{"id":4653,"date":"2015-12-17T21:14:59","date_gmt":"2015-12-17T20:14:59","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=4653"},"modified":"2015-12-17T21:26:45","modified_gmt":"2015-12-17T20:26:45","slug":"zdravstvena-nega-vaja-2015-zdravstvena-nega","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/zdravstvena-nega-vaja-2015-zdravstvena-nega\/","title":{"rendered":"Zdravstvena nega vaja 2015"},"content":{"rendered":"<p><strong>1.<\/strong><strong>TEORETI\u010cNI MODEL ZN MYRE ESTRIN LEVINE<\/strong><\/p>\n<p><strong>Katera izhodi\u0161\u010da je upo\u0161tevala pri oblikovanju teoreti\u010dnega modela?<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>hierarhijo potreb po Maslow-u<\/li>\n<li>teorijo stresa po Sely-jevi &gt; bolezen je povzro\u010ditelj stresa<\/li>\n<li>izhodi\u0161\u010da Florence Nightingale &gt; okolje \u2013 podporno negovalno okolje, ki vodi k zdravju in ozdravitvi<\/li>\n<\/ul>\n<p>\u010casovno je Levine usmerjena na sedanjost.<\/p>\n<p>Zdravstveno vzgojno delovanje usmerjeno v prihodnost nima pomena.<\/p>\n<p>Pospe\u0161evanje zdravja je omejeno le na bolnikove probleme, ki so povezani z njegovo boleznijo in spremenjenim zdravjem.<\/p>\n<p><!--more--><\/p>\n<p><strong>Kako ga je poimenovala in zakaj?<\/strong><\/p>\n<p>Poimenovala ga je \u00a0\u00bb OHRANITVENI MODEL\u00ab<\/p>\n<ul>\n<li>ohranitev energije ( ravnovesje med vnosom in iznosom)<\/li>\n<li>ohranitev celovitega telesnega ustroja( pospe\u0161evanje zdravljenja, prepre\u010devanje po\u0161kodb )<\/li>\n<li>ohranitev osebne celovitosti ( identiteta, samospo\u0161tovanje )<\/li>\n<li>ohranitev dru\u017ebene celovitosti ( dru\u017ebeno bitje \u2013 interakcija )<\/li>\n<\/ul>\n<p>So osnova za na\u010drtovanje negovalnih aktivnosti s ciljem : obdr\u017eati ali ponovno vzpostaviti zdravje pri bolniku.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Katere koncepte vklju\u010duje in jih opi\u0161ite.<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li><strong>\u010clovek<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<p>Posameznik je:<\/p>\n<ul>\n<li>kompleksno bitje , zato holisti\u010den pristop<\/li>\n<li>v medsebojni odvisnosti z drugimi ljudmi; to dimenzijo vklju\u010duje v ohranitvena na\u010dela( ohranitev ENERGIJE, ohranitev TELESNE CELOVITOSTI, ohranitev DRU\u017dBENE CELOVITOSTI, ohranitev OSEBNE CELOVITOSTI )<\/li>\n<li><strong>ZN<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<p>ZN je: samostojna disciplina; dinami\u010den in namenski proces ( izbolj\u0161anje ZN pri posamezniku )<\/p>\n<p>Temelji na : \u010dlovekovi odvisnosti od drugih ljudi \u2013 interakcije; vklju\u010duje pomo\u010d MS, ki podpira in izbolj\u0161uje bolnikovo prilagoditev<\/p>\n<p>Levinova upo\u0161teva:<\/p>\n<ul>\n<li>STANJE v katerem bolnik vstopa v okolje zdravstvenega varstva; bolnik- razlog za izvajanje negovalnih aktivnosti<\/li>\n<li>ODGOVORNOST MS spremenjeno zdravstveno stanje \u2013 obna\u0161anje, delovanje \u2013 prilagajanje na okolje<\/li>\n<li>FUNKCIJE ZN pomo\u010d bolniku za prilagoditev na bolezensko stanje; vrednotenje pomo\u010di: 1. podpore ni = negovalne intervencije =&gt; ohranjanje zdrav. stanja in prepre\u010devanje poslab\u0161anja<\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"2\">\n<li>terapevtke ni =negovalne intervencije =&gt; izbolj\u0161anje in ponovna vzpostavitev zdravja<\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li><strong>dru\u017eba\/okolje<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<p>Ima pomembno vlogo \u2013 BISTVO \u00bbohranitvenega modela\u00ab so medsebojni odnosi<\/p>\n<ul>\n<li>Okolje pojmujemo \u0161iroko : notranje( telo in njegovo delovanje); zunanje(zaznavno;operacionalno \u2013 sem sodi okolje na katerega lahko vplivamo, pa tudi tisto okolje na katerega ne moremo vplivat ; <u>konceptualno<\/u> \u2013 miselno okolje, \u010dustva)<\/li>\n<li>Odzivanje organizma: odziv na strah; odziv na vnetje; odziv na stres; \u010dutni odziv<\/li>\n<li>Sestavni deli bolnikovega okolja so: MS; bolnikova dru\u017eina ali drugi bli\u017enji; zdravstvena ustanova<\/li>\n<li><strong>zdravje<\/strong><\/li>\n<li>Nana\u0161a se na posameznika \u2013 bolnika<\/li>\n<li>Definira ga kot OHRANITEV CELOVITOSTI bolnika<\/li>\n<li>Sprememba zdrav. stanja ni le sprememba fiziolo\u0161kega stanja ampak tudi sprememba, ki se nana\u0161a na vse \u0161tiri ohranitvene principe<\/li>\n<li>Preventivno delovanje MS je le omejeno v razpravi o celotnem dru\u017ebenem sistemu.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Katere principe oz. ohranitvena na\u010dela izpostavlja in jih opi\u0161ite.<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>ohranitev energije ( ravnovesje med vnosom in iznosom)<\/li>\n<li>ohranitev celovitega telesnega ustroja( pospe\u0161evanje zdravljenja, prepre\u010devanje po\u0161kodb )<\/li>\n<li>ohranitev osebne celovitosti ( identiteta, samospo\u0161tovanje )<\/li>\n<li>ohranitev dru\u017ebene celovitosti ( dru\u017ebeno bitje \u2013 interakcija )<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Kaj je osnova-vsebina za na\u010drtovanje zdravstvene nege po tem modelu? Razlo\u017eite.<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li><strong> faza PZN = ugotavljanje potreb po ZN<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<p>MS pridobiva podatke z opazovanjem in intervjujem. Upo\u0161teva bolnikova nihanja energije in vzdr\u017eevanje celovitosti. Zbiranje podatkov se nana\u0161a na:<\/p>\n<ul>\n<li>VIRE bolnikove energije (prehrana, spanje in po\u010ditek, prosti \u010das, medosebni odnosi, zdravila in zdravljenje, na\u010din \u017eivljenja, okolje )<\/li>\n<li>ENERGIJO, ki jo rabi za delovanje razli\u010dnih telesnih sistemov, \u010dustvene in socialne odnose, delovni vzorec<\/li>\n<li>OSEBNOSTNO CELOVITOST (bolnikovo individualnost, samospo\u0161tovanje, moralna na\u010dela, verska pripadnost, ekonomsko stanje )<\/li>\n<li>SOCIALNO CELOVITOST(vklju\u010devanje bolnika v proces odlo\u010danja, bolnikov odnos do drugih ljudi, vklju\u010devanje bolnika v o\u017eje in \u0161ir\u0161e okolje)<\/li>\n<li>TELESNO CELOVITOST (fizi\u010dna telesna zgradba \u2013 konstitucija, obrambni sistem)<\/li>\n<li><strong> faza PZN = na\u010drtovanje ZN<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<p>MS je odgovorna za bolnikovo stanje, zato Levinova eksplicitno NE poudarja VZAJEMNO SODELOVANJE med MS in B\/V , ga pa omenja. To utemeljuje:<\/p>\n<ul>\n<li>da je bolnik odvisen zaradi spremenjenega zdravstvenega stanja in potrebe po pomo\u010di<\/li>\n<li>da je MS odgovorna za spremljanje bolnikovega stanja in uravnavanja ravnovesja med negovalnimi intervencijami in bolnikovo udele\u017ebo pri ZN.<\/li>\n<\/ul>\n<p>Cilji, ki jih MS v tej fazi oblikuje so pomembni za:<\/p>\n<ul>\n<li>premi\u0161ljeno dolo\u010danje ravnanj, ki jih bo uporabila pri na\u010drtu<\/li>\n<li>dolo\u010danje obsega na\u010drta, ki bo omogo\u010dil doseganje cilja<\/li>\n<li><strong> faza PZN = izvajanje ZN<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<p>MS opazuje bolnika , KAKO se odziva na negovalne intervencije ; sproti pridobiva informacije, ki jih bo uporabila za vrednotenje.<\/p>\n<p>Levinova od MS pri\u010dakuje : &#8211; usposobljenost za izvajanje negovalnih intervencij<\/p>\n<p>&#8211; negovalne intervencije nudijo oporo ali izbolj\u0161ajo\u00a0 bolnikovo prilagoditev<\/p>\n<ul>\n<li><strong> faza PZN = vrednotenje ZN<\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<p>MS prou\u010duje bolnikovo odzivanje na ZN. Na osnovi zbranih podatkov ugotavlja ali je bila negovalna intervencija:<\/p>\n<ul>\n<li>TERAPEVTSKA \u2013 bolnik se prilagaja in zdravstveno napreduje<\/li>\n<li>PODPORNA \u2013 ohranja zdravstveno stanje, prepre\u010duje poslab\u0161anje<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>2.TEORETI\u010cNI MODEL ZN HILDERGARD E. PEPLAU <\/strong><\/p>\n<p><strong>Kako ga je poimenovala in zakaj?<\/strong><\/p>\n<p><strong><u>\u00a0MODEL MEDSEBOJNIH ODNOSOV V ZN<\/u><\/strong><\/p>\n<p>Sodi med interakcijske modele medosebnih odnosov.<\/p>\n<p>INTERAKCIJA \u2013 medsebojno delovanje, delovanje drug na drugega, medsebojno vplivanje<\/p>\n<p>MEDOSEBNI ODNOSI \u2013 odnos med ljudmi v dolo\u010denem okolju, kjer jih ve\u017eejo skupna\u00a0\u00a0 dela =&gt; v tem odnosu MS in B\/V<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Katere koncepte vklju\u010duje in jih opi\u0161ite.<\/strong><\/p>\n<p><u>KONCEPTI V INTERAKCIJSKEM MODELU SO:<\/u><\/p>\n<ul>\n<li><strong>ZN<\/strong>\n<ul>\n<li>ZN je pomemben terapevtski medosebni proces, ker se v tem procesu posameznik osebnostno razvija.<\/li>\n<li>ZN deluje KOOPERATIVNO z ostalimi \u010dlove\u0161kimi procesi, ki pripomorejo k izbolj\u0161anju zdravja posameznika v skupnosti.<\/li>\n<li>Okolje \u2013 zdravstveni tim \u2013 MS \u2013 omogo\u010dajo pogoje za naravni te\u017eenj \u010dlove\u0161kega organizma.<\/li>\n<li>ZN IZOBRA\u017dEVALNI instrument \u2013 cilj je pospe\u0161evanje: zdravja ; zdravih osebnih navad in odnosov v skupnosti in doma =&gt;ZN je izobra\u017eevalni instrument za doseganje optimalnega zdravja.<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li><strong>Osebnost<\/strong>\n<ul>\n<li>razvijanje osebnosti v vseh fazah \u017eivljenja; MS prihaja v stik z B\/V v vseh starostnih obdobjih.<\/li>\n<li>upo\u0161tevati psihi\u010dne, socialne in fizi\u010dne potrebe; pristop MS k B\/V mora biti celosten, kamor sodi tudi duhovni pristop, kulturni vidik, eti\u010dno okolje\u2026<\/li>\n<li>razvoj osebnost je odvisen od \u0161ir\u0161ega in o\u017ejega okolja.<\/li>\n<li>pomo\u010d MS za dosego najvi\u0161je mo\u017ene sposobnosti<\/li>\n<li>te\u017enja k ravnovesju \u2013 nikoli ne dose\u017ee; Peplau poudarja, da tega nikoli ne dose\u017eemo, zaradi vplivov okolja<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li><strong>Zdravje\/ bolezen<\/strong><\/li>\n<li>v\u017eiveti se v B\/V ; MS bi morale imeti to sposobnost v\u017eivljanja v B\/V oziroma spu\u0161\u010danja na njegovo raven, da resni\u010dno ugotovi kaj se z njim dogaja; imeti sposobnost empatije.<\/li>\n<li>oceniti po\u010dutje, orientacijo =&gt; v bolni\u0161ni\u010dnem ali izvenbolni\u0161ni\u010dnem sistemu.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li><strong>Okolje<\/strong><\/li>\n<li>okolje opredeli kot prostor v katerem se \u010dlovek razvija =&gt; razvija se od spo\u010detja pa do smrti, pri tem pa gre skozi razli\u010dna okolja<\/li>\n<li>nestabilnost<\/li>\n<li>prisotnost faktorjev = dejavnikov tveganja, ki vplivajo na zdravstveno stanje<\/li>\n<li><strong>Medosebni odnosi<\/strong><\/li>\n<li>odnos MS \u2013 B\/V =&gt; je ponavljajo\u010de medsebojno razmerje s prisotnostjo te\u017eav vsakdanjega \u017eivljenja =&gt; terapevtski odnos<\/li>\n<li>koncept poteka v fazah: ORIENTACIJA; INDENTIFIKACIJA; INTERAKCIJA ; RAZRE\u0160ITVENA<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Katere faze je izpostavila v konceptu \u00bbMedosebni odnos\u00ab in jih opi\u0161ite.<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li><strong> faza: ORIENTACIJA<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>B\/V izrazi potrebo po strokovni pomo\u010di, ker ni sposoben samopomo\u010di; pomeni prvi stik MS in B\/V<\/li>\n<li>faza orientacije je pomembna za nadaljnje razvijanje medosebnega odnosa<\/li>\n<li>vklju\u010duje : spoznavanje in zaupanje<\/li>\n<li>vloga MS : TUJKA =&gt; MS mora biti osebnost , ki daje bolniku mo\u017enost , da izra\u017ea svoje potrebe, \u010dustva, vendar mora biti sposobna ohranjati profesionalen odnos.<\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"2\">\n<li><strong> faza: INDENTIFIKACIJA<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>medosebni odnos se poglablja, zato ker se med seboj spoznata<\/li>\n<li>razvije se ob\u010dutek pripadnosti; predvsem pripadnost bolnika novemu okolju<\/li>\n<li>izmenjava mnenj<\/li>\n<li>ugotavljanje potreb po ZN<\/li>\n<li>vloga MS : INFORMATORKA, U\u010cITELJICA \u2013 MS s posredovanjem informacij, z vzpostavljanjem B\/V ,kar se v kon\u010dni fazi poka\u017ee kot sprememba vedenja.<\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"3\">\n<li><strong> faza : INTERAKCIJA<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>izoblikovano videnje B\/V o njegovi bolezni<\/li>\n<li>negovalne potrebe so jasno izra\u017eene<\/li>\n<li>MS in B\/V pripravita na\u010drt ZN in ga izvajata<\/li>\n<li>B\/V mora postati samostojen in odvisen<\/li>\n<li>Vloga MS : SVETOVALKA ( B\/V ponudimo ve\u010d mo\u017enosti kako priti do cilja);<\/li>\n<\/ul>\n<p>VODJA ( ker MS vodi B\/V skozi proces ZN mora imeti lastnosti dobrega\u00a0 vodje \u2013 demokrati\u010dnost, empatija , \u2026)<\/p>\n<ol start=\"4\">\n<li><strong> faza : RAZRE\u0160ITVENA FAZA<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<ul>\n<li>B\/V si za\u010dne zastavljati nove cilje in za\u010dne prevzemati odgovornost zase<\/li>\n<li>medosebni odnos med MS in B\/V se kon\u010da z odhodom v drugo oskrbo ali domov<\/li>\n<li>njun PROFESIONALEN osebni odnos je odvisen: vrste bolezni; starosti B\/V in MS; zrelosti B\/V in MS; trajanja hospitalizacije. Ves \u010das je zelo pomembno, da ima B\/V ob\u010dutek prisotnosti MS, ne samo fizi\u010dno ampak tudi psihi\u010dno.<\/li>\n<li>Vloga MS : SVETOVALNA. INFORMATIVNA, VLOGA U\u010cITELJICE, NADOMESTNE OSEBE ,\u2026<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Katere vloge medicinske sestre je izpostavila pri razvijanju terapevtskega odnosa in jih opi\u0161ite.<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Vloga MS :<\/li>\n<li>vloga tujca;<\/li>\n<li>vloga osebe, ki daje B\/V informacije;<\/li>\n<li>vloga u\u010diteljice;<\/li>\n<li>vloga svetovalke;<\/li>\n<li>vloga vodje in izvajalke zdrav. nege in zdrav. izobra\u017eevanja;<\/li>\n<li>vloga nadomestne osebe<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>3.VAROVANJE ZDRAVJA POSEBNIH DRU\u017dBENIH SKUPINAH <\/strong><\/p>\n<p><strong>Kaj je marginalna dru\u017ebena skupina?<\/strong><\/p>\n<p>MARGINA lat. pomeni ROB ob natisnjenem besedilu; to so tiste skupine , ki so postavljene ob rob dru\u017ebe.<\/p>\n<p>POSEBNE SKUPINE PREBIVALSTVA so tiste, katerih zdravje je najbolj ogro\u017eeno zaradi njihove socialne in splo\u0161ne prikraj\u0161anosti.<\/p>\n<p>Pojav marginalnih skupin ni ni\u010d posebnega, pa\u010d pa zahtevajo POSEBNO obravnavo s strani zdravstvenega varstva.<\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>Na\u0161tejte posebne dru\u017ebene skupine.<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li>socialno ogro\u017eeni in brezposelni<\/li>\n<li>migranti in begunci<\/li>\n<li>Romi<\/li>\n<li>u\u017eivalci nedovoljenih drog<\/li>\n<li>du\u0161evno bolne osebe<\/li>\n<\/ol>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Kateri so skupni problemi posebnih dru\u017ebenih skupin?<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>velika ZDRAVSTVENA OGRO\u017dENOST<\/li>\n<li>POMANJKANJE materialnih sredstev za \u017eivljenje<\/li>\n<li>NEZAPOSLENOST<\/li>\n<li>NEAKTIVNOST<\/li>\n<li>te\u017eko spo\u0161tovanje obstoje\u010dih dru\u017ebenih norm in vrednot<\/li>\n<li>majhna sposobnost obvladovanja \u017eivljenjskih nalog in te\u017eav<\/li>\n<li>premajhna dru\u017ebena skrb<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>Katere ljudi uvr\u0161\u010damo med socialno ogro\u017eene in brezposelne?<\/strong><\/p>\n<p>Mednje pri\u0161tevamo ljudi:<\/p>\n<ul>\n<li>z nizkim osebnim dohodkom<\/li>\n<li>dolgotrajno brezposelni<\/li>\n<li>z nizko izobrazbo<\/li>\n<li>delavce migrante<\/li>\n<li>du\u0161evno bolne<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>Opredelite skupino \u00bbbrezdomci\u00ab in izpostavite najpogostej\u0161e zdravstvene te\u017eave s katerimi se soo\u010dajo in zakaj?<\/strong><\/p>\n<p>(KLO\u0160ARJI, KLATE\u017dI, POTEPUHI,HOMLESS)<\/p>\n<p>So ljudje pri katerih NI PRI\u010cAKOVATI , da si bodo\u00a0 s svojim delom minulim ali sedanjim, \u0161e lahko zagotovili svojo eksistenco in ki nimajo nikakr\u0161nega premo\u017eenja ali svojcev , ki bi bili pripravljeni ali zmo\u017eni skrbeti zanje.<\/p>\n<ul>\n<li><u>Zdravstveno stanje :<\/u>je pozimi slab\u0161e kot poleti . Prevladujejo : prehladna obolenja; ozebline; plju\u010dnice; TBC; zmanj\u0161ana obrambna sposobnost organizma (zaradi prehrane, stanovanja, alkohola ); bolezni povezane z NEHIGIENO (ko\u017ena obolenja , ko\u017eni zajedavci) ; psihi\u010dno stanje je slab\u0161e kot je videti<\/li>\n<li>Glavna skrb brezdomcev: <u>KAJ BOM JEDEL ? KJE BOM SPAL ?<\/u>\u00a0 VSE OSTALO JE DRUGOTNEGA POMENA .<\/li>\n<\/ul>\n<p>Na pojav negativnega zdravja vplivajo:<\/p>\n<ul>\n<li>slabi stanovanjski pogoji, nizka raven socialne varnosti, slaba prehranjenost, nizka izobrazba, socialna izklju\u010denost, zdravstveno rizi\u010dni na\u010dini osebnega obna\u0161anja, rev\u0161\u010dina, bolezen<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Na\u0161tejte in opi\u0161ite dejavnike, ki vplivajo na socialni polo\u017eaj Romov v Sloveniji.<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>STANOVANJSKE RAZMERE:\n<ul>\n<li>\u017eivijo na obrobju mestnih obmo\u010dji<\/li>\n<li>naselja izolirana z minimalnimi standardi<\/li>\n<li>elementarna naselja( brez pitne vode,elektrike in kanalizacije;locirana ob prometnicah, smeti\u0161\u010dih ali gozdu)<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li>PREHRANJEVALNE NAVADE:<\/li>\n<\/ul>\n<p>stihijska; nena\u010drtovana; preprosto pripravljena;nehigienska;vegetarijanski na\u010din<\/p>\n<p>prehranjevanja;primanjkuje sadja, mleka in mle\u010dnih izdelkov,jajca<\/p>\n<ul>\n<li>HIGIENSKE RAZMERE:<\/li>\n<\/ul>\n<p>izredno nizka raven; ogro\u017eena splo\u0161na in osebna higiena(komunalno neurejeno okolje;slabe higienske navade; prisotnost glodalcev, insektov, smrad, blato)<\/p>\n<ul>\n<li>ZDRAVSTVENA KULTURA:<\/li>\n<li>Izhaja iz kulture, obi\u010dajev , navad in tradicije<\/li>\n<li>ka\u017ee se v odnosu do:zdravja, bolezni, \u017eivljenja,smrti in zdravstvene slu\u017ebe<\/li>\n<li>obolevnost (najpogostej\u0161e bolezni), ki so povezane z rde\u010do nitjo socialno ekonomskega statusa in okolja kjer \u017eivijo: dihala;prebavila; ko\u017ee in podko\u017enega tkiva; nalezljive parazitarne bolezni; kosti in gibal; srca in obto\u010dil; \u017eiv\u010devja in \u010dutil; se\u010dil in spolovil. Umrljivost dojen\u010dkov in novorojen\u010dkov je ve\u010dja, porodna te\u017ea je ni\u017eja, pred\u010dasni porodi in nedono\u0161enost, nizka \u017eivljenjska doba.<\/li>\n<li>NA\u010cINI \u017dIVLJENJA IN ZAPOSLOVANJE<\/li>\n<li>PRI ROMIH: &#8211; druga\u010den sistem \u017eivljenja in moralnih norm<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211; slabe delovne navade in fluktuacija<\/p>\n<p>&#8211; neprilagojenost na\u010dinu dela<\/p>\n<p>&#8211; izobrazba<\/p>\n<p>&#8211; dru\u017ebena in prostorska izklju\u010denost<\/p>\n<ul>\n<li>PRI DRU\u017dBI:- te\u017eak gospodarski polo\u017eaj ( nezaposlenost)<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211; nepripravljenost sprejemanja Romov v delovno okolje(neupo\u0161tevanje \u010dlovekovih pravic)<\/p>\n<p>&#8211; neupo\u0161tevanje njihovih fizi\u010dnih zmogljivosti in kulturnih vrednot<\/p>\n<p>&#8211; neustrezen odnos do sodelavcev<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Kaj vpliva na pojav negativnega zdravja pri Romih?<\/strong><\/p>\n<p><strong>Dejavniki tveganja so lahko povezani z:<\/strong><\/p>\n<ol>\n<li><u>Ekonomskimi viri in socialnim okoljem<\/u>: bivanjski in higienski pogoji; ni\u017eja izobrazba in socialna varnost;slab\u0161i delovni pogoji; onesna\u017een zrak, voda, okolje,\u2026<\/li>\n<li><u>Osebnim \u017eivljenjskim slogom<\/u>: kajenje; gibanje; prehrana<\/li>\n<li><u> Manj\u0161o uporabo razli\u010dnih varstvenih sistemo<\/u>v: zdravstvo; otro\u0161ko varstvo; zaposlovanje; socialno varstvo; izobra\u017eevanje<\/li>\n<li><u>Rev\u0161\u010dino:<\/u> rev\u0161\u010dina in bolezen tvorita sklenjen \u2013 rev\u0161\u010dina vodi v bolezen, le ta pa pove\u010duje rev\u0161\u010dino.<\/li>\n<\/ol>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Kdo so migranti in kdo begunci?<\/strong><\/p>\n<p><strong>MIGRANTI: <\/strong>So ljudje s tujimi potnimi listi ( iskalci zlata; legalni begunci; ilegalni begunci; \u00bbgasterbajtarji\u00ab \u2013 osebe, ki so se zaradi ekonomskih ali drugih razlogov preselile v drugo dr\u017eavo.<\/p>\n<p><strong>BEGUNCI: <\/strong>So ljudje, ki so bili v migracijo prisiljeni zaradi \u2013 nasilnega preganjanja; &#8211; bega (zavarovanje svojega pre\u017eivetja \u2013 leta1992 100.000 beguncev, leta 1996 18.000 beguncev iz BIH ).<\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>Na\u0161tejte vzroke, ki vplivajo na poslab\u0161anje zdravstvenega stanja beguncev v novem okolju.<\/strong><\/p>\n<p>VZROKI \u2013 poslab\u0161anja zdravstvenega stanja :<\/p>\n<ul>\n<li>rev\u0161\u010dina;<\/li>\n<li>izguba naravne podporne mre\u017ee;<\/li>\n<li>nezaposlenost;<\/li>\n<li>te\u017eave v komuniciranju;<\/li>\n<li>socialna dezorientacija;<\/li>\n<li>negotovost;<\/li>\n<li>ob\u010dutek ogro\u017eenosti;<\/li>\n<li>izkoreninjenost<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p>[wp_ad_camp_1]<\/p>\n<p><strong>S katerimi kriteriji so povezani dejavniki tveganja za zdravstvene probleme posebnih dru\u017ebenih skupin?<\/strong><\/p>\n<p>So populacija , ki ima ve\u010d zdravstvenih in psihosocialnih dejavnikov tveganja kot avtohtono prebivalstvo.<\/p>\n<p>So socialno ogro\u017eeni; nezaposleni; opravljajo dela, ki \u0161kodujejo prebivalstvu; \u017eivijo v slabih bivanjskih in higienskih razmerah;manj obiskujejo zdravstvene slu\u017ebe; \u010dutijo se ogro\u017eene &gt; zaradi omejenega gibanja, omejitve svobode, predpisom in zahtevam katerim se morajo prilagoditi.<\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>Katere zdravstvene te\u017eave se pojavijo pri posebnih dru\u017ebenih skupinah, \u010de je ve\u010d dejavnikov tveganja?<\/strong><\/p>\n<p><u>Zaradi ve\u010djih dejavnikov tveganja je<\/u>:ve\u010d psihi\u010dnih te\u017eav; ve\u010d nalezljivih bolezni&gt;TBC, patogena \u010drevesna flora; ve\u010d mo\u017enosti oku\u017ebe z virusom HIV&gt; migranti v Afriki; ve\u010d poklicnih bolezni; pogostej\u0161i problemi v nose\u010dnosti; ve\u010d umrljivost otrok; ve\u010d depresije; ve\u010d kriminalnega vedenja; manj\u0161a precepljenost otrok; slab\u0161e zdravje otrok.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>4.U\u017dIVALCI NEDOVOLJENIH DROG <\/strong><\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>Sindrom odvisnosti od psihoaktivnih substanc-kaj opu\u0161\u010da sodobna terminologija oz. v kaj je usmerjena?<\/strong><\/p>\n<p>Terminologija opu\u0161\u010da vrednostne sodbe in je usmerjena v opis:<\/p>\n<ul>\n<li>telesnih,vedenjskih in psihi\u010dnih procesov, ki so zna\u010dilni za \u0161kodljivo in tvegano rabo (u\u017eivanje) teh snovi.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>V \u010dem se ka\u017eejo spremembe pri osebi, ki je zau\u017eila psihoaktivno snov?<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>zaznavanju, do\u017eivljanju in obna\u0161anju,<\/li>\n<li>vpliv na do\u017eivljanje stvarnosti \u2192 na psihi\u010dne procese.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>Opi\u0161ite stanje v Sloveniji povezano z u\u017eivanjem nedovoljenih drog.<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>dosedanji nacionalni program Slovenije na podro\u010dju drog \u2013 l. 1992<\/li>\n<li>zakonodaja sprejeta v letih 1999 in 2000<\/li>\n<li>spremembe: na pravnem in drugih strokovnih podro\u010djih;<\/li>\n<li>\u2191 ponudbe drog;<\/li>\n<li>raznovrstnej\u0161a ponudba;<\/li>\n<li>\u2191 dostopnost;<\/li>\n<li>nove droge;<\/li>\n<li>prevzemanje evropskega pravnega reda.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Navedite vrste drog glede na izvor, na\u010din izdelave in priprave.<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li><strong><em>naravne droge<\/em><\/strong><em> (opij, konoplja, listi koke, halucinogene gobe),<\/em><\/li>\n<li><strong><em>polsinteti\u010dne droge<\/em><\/strong><em> (kokain, morfin, heroin),<\/em><\/li>\n<li><strong><em>sinteti\u010dne droge<\/em><\/strong><em> (amfetamin, matamfetamin, MDA, LSD, zdravila); <\/em><\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>Navedite vrste drog glede na vpliv na centralni \u017eiv\u010dni sistem.<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li><em>droge-<\/em><strong><em>depresorji <\/em><\/strong><em>,<\/em><\/li>\n<li><em>droge-<\/em><strong><em>stimulansi<\/em><\/strong><\/li>\n<li><em>droge-<\/em><strong><em>perturbatorji centralnega \u017eiv\u010dnega sistema<\/em><\/strong><em>. <\/em><\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Kako delujejo droge-stimulansi C\u017dS? <\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>spodbujajo obi\u010dajno delovanje mo\u017eganov-ve\u010dja aktivnost;<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Kako delujejo droge-perturbatorji C\u017dS?<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>zmedejo obi\u010dajno delovanje mo\u017eganov<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>Kako delujejo droge-depresorji C\u017dS?<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>upo\u010dasnijo obi\u010dajno delovanje mo\u017eganov;<\/li>\n<li>v napredujo\u010dem procesu uspavanja mo\u017eganov:<\/li>\n<li>zmanj\u0161ujejo oz. odstranjujejo \u010dustvene ovire,<\/li>\n<li>globoka koma;\n<ul>\n<li>alkohol, opiati, pomirjevala, hipnotiki;<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Kako SZO razlaga odvisnost?<\/strong><\/p>\n<p>SZO razlaga odvisnost kot\u00a0 <em>VEDENJSKI VZOREC, <\/em>ki daje uporabi psihoaktivne snovi<\/p>\n<p>prednost pred vsemi drugimi vedenjskimi oblikami, ki so jih u\u017eivalci prej dojemali kot pomembnej\u0161e.<\/p>\n<p><strong><em>\u00a0<\/em><\/strong><\/p>\n<p><strong>Kaj je odvisnost in katere razse\u017enosti vklju\u010duje?<\/strong><\/p>\n<p>Odvisnost je motnja, ki zajame:<\/p>\n<ul>\n<li>telesno,du\u0161evno in socialno blaginjo <em>zasvojenca<\/em> in <em>njegove okolice.<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<p><em>ODVISNOST <\/em>ni le razvada in stil \u017eivljenja,temve\u010d<em> BOLEZEN, <\/em>ki spremeni strukturo in<\/p>\n<p>delovanje mo\u017eganov zasvojenca.Splo\u0161ni pojem odvisnosti vklju\u010duje dve razse\u017enosti:<\/p>\n<ul>\n<li>telesna odvisnost in psihi\u010dna odvisnost;<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>Kaj je telesna in kaj psihi\u010dna odvisnost ter kako ju premagujemo?<\/strong><\/p>\n<p><strong>TELESNA ODVISNOST<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Telo je navajeno na stalno prisotnost snovi, tako da mora za normalno delovanje vzdr\u017eevati v krvi dolo\u010deno raven te snovi.<\/li>\n<li>Kadar se ta zni\u017ea pod dolo\u010deno mejo, se pojavi abstinen\u010dni sindrom, ki je zna\u010dilen za vsako drogo.<\/li>\n<li>Pojem telesne odvisnosti je povezan s pojmom tolerance.<\/li>\n<li>Pri prvih zau\u017eitjih deluje droga \u017ee v majhnih odmerkih.<\/li>\n<li>\u010ce postane u\u017eivanje redno, razvije organizem za\u0161\u010ditni ukrep.<\/li>\n<li>Zato mora u\u017eivalec postopoma pove\u010devati dnevno koli\u010dino odmerka, da bi dosegel isto ugodje.<\/li>\n<li>Ko odvisnik z u\u017eivanjem preneha, se njegova toleranca zni\u017ea.<\/li>\n<li>\u010ce po dolo\u010denem \u010dasu znova za\u010dne u\u017eivati prej\u0161nje odmerke, bo do\u017eivel hudo zastrupitev, ki ga lahko privede v komo ali celo smrt, odvisno od zau\u017eite droge.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>PSIHI\u010cNA ODVISNOST<\/strong><\/p>\n<p>Je \u017eelja po stalnem jemanju droge, ki omogo\u010da prijetno \u010dustveno do\u017eivljanje:<\/p>\n<ul>\n<li>u\u017eitek,evforijo,dru\u017eabnost; ali prepre\u010duje neprijetna \u010dustvena po\u010dutja:<\/li>\n<li>dolg\u010das,sram,stres, itd.<\/li>\n<\/ul>\n<p>PREMAGOVANJE ODVISNOSTI<\/p>\n<p>Fizi\u010dna: relativno hitro, odvisno od droge; detoksikacija traja do 15 dni;<\/p>\n<p>Psihi\u010dna: te\u017eko in dolgotrajno.Potrebne so korenite spremembe v:<\/p>\n<ul>\n<li>vedenju in \u010dustvovanju;<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>S kak\u0161nimi ukrepi se dru\u017eba loteva prepre\u010devanje razvoja odvisnosti od drog?<\/strong><\/p>\n<p>Vrsta ukrepov za:<\/p>\n<ul>\n<li>prepre\u010devanje in zmanj\u0161evanje problematike z u\u017eivanjem drog;<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><em>Preventiva <\/em>kot dejavnost prou\u010devanja:<\/p>\n<ul>\n<li>medsebojnih vplivov: \u010dloveka, droge in dru\u017ebe;<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Primarna preventiva:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>krepitev zdravja,<\/li>\n<li>krepitev splo\u0161ne sposobnosti za premagovanje \u017eiv. te\u017eav brez drog,<\/li>\n<li>prepre\u010devanje incidence novih zdrav.-soc. problemov v zvezi z u\u017eivanjem drog;<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Sekundarna preventiva:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>zgodnje odkrivanje posledic u\u017eivanja drog,<\/li>\n<li>zgodnja intervencija;<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Terciarna preventiva:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>pozna intervencija po o\u010ditni manifestaciji bolezni z namenom:zaustaviti razvoj odvisnosti,<\/li>\n<li>vrniti odvisnika v produktivno \u017eivljenje;<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>Kaj izhaja iz dejstva, da je SZO odvisnost od drog priznala status bolezni?<\/strong><\/p>\n<p>SZO je odvisnost od drog priznala status\u00a0 <em>BOLEZNI<\/em>, zato pravica do:<\/p>\n<ul>\n<li>pomo\u010di oz. zdravljenja, ki vklju\u010duje:<\/li>\n<li>detoksikacijo,<\/li>\n<li>\u017eivljenje brez drog,<\/li>\n<li>zmanj\u0161evanje mo\u017enosti oku\u017ebe:s hepatitisom C, B, in HIV, predoziranja in druge oblike \u0161kode;<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>Kaj vklju\u010duje celostna rehabilitacija oseb, ki u\u017eivajo psihoaktivne substance?<\/strong><\/p>\n<p>Celostni pristop vodi v uspeh:<\/p>\n<ul>\n<li>zdravljenje motnje v funkcioniranju mo\u017eganov (z zdravili ali brez),<\/li>\n<li>psihoterapija (svetovanje, vedenjska terapija, individualno, skupinsko delo),<\/li>\n<li>urejanje socialnih problemov (slu\u017eba, \u0161ola);<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Kaj naj bi dru\u017eba omogo\u010dala pri obvladovanju zlorabe drog?<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>optimalni razvoj zmo\u017enosti in udele\u017ebo v dru\u017ebenem \u017eivljenju v \u0161oli in lokalni skupnosti;<\/li>\n<li>izobra\u017eevanje pedago\u0161kih in nepedago\u0161kih delavcev; zagotavljanje varnih razmer na plesnih prireditvah (sinteti\u010dne droge);\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0\u00a0povezovanje preventivnih programov na razli\u010dnih ravneh in okoljih (klubi, \u0161portna dru\u0161tva);<\/li>\n<li>vklju\u010devanje prebivalstva razli\u010dnih starostnih skupin;<\/li>\n<li>upo\u0161tevanje znanstvenih dognanj;<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>Kaj vklju\u010duje preventiva v dru\u017eini ?<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>izobra\u017eevanje s sodobnimi spoznanji razli\u010dnih ved (psihologija, pedagogika, sociologija, antropologija);<\/li>\n<li>upo\u0161tevati:<\/li>\n<li>pravico otroka do zdravega odra\u0161\u010danja;<\/li>\n<li>pravico posameznika do zasebnosti ter<\/li>\n<li>nevarnosti stigmatizacije otroka in njegove dru\u017eine.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>Kaj vklju\u010duje preventiva na delovnem mestu?<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>razviti preventivne programe (delodajalci in sindikati);<\/li>\n<li>omogo\u010diti zdravljenje in socialno obravnavo;<\/li>\n<li>zagotoviti zakonske pogoje, ki ne bodo izlo\u010dali uporabnikov drog iz delovnega procesa ampak vzpodbujali njihovo aktivno zaposlovanje;<\/li>\n<\/ul>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>1.TEORETI\u010cNI MODEL ZN MYRE ESTRIN LEVINE Katera izhodi\u0161\u010da je upo\u0161tevala pri oblikovanju teoreti\u010dnega modela? hierarhijo potreb po Maslow-u teorijo stresa po Sely-jevi &gt; bolezen je povzro\u010ditelj stresa izhodi\u0161\u010da Florence Nightingale &gt; okolje \u2013 podporno negovalno okolje, ki vodi k zdravju in ozdravitvi \u010casovno je Levine usmerjena na sedanjost. Zdravstveno vzgojno delovanje usmerjeno v prihodnost nima &hellip; <a href=\"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/zdravstvena-nega-vaja-2015-zdravstvena-nega\/\" class=\"more-link\">Preberi ve\u010d o <span class=\"screen-reader-text\">Zdravstvena nega vaja 2015<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[81],"tags":[3764,80,3791],"class_list":["post-4653","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-1letnik-zdravstvena-nega-1","tag-gradivo-za-zdravstveno-nego","tag-zdravstvena-nega","tag-zdravstvena-nega-zapiski"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4653","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=4653"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4653\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=4653"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=4653"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=4653"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}