017eelezovi preparati (obstipacija ali diareja), antacidi (obstipacija)<\/li>\n<li>Antibiotiki spremenijo \u010drevesno floro, prev tako zloraba odvajal.<\/li>\n<li><em>Vnetje urinarnega trakta<\/em> se pojavi, \u010de se zdravila izlo\u010dajo preko ledvic.<\/li>\n<li>MS opazuje stanje, da bi pravo\u010dasno ugotovila spremembe in varovanca u\u010di o znakih in simptomih. ZN je usmerjena v preventivo sprememb odvajanja.<\/li>\n<li>Pri operativnem stanju se lahko razvije urinska inkontinenca, napetost v trebuhu ali obstipacija. To so posledice, ki se jim pravi atiperistalti\u010dni u\u010dinek anastezije, narkotikov, sedativov in dra\u017eenja tkiva med operativnim posegom. Poleg tega vpliva tudi: prestra\u0161enost, bole\u010dina, moteno gibanje in spremenjeno prehranjevanje in pitje. Po operativnem posegu je produkcija urina zmanj\u0161ana do treh dni zaradi stresa, ker se pove\u010da produkcija antidiureti\u010dnega hormona. Po treh dneh se stanje normalizira.<\/li>\n<li><strong>Psihosocialni vplivi\u2192<\/strong> Pomembni so \u017ee v obdobju otro\u0161tva. <em>Toaletni trening<\/em> je navadno kulturno obarvan in ima vpliv na navade v zvezi z odvajanjem. \u017de takrat se oblikujejo stali\u0161\u010da in odnos do lastnega telesa in to vpliva nedvoumno na delovanje \u010drevesa.<\/li>\n<li>Na vzorec odvajanja vpliva tudi <em>\u010dustveno stanje<\/em>. Strah in stres obi\u010dajno pove\u010data peristaltiko. Splo\u0161na adaptacija na stres je taka, da se pove\u010da koli\u010dina krvi v tistih organih, ki so \u017eivljenjsko va\u017eni (srce, mo\u017egani, plju\u010da), zmanj\u0161a pa se v tistih, ki tisti trenutek niso \u017eivljenjsko va\u017eni. Prebavni organi so tudi slab\u0161e prekrvavljeni. Posledica je spremenjena konsistenca fecesa.<\/li>\n<li>Pomanjkanje intimnosti je velikokrat prisotno pri varovancu, ki je odvisen d pomo\u010di. Odvisnost je lahko vzrok odlaganju odvajanja, predvsem defekacije, zato, ker mora prositi za pomo\u010d. Prizadeto je njegovo samospo\u0161tovanje.<\/li>\n<li><strong>Gibanje ali telesna dejavnost<\/strong> ugodno vpliva na mi\u0161i\u010dni tonus. Pri defekaciji so soudele\u017eene trebu\u0161ne mi\u0161ice in mi\u0161ice medeni\u010dnega dna. Po dolgotrajno moteni gibljivosti, ko je izra\u017eena mi\u0161i\u010dna atrofija, se pri vstajanju pojavi problem inkontinence, \u010deprav je na sre\u010do ta lahko le predhodnega zna\u010daja.<\/li>\n<li>Pomemben je polo\u017eaj pri odvajanju in s tem v zvezi upo\u0161tevanje zakona te\u017enosti.<\/li>\n<li>Gibanje ugodno vpliva na peristaltiko, saj je cirkulacija v prebavnem traktu zaradi tega normalna ali optimalna.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol start=\"54\">\n<li><strong>Spremenjeno odvajanje<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>Obstipacija (zaprtje) je pojav ote\u017eene defekacije. Pomembno je to, da je konsistenca nenormalna in ne toliko zmanj\u0161ana frekvenca. Tako lahko govorimo o frekvenci od 2-3 x tedensko \u0161e za normalno, \u010de je konsistenca normalna. Poleg tega je pomemben pogoj tudi, da ni prisotna bole\u010dina. Obstipacijo navadno spremlja slabo po\u010dutje, glavobol in ob\u010dutek napetosti v predelu trebuha.<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li>Diareja je pojav pove\u010dane frekvence defekacij vodenega in neformiranega fecesa.<\/li>\n<li>Flatulenca je pojav, ko se v \u017eelodcu ali trebuhu pojavi ve\u010dja koli\u010dina plinov. Vzrok je po\u017eiranje zraka pri u\u017eivanju hrane, ki je oku\u017eena z bakterijami ali je vzrok hrana, ki je stara in je za\u010dela razpadati, dolo\u010dena zdravila, operativni poseg, premalo gibanja in pri pitju teko\u010dine po cevki. Nekaj tega zraka se resorbira, ve\u010dinoma pa se izlo\u010di preko anusa.<\/li>\n<\/ul>\n<h2><a name=\"_Toc87950363\"><\/a>Negovalne aktivnosti in intervencije pri zadovoljevanju potreb po odvajanju<\/h2>\n<p><strong>Cilj:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Normalne, zdrave navade<\/li>\n<li>Znanje, informiranost o aktivnosti<\/li>\n<li>Normalno odvajanje, normalna frekvenca<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Intervencije, ukrepi se nana\u0161ajo na:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Prehrano in u\u017eivanje potrebne koli\u010dine teko\u010dine, ki vplivata na normalno odvajanje<\/li>\n<li>Spodbujanje gibanja<\/li>\n<li>Nuditi pomo\u010d<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li><strong>Inkontinenca<\/strong> je nesposobnost kontrole defekacije. Vzrok je slaboten ali po\u0161kodovan sfinkter, motnje v o\u017eiv\u010denju in nesposobnosti reagirati na refleks. Je lahko akuten ali kroni\u010den problem. Prehodnega zna\u010daja je lahko zaradi neugodnega \u010dustvenega stanja (strah, groza). Pojavlja se pri vsakem refleksu za defekacijo in seveda redno po obrokih, v \u010dasu premika \u010drevesne vsebine, pri spremembi lege telesa ali pri fizi\u010dni aktivnosti.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol start=\"55\">\n<li><strong>Intervencije za zadovoljevanje potrebe po odvajanju<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>Cilji:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Normalne, zdrave navade<\/li>\n<li>Znanje, informiranost varovanca<\/li>\n<li>Normalno odvajanje<\/li>\n<li>Normalna frekvenca<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Na\u010drt:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Prehrana, ki vpliva na normalno odvajanje<\/li>\n<li>Dovolj teko\u010dine<\/li>\n<li>Spodbuda za gibanje<\/li>\n<li>Nuditi pomo\u010d<\/li>\n<li>Zagotoviti intimnost<\/li>\n<li>Nega peri-analnega predela<\/li>\n<li>Vplivati na obstipacijo<\/li>\n<li>Vplivati na diarejo (zmanj\u0161ati peristaltiko in vzdr\u017eevati teko\u010dinsko ravnovesje)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h1><a name=\"_Toc87950365\"><\/a>Pomo\u010d pri inkontinenci fecesa:<\/h1>\n<ul>\n<li>Nesposobnost za spontano odvajanje posameznik ob\u010duti kot poni\u017eanje.<\/li>\n<li>Odvisnost pri aktivnosti pa povzro\u010da stres.<\/li>\n<li>Potrebna je psihi\u010dna podpora in poostrena peri-analna nega.<\/li>\n<li>Postelja mora biti za\u0161\u010ditena z nepremo\u010dljivim platnom.<\/li>\n<li>Nujno je potrebna natan\u010dna evidenca o frekvenci odvajanja.<\/li>\n<li>Varovanec mora biti vklju\u010den po svojih sposobnostih.<\/li>\n<li>Podnevi naj bo brez podlog!<\/li>\n<li>Pot do toaletnih prostorov naj bo \u010dim-kraj\u0161a.<\/li>\n<li>Nastaviti je treba list odvajanja.<\/li>\n<li>Defekacija se planira 15 \u2013 30 min. po obrokih, ko je spodbujen gastroliti\u010dni refleks ali pa se izhaja iz individualnih navad<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol start=\"56\">\n<li><strong>Pomo\u010d pri inkontinenci urina<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>Inkontinenca urina predstavlja psihi\u010den problem. Iz tega razloga je potrebno, de je varovanec vklju\u010den po svojih sposobnostih.<\/li>\n<li>Potrebno je spodbujanje za pitje 2000-3000 ml. teko\u010dine. Velikokrat pitje odklanja, zato, ker se ho\u010de izogniti pogostim mikcijam. Ve\u010dja koli\u010dina teko\u010dine je potrebna zato, da se vzpostavi vzorec mikcije. Teko\u010dina se ponudi 20-30 min. Pred na\u010drtovanim \u010dasom za mikcijo in to podnevi, da bi se izognili nikturiji.<\/li>\n<li>Varovanca je potrebno nau\u010diti vaje za utrjevanje tonusa sfinktra. V ta namen se nastavi list za izvajanje kontrakcij sfinktra. Varovanec sku\u0161a zadr\u017eati urin v mehurju, ker se s tem vpliva na kapaciteto mehurja.<\/li>\n<li>Vstaviti urinski kateter, \u010de je peri-analni predel preve\u010d nadra\u017een.<\/li>\n<li>Funkcija \u010drevesja vklju\u010duje proces prebave, absorbcije vode in izlo\u010danje nerabnih produktov prebave.<\/li>\n<li>Te\u017eave pri odvajanju vplivajo na \u010dlovekovo samospo\u0161tovanje.<\/li>\n<li>\u010clovekov vzorec odvajanja je posledica u\u010denja (intimnost).<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol start=\"57\">\n<li><strong>Dejavniki, ki vplivajo na mikcijo<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Mikcija in diureza sta odvisni od koli\u010dine zau\u017eite teko\u010dine. Popita teko\u010dina v obliki kave in pravega \u010daja ima diureti\u010dni u\u010dinek. Slana teko\u010dina (juhe\u2026) in hrana, zadr\u017eujeta koli\u010dino teko\u010dine v telesu zaradi svojega osmotskega u\u010dinka. Beljakovinska hrana povi\u0161a koli\u010dino urina, zato ker produkti presnove beljakovin potrebujejo veliko koli\u010dino vode za izlo\u010danje.<\/p>\n<p><strong>Nevrolo\u0161ki vplivi\u2192<\/strong> vklju\u010dujejo uravnavanje volumna krvi in krvnega pritiska. Spremembi volumna krvi in krvnega pritiska, stimulirata \u017eiv\u010dne kon\u010di\u010de, ob\u010dutljive za napetost v steni srca in v krvnih \u017eilah. Sporo\u010dila se prena\u0161ajo do centra v C\u017dS. Od tukaj potujejo preko simpati\u010dnega \u017eiv\u010dnega sistema do ledvic. \u010ce je volumen krvi pove\u010dan in RR visok, ledvica izlo\u010dajo ve\u010d urina. Obratno, \u010de sta volumen krvi in RR nizka, ledvica zadr\u017eujejo teko\u010dino. Vzdr\u017eevanje simpati\u010dnega \u017eiv\u010dnega sistema (stres, strah) povzro\u010da porast RR in pove\u010dano cirkulacijo skozi ledvica.<\/p>\n<p><strong>Hormonalni vplivi\u2192<\/strong> Antidudiureti\u010dni hormon (ADH) ovira diurezo, zaradi \u010desar se voda resorbira iz krvi v ledvi\u010dnih tubulih. ADH stimulira ledvica, da resorbirajo ve\u010d vode. Obratno, \u010de se volumen teko\u010dine pove\u010da, se izlo\u010da manj ADH in zaradi tega se diureza pove\u010da.<\/p>\n<p>Aldosteron je hormon, ki tudi vpliva na diurezo. Izlo\u010da se iz skorje nadledvi\u010dne \u017eleze. Stimulira resorbcijo natrija. Pri zadr\u017eevanju natrija telo lahko zadr\u017euje dovolj vode in s tem se zadovoljuje potreba po vodi. Ve\u010d aldosterona ko se izlo\u010di, ve\u010dja je diureza in obratno.<\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol start=\"58\">\n<li><strong>Problemi, ki so povezani z mikcijo?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><strong>Anurija <\/strong>je odsotnost mo\u017enosti tvorbe urina v ledvicah. Izraz se uporablja, \u010de je diureza manj\u0161a od 100 ml. Je posledica okvare ledvic ali akutne ledvi\u010dne odpovedi, bolezni ledvic, obstrukcije urinarnega trakta in druga stanja organizma, kot so hemoragija ali \u0161okovno stanje.<\/li>\n<li><strong>Oligurija <\/strong>je stanje, kjer se diureza giblje v mejah med 100 \u2013 500 ml. Oligurija lahko napreduje v anurijo.<\/li>\n<li><strong>Poliurija <\/strong>je stanje pove\u010dane diureze. Vzrok so bolezni ledvic, sistemske bolezni kot je sladkorna bolezen, hormonsko neravnovesje in nezadostna produkcija ADH. Posledica poliurije je dehidracija in ob\u010dutek \u017eeje.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Problemi, ki so povezani s transportom in mikcijo<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li><strong>Obstrukcija<\/strong> predstavlja blokado, ki prepre\u010duje pretok urina. Povzro\u010da jo tumor, kamni, oteklina pri vnetjih, pri po\u0161kodbi ali pri zarastlinah. Delno obstrukcijo povzro\u010dajo strukture, ki pritiskajo na tube. Lahko so prirojene ali so posledica po\u0161kodb. Pri mo\u0161kih se po 50. letu starosti pojavi obstrukcija, ki je posledica hipertrofij prostate. Hipertrofirana prostata pritiska na lumen uretre in ovira odtok urina skozi uretro. Obstrukcija je lahko vzrok zastajanju urina in posledi\u010dni infekciji ledvic.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol start=\"59\">\n<li><strong>Problemi s kontroliranjem mikcije<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><strong>Inkontinenca <\/strong>je nesposobnost kontrolirati mikcijo in defekacijo. Je posledica po\u0161kodovanega ali ohlapnega sfinktra, motnje \u017eiv\u010dnega sistema ali motnje zavesti. Pri starej\u0161ih je zdru\u017eena z fekalno inkontinenco. Je lahko kroni\u010den problem ali se pojavi kot za\u010dasni problem pri infekciji, du\u0161evnih stanjih kot sta strah in groza. Urinska inkontinenca se izra\u017ea v ve\u010d oblikah.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Refleksna inkontinenca<\/strong> ki se pojavlja kot nevrolo\u0161ka motnja; mehur se prazni avtomati\u010dno, ko se pojavi urin, ali ko se pojavijo dra\u017eljaji, ki izzovejo refleks za mikcijo.<\/p>\n<p><strong>Over flow (preko te\u010di) <\/strong>mehur je relativno poln urina. Urin prestopi, ko poraste pritisk do take to\u010dke, da njegova sila pritisne na eksterni sfinkter. Za to je obi\u010dajno dovolj manj kot 50 ml.urina. S tem se tudi volumen mehurja manj\u0161a. Vzrok je obstrukcija uretre in motnje v o\u017eiv\u010denosti mehurja in sfinktrov.<\/p>\n<p><strong>Stresna inkontinenca<\/strong> nastane zaradi povi\u0161anega intra-abdominalnega pritiska. Ka\u0161ljanje, kihanje ali dvigovanje bremen lahko povzro\u010di pri osebah, ki imajo ohlapen sfinkter. Prevladuje pri \u017eenskah, ki so ve\u010dkrat rodile ali tudi pri mo\u0161kih, kot posledica operacije prostate.<\/p>\n<p><strong>Urgentna inkontinenca<\/strong> Potreba po mikciji se pojavi zelo hitro, oseba ne more priti pravo\u010dasno do toaletnih prostorov. Kot vzrok se pojavljajo kr\u010d mehurja ali infekcija mehurja in uretre.<\/p>\n<ul>\n<li><strong>Enuresis nocturna <\/strong>je nehotena mikcija pono\u010di, med spanjem. Vzrok je lahko dra\u017eenje mehurja ali uretre, prekomerno pitje teko\u010dine, nevrolo\u0161ki vzroki, emocionalne motnje ali zelo trdo spanje. Lahko se pojavlja pri starej\u0161ih ljudeh ali otrocih kot posledica slabenja mi\u0161ic oz.tonusa, ki prizadene tudi sfinkter.<\/li>\n<li><strong>Retenca urina <\/strong>urin se tvori normalno, vendar se ne izlo\u010da iz se\u010dnega mehurja. Vzrok je po\u0161kodba pri kateri pride do otekline, ki pritiska na uretro, v nose\u010dnosti, ko pritiska plod na uretro ali po operaciji mehurja, uretre ali perineja; tumor, zarastline, brazgotine, ledvi\u010dni kamni in hipertrofija prostate. Dolgotrajna retenca pa nastane zaradi blokade refleksa za mikcijo v spinalnem delu ali pri nevrolo\u0161kih izpadih. V normalnih pogojih je v mehurju po mikciji manj kot 3 ml.urina, pri retenci pa ve\u010d kot 100 ml.urina.<\/li>\n<li><strong>Disurija <\/strong>je bole\u010da mikcija_posledica delne obstrukcije uretre ali okvare \u017eivcev.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<ol start=\"60\">\n<li><strong>Ocenjevanje stanja mikcije<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Upo\u0161teva se prehranjevanje, vzorec (koli\u010dina urina, frekvenca mikcij, diureza), karakteristike urina: barva, vonj, specifi\u010dna te\u017ea, bistrost, Ph, ki se giblje od 4.5-7.5 in se spreminja v odnosu s prehrano in fizi\u010dno aktivnostjo; teko\u010dinska bilanca, fizi\u010dna aktivnost, zdravila, bolezen, po\u010dutje in posameznikovo znanje o aktivnosti. To so specifi\u010dni podatki.<\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p>Standardi zdravstvene nege<\/p>\n<table>\n<tbody>\n<tr>\n<td width=\"116\">Vrsta standarda<\/td>\n<td width=\"275\">Pove\u017eite s pu\u0161\u010dico vpra\u0161alnico s katero dolo\u010dimo kriterij in standard<\/td>\n<td width=\"188\">Avtor-napi\u0161i (pove\u017ei s prvim stolpcem)<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"116\">Struktura<\/td>\n<td width=\"275\">Kdo izvaja in kje<\/td>\n<td width=\"188\">Elizabeth Mason, Donabedian<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"116\">Proces<\/td>\n<td width=\"275\">Kdaj, kako pogosto, na kak\u0161en na\u010din izvajamo<\/td>\n<td width=\"188\">Elizabeth Mason, Donabedian<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"116\">Vsebina<\/td>\n<td width=\"275\">Kaj u\u010dimo, povemo<\/td>\n<td width=\"188\">Elizabeth Mason<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"116\">Izid<\/td>\n<td width=\"275\">Kak\u0161en izid pri\u010dakujemo, kdaj<\/td>\n<td width=\"188\">Elizabeth Mason, Donabedian<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Telesna temperatura\u2026Poimenuj vrsto telesne temperature!?<\/p>\n<table width=\"626\">\n<tbody>\n<tr>\n<td width=\"235\">Febris INTERMITTENS<\/td>\n<td width=\"391\">Temperatura z mo\u010dnim nihanjem (za 1,5 do 2\u00baC). Pade na normalno. Zna\u010dilna za sepso.<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"235\">Febris REMITTENS<\/td>\n<td width=\"391\">Temperatura z mo\u010dnej\u0161im nihanjem (za 1,5\u00baC, a ne pade na normalno. Zna\u010dilna za infekcije.<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"235\">Febris CONTINUA<\/td>\n<td width=\"391\">Stalno visoka temperatura z majhnim nihanjem (le za 1 do 2 desetinki stopinje), temperatura ostane enaka preko celega dne.<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"235\">RECIDIVIRAJO\u010cA temperatura<\/td>\n<td width=\"391\">Dalj \u010dasa pove\u010dana, nato se za kraj\u0161i \u010das normalizira ter spet pove\u010da. Zna\u010dilna za Hodgkinovo bolezen.<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Napi\u0161i pravilen izraz-poimenovanje motnje izlo\u010danja urina!<\/p>\n<table width=\"624\">\n<tbody>\n<tr>\n<td width=\"138\">Enuresis nocturna<\/td>\n<td width=\"487\">Nehotena mikcija pono\u010di, med spanjem.<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"138\">Anurija<\/td>\n<td width=\"487\">Ni produkcije se\u010da.<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"138\">Oligurija<\/td>\n<td width=\"487\">Diureza med 100-500ml (zmanj\u0161anje se\u010da).<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"138\">Inkontinenca<\/td>\n<td width=\"487\">Nesposobnost kontroliranja mikcije (in defekacije).<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"138\">Poliurija<\/td>\n<td width=\"487\">Stanje pove\u010dane diureze (patolo\u0161ko pove\u010danje se\u010da).<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"138\">Retenca urina<\/td>\n<td width=\"487\">Zastoj urina-tvori se normalno, vendar se ne izlo\u010da iz se\u010dnega mehurja.<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"138\">Disurija<\/td>\n<td width=\"487\">Bole\u010da mikcija.<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"138\">Piurija<\/td>\n<td width=\"487\">Izlo\u010danje gnoja z urinom.<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"138\">Bakteriurija<\/td>\n<td width=\"487\">Izlo\u010danje bakterij v se\u010d.<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Subjektivno izra\u017eanje kakovosti! Koncept kakovosti vedno izra\u017eamo subjektivno. Sprejeti moramo dejstvo, da je nekdo s posameznim izdelkom ali opravljeno storitvijo zelo zadovoljen, medtem ko je isto\u010dasno nekdo drug zelo nezadovoljen. Sodba o kakovosti je odvisna od posameznikove osve\u0161\u010denosti, izku\u0161enj, pri\u010dakovanj in prepoznanih pravil kakovosti. Vendar pa tak\u0161na pav\u0161alna subjektivna ocena ni dovolj. \u010ce medicinske sestre &hellip; <a href=\"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/zdravstvena-nega-vaja-2015\/\" class=\"more-link\">Preberi ve\u010d o <span class=\"screen-reader-text\">Zdravstvena nega vaja 2015<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[81],"tags":[3790,2144,80,83],"class_list":["post-4645","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-1letnik-zdravstvena-nega-1","tag-o-zdravstveni-negi","tag-vprasanja-in-odgovori-za-zdravstveno-nego","tag-zdravstvena-nega","tag-zdravstvena-nega-1"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4645","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=4645"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4645\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=4645"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=4645"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=4645"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}