![\"supervizija.jpg\"](\"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-content\/uploads\/2008\/12\/supervizija.jpg\")
Supervizija \u2013 nadgledati ( ima ve\u010d pomenov )<\/p>\nSupervizija \u2013 nadgledati ( ima ve\u010d pomenov )<\/p>\n
Za\u010detki supervizije<\/p>\n
Razbremenjevanje strokovnjakov, ohranjanje mo\u017enosti za u\u010denje, pomo\u010d ljudem v stiski.<\/p>\n
Prilagaja se modelom pomo\u010di ki so se uporabljali.<\/p>\n
ZDA 1911
\nNIZOZEMSKA 1951
\nNEM\u010cIJA 1964
\nSLOVENIJA 1998<\/p>\n
Nadzor
\nNadzorovanje
\nMentorstvo
\nSvetovanje<\/p>\n
Supervizija<\/p>\n
\u0160koflek ( 1994 ) \u2013 supervizijo razume in izvaja vsak po svoje
\nPomanjkanje izobra\u017eevalnega programa za supervizorje
\nNeosve\u0161\u010denost, neizobra\u017eenost<\/p>\n
Supervizija je bila najprej prisotna na podro\u010dju psihiatrije.<\/p>\n
Supervizija se :<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0 v razli\u010dnih kontekstih mo\u010dno razlikuje
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 je refleksiven proces
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 svetovanje, kontrola, strokovni nadzor, mentorstvo
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 pregled dela od zgoraj navzdol
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 pomen v delovnem podro\u010dju oz.v praksi<\/p>\n
pridobivanje izku\u0161enj \u2013 vklju\u010denost v delovni proces<\/p>\n
Supervizijo razumemo kot \u00bbdolo\u010den na\u010din gledanja na stvari in dogodke v pravi lu\u010di\u00ab.<\/p>\n
ZDA + EU redna oblika pomo\u010di timom v ZN :<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0 omogo\u010da medsebojno razumevanje
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 pomaga re\u0161evati osebne probleme delavcev
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 ustvarja tak\u0161no klimo, da delo prina\u0161a zadovoljstvo<\/p>\n
Je didakti\u010dna in podporna metoda, ki lahko vzpodbudi in stopnjuje profesionalni razvoj, in osebno rast MS.<\/p>\n
Metoda usposabljanja profesionalnega usmerjanja v posodabljanje prakse.<\/p>\n
\u017dorga ( 2002 ) pravi da je v superviziji temeljna vrednota omogo\u010dati posamezniku svobodo iskanja, lastnih re\u0161itev, svojih poti, spoznavanja samega sebe in soo\u010danja s samim seboj.<\/p>\n
Slovensko dru\u0161tvo jo opredeljuje kot :<\/p>\n
Obliko profesionalne refleksije in svetovanje za zagotavljanje kvalitetnega opravljanja poklicnega dela in spodbujanje profesionalnega in osebnega razvoja strokovnih delavcev na razli\u010dnih delovnih podro\u010djih na katerih je delo z ljudmi pomembna zna\u010dilnost.
\nNaj\u0161ir\u0161a opredelitev predstave supervizije kot odprto refleksijo o lastnem poklicnem udejstvovanju ki temelji na simetri\u010dni komunikaciji in se izogiba vrednostnim ter kli\u0161ejskim sodbam.<\/p>\n
Supervizija pomeni nad videti ( tisto kar smo, kar se nam dogaja, kar mislim in \u010dutimo ). Vendar pa je hkrati tudi u\u010dna, izobra\u017eevalna, in podporna metoda ki posamezniku \u00bbomogo\u010da da ostaja v stiku s sabo in ga vzpodbuja da nenehno razmi\u0161lja in se spra\u0161uje o kakovosti svojega dela\u00ab.<\/p>\n
Supervizija kot vzpodbuda k razvoju osebnosti ter poklicne rasti poudarja mo\u017enost vsakega posameznika, da na sebi lasten na\u010din odkriva svoje vzorce delovanja, mi\u0161ljenja in \u010dustvovanja in s tem svojo edinstvenost in vlogo v okolici.
\nGre za logi\u010den razumski pristop in iskanje celostne podobe ki vklju\u010duje tudi osebno zaznavanje in do\u017eivljanje.<\/p>\n
Ponekod na vodenje supervizije dodatno izobrazijo vodstvene MS, ker menijo da so \u017ee po svoji funkciji soodgovorne na psiho-klimo v negovalnem timu.
\nMS se pri svojem delu sre\u010duje z mnogo bolniku.<\/p>\n
Od znanja, truda in \u010dustev je odvisno kako jih bo obravnavala.<\/p>\n
ZN je lahko emocionalno zahtevna. Lahko trdimo da ni podobne poklica. Vsili zahteve okolja poleg tega pa nekatere MS preve\u010d pri\u010dakujejo same od sebe.
\nS pomo\u010djo supervizije lahko MS vna\u0161a na podro\u010dje svojega dela pozitivne spremembe, ki ne bodo vplivale samo na dobro po\u010dutje bolnikov, temve\u010d tudi na njeno lastno delo in \u017eivljenje.
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Ms si naj med seboj pomagajo
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Gojimo svojo ob\u010dutljivost do bolnikov in sodelavcev
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Naj si izrazimo stres<\/p>\n
Supervizija s sistemati\u010dnim pristopom omogo\u010da, da prizadeti ta \u010dustva razi\u0161\u010de.
\nDelo z bolniki od Ms zahteva da razvija ustrezne spretnosti in reakcije.
\nKlini\u010dna supervizija ji lahko olaj\u0161a ta napredek.<\/p>\n
Cilji :<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0 olaj\u0161ati MS razvijanje razli\u010dnih pogledov na njeno delo z bolnikom
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 vzpodbuditi ve\u010djo osve\u0161\u010denost in gradnja na njenih lastnih mo\u010deh
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 terapevtska spretnost in spretnost obvladovanja te\u017eavnih situacij<\/p>\n
Supervizija usposablja MS da postanejo bolj\u0161i praktiki in vzpodbuja k raziskovanju tistih podro\u010dij v njih samih, ki bi jih lahko pri delu zavrla.
\nSupervizijski proces je lahka pot, da se MS\u00a0 zaveda svojega lastnega dela.<\/p>\n
S pomo\u010djo supervizorja pogleda v lastno notranjost in razi\u0161\u010de svoja lastna \u010dustva.<\/p>\n
To omogo\u010da identifikacijo obojega :
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 lastne mo\u010di
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 slabosti<\/p>\n
Ko MS pomanjkljivost odstrani raz\u0161iri osebno razumevanje ter je mnogo bolj u\u010dinkovita pri delu z bolniki.
\nOsebna rast :
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 sposobnost
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 kakovostna ZN
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 samozavest
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 fleksibilnost
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 intenzivnost<\/p>\n
\u010ce vemo zakaj smo zahrbtni ali jezni, la\u017eje naredimo korak nazaj in sprejmemo \u0161ir\u0161i pogled na bolnikove probleme. Zaradi tega se la\u017eje v\u017eivimo v bolnika in smo u\u010dinkovitej\u0161i v negovalnem procesu.<\/p>\n
Supervizijske stimulacije vklju\u010dujejo 4 elemente :
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 supervizija ki vodi supervizijski proces pospe\u0161uje raziskovanje spornih vpra\u0161anj, oblikujejo se novi podatki
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 supervizivanka ( MS ki se \u017eeli u\u010diti ) osvoji in prilagodi nove podatke\/ nova spoznanja, sledi osebnostni in strokovni razvoj
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 bolnik zadovoljene \u017eivljenjske potrebe
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 delovni kontekst ( ZN )kakovostna ZN<\/p>\n
Prva dva sta vedno prisotna na supervizijskem sre\u010danju, medtem ko bolnika in delovni kontekst vna\u0161a supervizirani, zavestno ali podzavestno.
\nSupervizija kot didakti\u010dna metodo je mo\u017eno uporabiti \u0161ele takrat ko se supervizirani sre\u010da s prakso oziroma ko svoje profesionalne znanje uporabi neposredno v delu z ljudmi ( promocija ).
\nKlini\u010dna supervizija se lahko odvija v individualnem sre\u010danju supervizorja z enim supervizirancem kar je idealna vrsta supervizije ali pa v manj\u0161i skupini ( klini\u010dna supervizija ).
\nZa lastni razvoj je pomembna na\u0161a lastna aktivnost, na\u0161a volja, na\u010din dojemanja samega sebe.<\/p>\n
Pri superviziji ustvarjamo podobo zaposlenega ki ne bo pasivno \u010dakal na izbolj\u0161anje svojih pogojev dela, temve\u010d si jih bo znal in hotel sam ustvariti oz.si izmi\u0161ljati posamezne elemente in celoto svojega dela.<\/p>\n
U\u010dinkovit, motiviran, zadovoljen, osebnostno mo\u010dan delavec se odra\u017ea v odnosu do svojega dela.
\nHermenevti\u010dna spirala
\nProces u\u010denja v superviziji
\nPoteka v obliki spirale in vedno na vi\u0161ji ravni.<\/p>\n
Ker poteka supervizija vzporedno skupaj z delom.<\/p>\n
Vrste in funkcije supervizije
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 administrativna
\nje usmerjena predvsem na naloge ustanove kot formalne organizacije, njene prevladujo\u010de prvine so :<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0 vodenje
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 organiziranje
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 usmerjanje
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 izobra\u017eevalna
\nje usmerjena na pomo\u010d in spremljanje profesionalnega dela strokovnih delavcev, ki delajo z ljudmi in je najpogosteje namenjena prehodu iz teoreti\u010dnega k prakti\u010dnemu izobra\u017eevanju ( profesionalni treningi in usposabljanje )<\/p>\n
–\u00a0\u00a0\u00a0 podporna
\nje usmerjena predvsem na podporo in pomo\u010d strokovnim delavcem ob soo\u010denju in spoprijemanju s stresi, ki jih do\u017eivljajo pri svojem delu.<\/p>\n
Razvijanje podpornega odnosa
\nVarovanec je v sredi\u0161\u010di supervizorskega procesa :<\/p>\n
3 osnovni pogoji za razvijanje podpornega odnosa :
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 pristnost
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 supervizorju pomeni po\u0161tenost do samega sebe in do varovanca
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 oblika vedenja s katerim se odra\u017eajo ob\u010dutki supervizorja ki jih do\u017eivlja z osebo s katero je v odnosu
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 je odvisna od skladnosti med tem kaj misli in kaj \u010duti in med tem kar iz\u017eareva navzven, z besedami in glasom predvsem pa s telesom ( neverbalna in verbalna komunikacija )
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 brezpogojno pozitivno sprejemanje varovanca
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 varovanec prina\u0161a v odnos pomo\u010di svoje misli, ob\u010dutke, vedenje in stali\u0161\u010da s \u010dimer izra\u017ea njegov realni individualni svet
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 namen odnosa pomo\u010di je da varovanec to izrazi
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 to je najte\u017eja naloga supervizije
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 varovanec z dolo\u010deni neprijetnim vedenjem lahko spominja supervizorja na nekoga iz preteklosti ( kontra transfer )
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 brezpogojno pozitivno sprejemanje pomeni iz\u017earevanje topline in spo\u0161tovanja varovanca osredi\u0161\u010denja na varovan\u010deve potrebe in nudenja pomo\u010di
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 profesionalen odnos v tem primeru je brezpogojen
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 primer : star\u0161i in otrok ( kak\u0161en si , tak\u0161en si )
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 empatijo
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 je osebna lastnost, ve\u0161\u010dina ki je potrebna v poklicni pomo\u010di na podro\u010dju supervizije pomeni\u00a0 sposobnost supervizorja da sprejema in razume ob\u010dutke varovanca in si prizadeva da pri njem zmanj\u0161a tesnobo, ga vzpodbuja in ga posku\u0161a voditi in vplivati nanj da postane aktiven
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 empatijo je potrebno razlikovati od pomilovanja<\/p>\n
Pomilovanje ali usmiljenje je \u010dlove\u0161ka lastnost, \u010deprav hromi varovan\u010devo aktivnost in mu s tem daje ob\u010dutek da je \u017ertev.
\nSupervizor ni sposoben razlikovati svojih ob\u010dutkov od varovan\u010devih, pomilovanje odvra\u010da varovanca od iskanja lastne poti. Supervizor pa ob tem ni sposoben vpogleda v problemsko stanje in pravilnega razumevanja varovan\u010devih ob\u010dutkov.<\/p>\n
Nau\u010dimo se v zvezi z empatijo :
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 kako izra\u017eati kar mislimo in do\u017eivljamo
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 oddajajmo pristna sporo\u010dila
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 aktivno poslu\u0161aj z vsemi svojimi \u010duti in posku\u0161aj razumeti, kar je varovanec povedal, in tudi tisto kar ni povedal
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 mora spoznati svoje vire za nudenje pomo\u010di in prav tako znati oceniti varovan\u010deve vire ali sposobnosti za osebno rast<\/p>\n
Empati\u010dni odnos prispeva k :
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 spoznanju varovanca
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 k zbli\u017eanju in zaupanju varovanca
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 razumevanje in kontrola zaznavanja
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 vzpodbujanju sodelovanja in olaj\u0161anje dialoga
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 osredinja na vsebino varovan\u010deve izku\u0161nje, ob\u010dutke, vedenje
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 odpira pot varovan\u010devi aktivnosti<\/p>\n
V ZN se uporablja izobra\u017eevalna\/edukativna oblika supervizija.
\nNamen supervizije
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 omogo\u010diti strokovnemu delavcu u\u010dni proces
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 pomagati do njegovih lastnih re\u0161itev problemov s katerimi se sre\u010duje pri delu
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 omogo\u010diti u\u010dinkovitej\u0161e soo\u010danje s stresom<\/p>\n
Supervizija omogo\u010da redne refleksije vsebin in procesov lastnega dela MS.
\nRazvoj razumevanja in spretnosti znotraj lastnega dela.
\nSprejemanje informacij in novih perspektiv vezanih na delo.<\/p>\n
Medicinska sestra
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 sprejemljiva
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 sposobna prejemati pomo\u010d kot oseba, \u010dlovek, profesionalec
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 sprejemanje podpore pri soo\u010danju z razli\u010dnimi dilemami in te\u017eavami v ZN
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 omogo\u010da izra\u017eanje osebnih problemov in te\u017eav vezanih na delo<\/p>\n
Usmerjevalni element pri MS omogo\u010da :
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 bolj\u0161e planiranje in realiziranje osebnih in profesionalnih zmogljivosti
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 vi\u0161ja produktivnost
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 zagotavljanje kakovostnega dela<\/p>\n
Oblike supervizije
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 mened\u017eerska
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 supervizija v izobra\u017eevanju
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 samosupervizija
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 inividualna
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 skupinska timska
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 vrstni\u0161ka
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 intervizija
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 diadna supervizija ( drug drugemu )<\/p>\n
Modeli v superviziji :
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 predstavljajo neko linearno pot ali abecedo A-\u017d
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 pot je vnaprej za\u010drtana z jasno vsebino \u2013 model je \u010dist ( v \u017eivljenju te\u017eko najdemo tak\u0161en model )
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 instrument za nudenje pomo\u010di, da proces poteka bolj sistemati\u010dno<\/p>\n
Lastni model :
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 lastna izku\u0161nja
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 poznavanje razli\u010dnih teorij, metod, tehnik
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 uporabi ga skladno s konkretnimi potrebami pri varovancu<\/p>\n
Model pomo\u010di :
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 je dinami\u010den ( prilagodljiv )
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 kratek
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 nelinearen
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 ima tri faze ( evalvacija )<\/p>\n
Posamezne faze modela :
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 ugotovitev problema
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 razvjanje cilja
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 aktivnost ali kaj bo varovanec naredil<\/p>\n
Model po Kokotu ima 3 bistvene elemente :
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 pozornost varovanca
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 poslu\u0161anje varovanca
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 empatija<\/p>\n
Supervizija
\nV razli\u010dnih delovnih okoljih, ustanovah, organizacijah :
\n– vzgojnem zavodu
\n– dnevnem centru
\n– nevladnih organizacijah<\/p>\n
Na razli\u010dnih podro\u010djih dela
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 prostovoljnost
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 praksa s \u0161tudenti
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 v socialnem delu
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 v Zn<\/p>\n
Za strokovnjake ki delajo z dolo\u010deno skupino klientov .
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 starej\u0161imi osebami
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 zlorabljenimi osebami
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 zasvojenimi osebami<\/p>\n
Sredi\u0161\u010de pozornosti proces supervizantnega profesionalnega u\u010denja in razvoja :
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 posredno klient in njegova dobrobit<\/p>\n
Funkcije supervizorja v Sloveniji na podro\u010dju socialnih dejavnosti
\nMetoda dela s praktiki :
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 podporna funkcija
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 dinamika v skupini ali timu
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 profesionalni razvoj strokovnih delavcev<\/p>\n
Kdo je supervizor ?
\nJe usmerjen v sli\u0161ati in razumeti supervizanta in njegove dileme, s svojim ravnanjem mu ponuja varen in razviden okvir za prakti\u010dno refleksijo in u\u010denje novih ravnanj.<\/p>\n
Supervizor je vodja ki s paleto metodolo\u0161kih prijemov usmerja supervizanta skozi proces supervizije k raziskovanju samega sebe, svojega na\u010dina vedenja, mi\u0161ljenja, \u010dustvovanja in odzivanja, kar se zrcali v njegovem ali odsevu skupine.<\/p>\n
Supervizor je idealno gledano nekdo ki ima strokovno znanje na podro\u010dju stroke superviziranca in supervizije in je sposoben vzpostaviti prijetno in zaupno ozra\u010dje.
\n
\nOmogo\u010di varne pogoje za eksperimentiranje.<\/p>\n
Kakovost supervizorjev :
\nSupervizorji : se morajo za svojo vlogo ustrezno strokovno izpopolnjevati
\nPervizorji : morajo skrbeti za lastno supervizijo
\nSupervizorjem je potrebno zagotoviti nenehno podporo in pomo\u010d pri njegovem delu.
\nSupervizorje je potrebno priznati kot eksperte v klini\u010dni praksi.<\/p>\n
Supervizija se ne dotika \u010dlovekovih kognitivnih ampak tudi emocionalnih ravni. Zavedati se moramo da je u\u010denje te\u017eak proces, ko se u\u010dimo novih poti se lahko pojavi in tedaj je naloga supervizorja vzpodbujati, manj svetovati in nikdar ne soditi!<\/p>\n
Z empatijo prisluhnejo svojim supervizirancem in sebi ter o tem lahko govorijo.
\nSo ljudje ki imajo srce na pravem mestu in vedo kaj je ljubezen do samih sebe, do drugih, do sveta, ker gredo v \u017eivljenju po lastni poti.
\nSupervizorji morajo pokazati pot svojim supervizirancem ki so jih sami izbrali, jim povedati kak\u0161ne so bile posledice in kako so jih sprejeli. To jim bo dalo svobodo, izberejo lastno pot in so pri tem sre\u010dni.<\/p>\n
Kdo je supervizant ?<\/p>\n
Vsebina supervizije
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 problem oziroma izku\u0161nje superviziranca z analizo konkretnega dogodka
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 spretnosti pomo\u010d in vrednotenje terapevtskega dela z bolniki
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 vrednotenje samega sebe in ozave\u0161\u010denost
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 vodenje in svetovanje v negovalni praksi
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 sindrom izgorevanja ( Burn-out )
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 veljavnost oz. potrditev delovnih interpersionalnih postopkov superviziranca
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 povratne informacije ( feedback ) o delu superviziranca
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 razprave o travmati\u010dnih dogodkih in kako uspe\u0161no jih superviziranec obvladuje
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 prisotnost za\u0161\u010ditnih mehanizmov za obvladovanje omenjenih situacij ter njihova u\u010dinkovitost in \u0161kodljivost<\/p>\n
Burn-out sindrom
\nZaposleni do\u017eivljajo ob\u010dutek nemo\u010di. Reakcija je sprememba v odnosu do lastnega poklica, do sodelavcev in do klientov.
\nMarsikdaj je stres \u2013 napredujo\u010da groza ki izhaja iz ZN bolnika temve\u010d tudi od kolegic v stroki oz. celotnega zdravstvenega tima.<\/p>\n
Delovni pogoji
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 delovni \u010das \u2013 delo v izmenah \u2013 negativen \u017eivljenjski ritem
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 pomanjkanje MS – neprimerni normativi \u2013 neustrezna izobrazba
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 psihi\u010dna in fizi\u010dna obremenitev \u2013 ve\u010d nalog hkrati
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 hitrej\u0161e odpu\u0161\u010danje iz bolni\u0161nice
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 dokumentacija
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 pomanjkanje lastnih strokovnih izku\u0161enj<\/p>\n
Na podro\u010dju ZN se sre\u010dujemo z stresnimi situacijami, nekaterih se lahko izognemo drugih \u017eal ne.<\/p>\n
Nekatere neizogibne stresne situacije :
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 ZN v terminalni fazi \u017eivljenja
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 redno prisotna akutna stanja
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 nezmo\u017enost da bi vedno olaj\u0161ali bole\u010dino
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 prakti\u010dno vedno prisotni problemi v medosebnih odnosih<\/p>\n
Nekatere lahko izogibne stresne situacije :
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 neprimeren delovni \u010das
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 pomanjkanje MS
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 napa\u010dno vodenje negovalnega tima
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 nezaupanje v lastno strokovno znanje
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 neprimeren status ZN v ustanovi
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 nerealna pri\u010dakovanja do poklica<\/p>\n
Fizi\u010dne posledice stresnih situacij
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 pomanjkanje energije
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 kroni\u010dna utrujenost
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 zvi\u0161ana obolevnost
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 glavoboli
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 te\u017eave z hrbtenico
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 itd.<\/p>\n
\u010custvene posledice stresnih situacij
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 negativni odnos do samega sebe
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 negativni odnos do dela
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 negativni odnos do \u017eivljenja nasploh
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 cinizem
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 negativizem
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 emocionalna iz\u010drpanost \u2013 otopelost – neusmiljenost
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 jeza
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 frustriranost
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 konflikt
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 ob\u010dutek brezizhodnosti<\/p>\n
Obvladovanje stresa ob neizogibnih situacijah
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 pomembno je spoznanje da dolo\u010deni problemi niso le na\u0161i, ampak jih do\u017eivljajo tudi drugi, zato se morajo sre\u010devati delavci, ki imajo enake ali podobne te\u017eave\/probleme
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 poklic MS je oblikovan na osnovi potreb bolnikov\/varovancev, ob superviziji\u00a0 spoznamo da so pomembne tudi potrebe \u010dlanov negovalnega tima<\/p>\n
Obvladovanje spremenljivih stresnih situacij
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 ureditev primarnega delovnega \u010dasa
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 12 urni turnusi ( dru\u017einski konflikt )
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 Vodenje tima ZN ( ukinitev avtoritativnega vodenja, ki zni\u017euje samoiniciativnost , povzro\u010da nekoristno storilnost<\/p>\n
Kompetence MS morajo biti jasno zastavljene ( kaj se sme in kaj se ne sme ).<\/p>\n
MS se morajo zavedati svoje strokovne vloge.<\/p>\n
Ker se razmi\u0161ljajo\u010da in kreativna MS s tako vlogo ne more identificirati zaide tudi v zelo stresne situacije.<\/p>\n
Spremembe v vedenju zaradi stresnih situacij :
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 hiperaktivnost
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 nemir
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 neprilagodljivost<\/p>\n
Psihi\u010dna preobremenjenost privede do vedenjskih sprememb ki se ka\u017ee v postopni emocionalni otopelosti oz. neob\u010dutljivosti za potrebe klientov.
\nV ZN \u2013 u\u010dni proces \u2013 pomo\u010d do lastnih re\u0161itev problemov \u2013 u\u010dinkovito soo\u010danje s stresom.<\/p>\n
ZN in supervizija<\/p>\n
Medicinska sestra :
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 znanje, trud, zavzetost, empatije
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 supervizija \u2013 sprememba
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 dobro po\u010dutje klientov
\n–\u00a0\u00a0\u00a0 samo podoba, lastno ob\u010dutje<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Supervizija \u2013 nadgledati ( ima ve\u010d pomenov ) Za\u010detki supervizije Razbremenjevanje strokovnjakov, ohranjanje mo\u017enosti za u\u010denje, pomo\u010d ljudem v stiski. Prilagaja se modelom pomo\u010di ki so se uporabljali.<\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[517],"tags":[536,233,237,537,3662],"class_list":["post-466","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-2letnik-zn-in-mentalno-zdravje","tag-kaj-je-supervizija","tag-supervizija","tag-supervizor","tag-vizija-super","tag-2letnik-zn-in-mentalno-zdravje"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/466","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=466"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/466\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=466"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=466"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=466"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}