{"id":4655,"date":"2015-12-17T21:24:33","date_gmt":"2015-12-17T20:24:33","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=4655"},"modified":"2015-12-17T21:27:02","modified_gmt":"2015-12-17T20:27:02","slug":"izrazanje-custev-obcutkov-dozivljanja-dusevne-duhovne-socialne-in-spolne-potrebe","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/izrazanje-custev-obcutkov-dozivljanja-dusevne-duhovne-socialne-in-spolne-potrebe\/","title":{"rendered":"Izra\u017eanje \u010dustev, ob\u010dutkov, do\u017eivljanja, du\u0161evne, duhovne, socialne in spolne potrebe"},"content":{"rendered":"<p><strong>Ob\u010dutenje <\/strong>je vrsta funkcije s specifi\u010dno lastnostjo: subjektivno ob\u010dutenje telesnega stanja ali je rezultat vzpodbujanja senzori\u010dnih receptorjev; je prenos \u017eiv\u010dnih dra\u017eljajev po aferentnih \u017eivcih do mo\u017eganov in je do\u017eivljanje du\u0161evnega stanja, ki je lahko &#8211; ali pa tudi ne \u2013 odgovor na zunanje\u00b8 dra\u017eljaje.<\/p>\n<ul>\n<li><strong><em>Bole\u010dina<\/em><\/strong> \u2013 Je vrsta ob\u010dutenja s specifi\u010dno lastnostjo: nara\u0161\u010danje ob\u010dutkov v dolo\u010denih delih telesa, pogosto povezano s subjektivnimi izku\u0161njami mo\u010dnega trpljenja, obraz izra\u017ea bole\u010dino, o\u010di so tope in brez leska, pogled je izmu\u010den, izraz obraza se ne spreminja, grimase, mi\u0161i\u010dni tonus je spremenjen od najni\u017ejega do rigidnosti, samoza\u0161\u010ditno obna\u0161anje, zo\u017eeno polje pozornosti, spremenjeno dojemanje \u010dasa, zmanj\u0161anje socialnih kontaktov, oslabljen miselni proces, zbegano obna\u0161anje, ki ga ozna\u010duje tudi je\u010danje, jokanje, brezciljna hoja, nemirno iskanje, odtujitev od drugih ljudi in aktivnosti; ob\u010dutki bole\u010dine so odvisni od trajanja bole\u010dine; nepri\u010dakovan napad bole\u010dine nastopi zaradi akutne po\u0161kodbe tkiva: tega ozna\u010dujejo samohotni odzivi, kot je zvi\u0161anje krvnega pritiska, pulza, pospe\u0161eno dihanje, znojenje, mrzli znoj, piloerekcija, bledica, povezana z napetostjo mi\u0161ic, izguba teka in anksioznost.<\/li>\n<li>Akutna bole\u010dina: akutno bole\u010dino ponavadi opisujejo kot intenziven oster ob\u010dutek vreznine, strelne bole\u010dine ali kot mu\u010denje; stalnih in vra\u010dajo\u010dih se ob\u010dutkov bole\u010dine ne spremljajo avtomati\u010dni odzivi.<\/li>\n<li>Porodna bole\u010dina \u2013 porodna bole\u010dina je vrsta bole\u010dine s specifi\u010dno lastnostjo: ob\u010dutek bole\u010dine, ki je vedno pogostej\u0161a in mo\u010dnej\u0161a zaradi kr\u010denja maternice ali \u0161irjenja cervikalnega kanala med porodom.<\/li>\n<li>Kroni\u010dna bole\u010dina &#8211; kroni\u010dno bole\u010dino obi\u010dajno opisujejo kot topo, bole\u010do, skele\u010do, ustrahujo\u010do in neznosno; povezana je s te\u017eavami pri spanju, z vzdr\u017eljivostjo, z depresivno izolacijo, z brezupom in z nemo\u010djo.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li><strong><em>\u010cutila<\/em><\/strong> so organi za sprejemanje dra\u017eljajev<em>:<\/em><\/li>\n<li>Vid je vrsta ob\u010dutenja s specifi\u010dno lastnostjo: sposobnost videnja kot odgovor na vzpodbude opti\u010dnega organa<\/li>\n<li>Sluh je vrsta ob\u010dutenja s specifi\u010dno lastnostjo: sposobnost slu\u0161ne zaznave kot odgovor na vzpodbude slu\u0161nega organa<\/li>\n<\/ul>\n<p><!--more--><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li>Ostala \u010dutila<\/li>\n<li>Otip je vrsta ob\u010dutenja s specifi\u010dno lastnostjo: sposobnost ob\u010dutenja kot odgovor na vzpodbude organov tipanja; zmo\u017enost orientacije z dotikom in pritiskom na organe tipanja v ko\u017ei.<\/li>\n<li>Okus je vrsta ob\u010dutenja s specifi\u010dno lastnostjo: sposobnost oku\u0161anja kot odgovor na vzpodbude organov okusa, zmo\u017enost oku\u0161anja hrane in pija\u010de.<\/li>\n<li>Vonjanje je vrsta ob\u010dutenja s specifi\u010dno lastnostjo: sposobnost vonjanja kot odgovor na vzpodbude vohalnih organov.<\/li>\n<li>Orientacija o lastnem telesu v prostoru je vrsta ob\u010dutenja s specifi\u010dno lastnostjo: sposobnost zavedanja o polo\u017eaju lastnega telesa in gibov kot odgovor na vzpodbude senzori\u010dnega \u017eiv\u010devja v mi\u0161icah in sklepih.<\/li>\n<li><strong><em>Zavest<\/em><\/strong> je vrsta ob\u010dutenja s specifi\u010dno lastnostjo: odziv duha na vtise, ki nastajajo iz kombinacij ob\u010dutkov, z nalogo, da obdr\u017eijo zavest \u010duje\u010dno, budno in dojemljivo za zunanje okolje.<\/li>\n<li>Somnolentnost je vrsta zavesti s specifi\u010dno lastnostjo: nenormalna zaspanost in nenaravna dremavost<\/li>\n<li>Stupor je vrsta zavesti s specifi\u010dno lastnostjo: stanje globokega spanja z odzivnostjo na bole\u010dino.<\/li>\n<li>Koma je vrsta zavesti s specifi\u010dno lastnostjo: globoka nezavest brez fiziolo\u0161kih odzivov, tudi na bole\u010dino.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>Psihi\u010dne sposobnosti<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li><strong><em>Spoznavanje<\/em><\/strong> je vrsta zavedanja samega sebe s specifi\u010dno lastnostjo: nagnjenje k ohranjevanju in opustitvi aktivnosti ob upo\u0161tevanju znanja posameznika; je intelektualni proces, ki vklju\u010duje vse vidike zaznavanja, razmi\u0161ljanja, mi\u0161ljenja in pomnenja.<\/li>\n<li>Mi\u0161ljenje je vrsta spoznavanja s specifi\u010dno lastnostjo: nastanek du\u0161evnih podob ali konceptov v spominu; konceptualizacija.<\/li>\n<li>Percepcija (zaznavanje) je vrsta spoznavanja s specifi\u010dno lastnostjo: zavestno mentalno zaznavanje \u010dutnih vzpodbud, zaznavanje predmetov ali sprejemanje drugih podatkov preko \u010dutil.<\/li>\n<li><strong><em>\u010custvovanje<\/em><\/strong> je vrsta zavedanja samega sebe s specifi\u010dno lastnostjo: nagnjenje k zadr\u017eevanju in opu\u0161\u010danju dejanj zaradi prijetnih \u010dustev ali zavedajo\u010de se bole\u010dine; \u010dustva so zavestna ali podzavestna, izra\u017eena ali neizra\u017eena; elementarna \u010dustva pogosto nara\u0161\u010dajo v \u010dasu izrazitega stresa pri mentalnih motnjah in bolezni in v razli\u010dnih prehodnih obdobjih \u017eivljenja.<\/li>\n<li><em>Somatsko \u010dustvovanje (po\u017eelenje, strah)<\/em><\/li>\n<li>Po\u017eelenje pomeni veliko \u017eeljo po \u010dem, zlasti po zadovoljevanju spolne ljubezni, sle.<\/li>\n<li>Strah je vrsta \u010dustvovanja s specifi\u010dno lastnostjo: ob\u010dutek ogro\u017eenosti, nevarnosti ali stiske iz znanih razlogov, ki ga spremljajo nespe\u010dnost, osredoto\u010denost na vzrok strahu, \u0161iroko odprte o\u010di, agresivno in napadalno obna\u0161anje ali odmik od vira strahu.<\/li>\n<li><em>Situacijsko \u010dustvovanje (veselje, presene\u010denje, jeza, skrb)<\/em><\/li>\n<li>Veselje je stanje prijetne vznemirjenosti, ki se izra\u017ea v smehu, petju, \u017eivahnosti; \u010dustvo, ki ga povzro\u010di kaj ugodnega, za\u017eelenega.<\/li>\n<li>Presene\u010denje je ugodno ali neugodno du\u0161evno stanje kot posledica kakega nepri\u010dakovanega predhodnega dejanja.<\/li>\n<li>Jeza je vrsta \u010dustvovanja s specifi\u010dno lastnostjo: ob\u010dutki skrajnega neugodja, besa, ogor\u010denosti, sovra\u017enosti in frustriranosti. Vzrok za te ob\u010dutke je notranji nagon, jeza pa se lahko pojavlja tudi kot obrambni mehanizem. Ob\u010dutki jeze se obi\u010dajno manifestirajo kot konstruktivna ali destruktivna dejanja, usmerjena k sebi ali k drugim.<\/li>\n<li>Skrb je ob\u010dutek nemira, tesnobe zaradi neprijetnega, te\u017ekega polo\u017eaja ali strahu pred njim.<\/li>\n<li><em>Socialno \u010dustvovanje (ljubezen, naklonjenost, so\u010dustvovanje)<\/em><\/li>\n<li>Ljubezen je mo\u010dno \u010dustvo naklonjenosti do koga, zdru\u017eeno s skrbjo za njegovo korist, dobro.<\/li>\n<li>Naklonjenost je pozitiven odnos do koga.<\/li>\n<li>So\u010dustvovanje pomeni skupaj s kom \u010dutiti, npr. so\u010dutiti s tujo bole\u010dino.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li><strong><em>Vrednote, verovanje<\/em> <\/strong><\/li>\n<\/ul>\n<p>Vrednote pomenijo tisto, \u010demur priznava kdo veliko na\u010delno vrednost in mu zato daje prednost;<\/p>\n<p>Verovanje je prepri\u010danje o obstoju, resni\u010dnosti \u010desa, kar u\u010di vera, pomeni biti prepri\u010dan o obstoju \u010desa skrivnostnega, umi\u0161ljenega; verjeti.<\/p>\n<ul>\n<li><em>Duhovne vrednote<\/em> \u2013 duhovno verovanje je vrsta prepri\u010danja s specifi\u010dno lastnostjo: osebno prepri\u010danje in zmo\u017enosti za ohranjanje in zavra\u010danje dejavnosti, ki upo\u0161teva posameznikova \u017eivljenjska na\u010dela, ki izpolnjujejo, povezujejo in presegajo \u010dlovekovo biolo\u0161ko in psihosocialno naravo.<\/li>\n<li><em>Moralne vrednote<\/em> so vrsta prepri\u010danja s specifi\u010dno lastnostjo: zmo\u017enosti ohranjanja ali zavra\u010danje dejavnosti ob upo\u0161tevanju mnenja posameznikov glede tega, kaj je dobro in kaj slabo.<\/li>\n<li><em>Religiozno verovanje<\/em> je vrsta prepri\u010danja s specifi\u010dno lastnostjo: osebno prepri\u010danje in zmo\u017enosti za ohranjanje in zavra\u010danje dejavnosti, ki upo\u0161teva posameznikovo mnenje in na\u010dela; vera, ki izpoljuje, povezuje in presega \u010dlovekovo biolo\u0161ko in psiho-socialno naravo.<\/li>\n<li><strong><em>Spomin<\/em><\/strong><em> \u2013<\/em> spomin je vrsta zavedanja samega sebe s specifi\u010dno lastnostjo: mentalna dejanja, preko katerih so ob\u010dutki, vtisi, ideje, pretekle izku\u0161nje, znanje shranjeni in ponovno prepoznani. Psihi\u010dne sposobnosti shranjevanja in do\u017eivljanja ob\u010dutkov.<\/li>\n<li><em>\u010casovna orientacija<\/em> \u2013 sposobnost orientacije v \u010dasu je vrsta spomina s specifi\u010dno lastnostjo: sposobnost dognanja povezanosti okolja v \u010dasu kot je leto, letni \u010das, mesec, dan, to\u010den \u010das.<\/li>\n<li><em>Krajevna orientacija<\/em> \u2013 sposobnost orientacije v kraju, prostoru: de\u017eela, provinca, mesto, delovno mesto, dom, zdravstvena ustanova, bolni\u0161ka soba,\u2026.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Soodvisna aktivnost <\/strong>je vrsta aktivnosti s specifi\u010dno lastnostjo: aktivnost, odvisna od sebe in drugih posameznikov.<\/p>\n<ul>\n<li><strong><em>Komunikacija<\/em><\/strong> je vrsta soodvisne aktivnosti s specifi\u010dno lastnostjo: dajanje in izmenjavanje informacij, sporo\u010dil, ob\u010dutkov in misli med osebami in skupinami oseb. Uporabljajo lahko besedno ali nebesedno vedenje: konverzacija lahko poteka v neposrednem stiku med ljudmi (iz o\u010di v o\u010di) ali pa se pri tem uporabljajo sredstva za komunikacijo na daljavo, npr. po\u0161ta, elektronska po\u0161ta in telefon.<\/li>\n<li><em>Verbalna komunikacija<\/em> \u2013 besedna: vklju\u010duje vse na\u010dine sporo\u010danja, ki temeljijo na govoru in jeziku.<\/li>\n<li><em>Neverbalna komunikacija<\/em> \u2013 nebesedno sporo\u010danje je sporazumevanje, kjer sredstvo za prena\u0161anje sporo\u010dil niso besede, pa\u010d pa govorica telesa. Sem sodi: dr\u017ea, kretnje, mimika, pogled, prostor in \u010das, otip ter vonj.<\/li>\n<\/ul>\n<p>[wp_ad_camp_1]<\/p>\n<ul>\n<li><strong><em>Spolna aktivnost<\/em><\/strong><\/li>\n<li>Planiranje dru\u017eine je vrsta dru\u017einskega procesa s specifi\u010dno lastnostjo: vedenjski proces na\u010drtovanja \u0161tevila otrok v dru\u017eini in starostnih razlik med njimi. Pri tem se upo\u0161tevajo obi\u010daji, zakoni, idealno ali sprejemljivo \u0161tevilo otrok in odraslih v dru\u017eini ali za\u017eeljenost otroka enega spola pred drugim.<\/li>\n<li>Spolna funkcija je vrsta reprodukcije (razmno\u017eevanja) s specifi\u010dno lastnostjo: sposobnost sodelovanja v spolnem odnosu in pri mo\u0161kem sposobnost ejakulacije.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ul>\n<li><strong><em>Socialna aktivnost<\/em><\/strong><\/li>\n<li>Socialni stiki so vrsta soodvisne aktivnosti s specifi\u010dno lastnostjo: aktivnosti skupne socialne izmenjave; sodelovanje in socialna izmenjava med posamezniki in skupinami.<\/li>\n<li>Nasilje je dejaven odnos do koga, zna\u010dilen po uporabi sile, pritiska.. Nasilje do drugih je vrsta socialnih stikov s specifi\u010dno lastnostjo: nasilno izkazovanje aktivnosti ali nepravi\u010dna uporaba sile ali mo\u010di z namenom nekaj ali nekoga po\u0161kodovati, napasti ali z njim grdo ravnati; nasilne, napadalne, \u0161kodljive, nezakonite ali v kulturi prepovedane aktivnosti v odnosu do drugih ljudi; stanje borbe za mo\u010d ali konflikta.<\/li>\n<li><em>Nasilje nad otrokom<\/em> \u2013 zloraba pomeni nasilno, napadalno ali grdo ravnanje z otrokom; zloraba otroka je povezana z zlorabami v dru\u017eini ter z nezakonitim ali znotraj kulture prepovedanim dejanjem.<\/li>\n<li><em>Nasilje nad partnerjem<\/em> \u2013 zloraba zakonskega partnerja pomeni nasilno, napadalno ali grdo ravnanje z zakonskim partnerjem, povezano z nezakonitim ali znotraj kulture prepovedanim vedenjem.<\/li>\n<li>Prevzemanje vlog pomeni posameznikovo ravnanje, ki se pri\u010dakuje glede na njegov polo\u017eaj v dolo\u010deni dru\u017ebeni skupini.<\/li>\n<\/ul>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Ob\u010dutenje je vrsta funkcije s specifi\u010dno lastnostjo: subjektivno ob\u010dutenje telesnega stanja ali je rezultat vzpodbujanja senzori\u010dnih receptorjev; je prenos \u017eiv\u010dnih dra\u017eljajev po aferentnih \u017eivcih do mo\u017eganov in je do\u017eivljanje du\u0161evnega stanja, ki je lahko &#8211; ali pa tudi ne \u2013 odgovor na zunanje\u00b8 dra\u017eljaje. Bole\u010dina \u2013 Je vrsta ob\u010dutenja s specifi\u010dno lastnostjo: nara\u0161\u010danje ob\u010dutkov v &hellip; <a href=\"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/izrazanje-custev-obcutkov-dozivljanja-dusevne-duhovne-socialne-in-spolne-potrebe\/\" class=\"more-link\">Preberi ve\u010d o <span class=\"screen-reader-text\">Izra\u017eanje \u010dustev, ob\u010dutkov, do\u017eivljanja, du\u0161evne, duhovne, socialne in spolne potrebe<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[450],"tags":[3792,451,3793],"class_list":["post-4655","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-1letnik-psihologija","tag-izrazanje-custev","tag-psihologija","tag-spolne-potrebe"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4655","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=4655"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4655\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=4655"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=4655"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=4655"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}