{"id":4667,"date":"2016-01-21T11:11:19","date_gmt":"2016-01-21T10:11:19","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=4667"},"modified":"2016-01-21T11:12:02","modified_gmt":"2016-01-21T10:12:02","slug":"agresivnost-pri-starostniku-z-dusevno-motnjo-vzroki-in-intervencije","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/agresivnost-pri-starostniku-z-dusevno-motnjo-vzroki-in-intervencije\/","title":{"rendered":"Agresivnost pri starostniku z du\u0161evno motnjo vzroki in intervencije"},"content":{"rendered":"<p>Agresivna nevarnost du\u0161evno bolnih oseb ni tolik\u0161na kot si ponavadi predstavljamo, vendar pa je z njo potrebno ra\u010dunati. Kdaj in kako bo bolnik agresivno reagiral je odvisno od njegove osebne strukture, od narave bolezenskih motenj in seveda tudi od zunanjih obremenitev, ter pretresov, ki lahko tak\u0161no vedenje tudi izzovejo. Nasilnost je primarno urgentno psihiatri\u010dno stanje. Agresija je emocija, ki ji je potrebna nameniti veliko pozornosti zaradi njene potencialne destruktivnosti. Najbolj rizi\u010dna skupina v nasilnosti je: mo\u0161ki spol, starost, samski stan in socialna izolacija, zloraba alkohola in predhodni poskusi samomora. Antisocialna osebnostna motnja je najpogosteje povezana z nasilnim vedenjem. Nasilni ali potencialno nasilni bolniki lahko spro\u017eijo strah, kar vodi v uporabo medikamentozne terapije, \u0161e preden je bil bolnik ustrezno diagnosti\u010dno ocenjen.<!--more--><\/p>\n<p><strong>K izbruhom nasilnosti in agresivnosti sicer pogosto vodijo psihiatri\u010dne motnje:<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Akutna psihoza \u2013 predvsem z vidnimi in slu\u0161nimi halucinacijami,<\/li>\n<li>Zloraba substanc \u2013 zmanj\u0161a kontrolo impulzov. Alkohol je najpogostej\u0161i vzrok\u00a0nasilnega vedenja.<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li>Psihosocialni stresorji \u2013 nasilnost pogosto nastopa v intimnih ali bli\u017enjih ali socialnih\u00a0okoljih. Dru\u017einsko nasilje je pogosti problem v ZDA, saj \u0161tudije ocenjujejo kar 20%\u00a0doma\u010dega partnerskega nasilja.<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li>Lo\u010dimo verbalno, fizi\u010dno in avtoagresivnost.<\/li>\n<li>Intenziteta agresivnosti je odvisna od osebnosti bolnika (vzgoja, kultura..) in od\u00a0provokacije (vzpostavitev pozitivnega transfera) (Splo\u0161na bolni\u0161nica Maribor, 2007).<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Re\u0161itev problema<\/strong><\/p>\n<p><u>Vzroki za agresivnost pri starostniku z du\u0161evno motnjo<\/u><\/p>\n<p>Pri starostni skupini nad 65 let so glavni vzrok prvih obiskov na primarni in sekundarni ravni zdravstvenega varstva organske motnje, vklju\u010dno s simptomatskimi du\u0161evnimi motnjami. Na primarni ravni jim sledijo depresija, anksiozne motnje in neorganske motnje spanja, na sekundarni ravni pa depresija, shizofrenija, shizotipske in blodnjave motnje, anksiozne motnje ter odziv na hud stres in prilagoditvene motnje (Tom\u0161i\u010d, 2008).<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><u>Kako naj bi ravnali z fizi\u010dno agresivnim bolnikom (Zbornica zdravstvene in babi\u0161ke nege Slovenije, 2005):<\/u><\/p>\n<ul>\n<li>ustvarjati moramo distanco in medsebojno spo\u0161tovanje (pozdrav, stisk roke), ki lahko pripomore k tudi k zni\u017eevanju pripravljenosti za nasilje;<\/li>\n<li>bolniku se pribli\u017eamo tako, da mu dovolimo njegov fizi\u010dni prostor. Vsak \u010dlovek ima\u00a0svoj osebni prostor, nekateri mu re\u010dejo mehur. Ko je kdo \u010dustveno moten, ta mehur\u00a0nara\u0161\u010da in postane varovalo &#8211; vdor v to podro\u010dje bolnik ob\u010duti kot pretnjo;<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li>zavedati se moramo, da ne rabimo postati heroj pri obravnavi ali napadu\u00a0agresivnega bolnika in si pridobiti pomo\u010d, \u010de je le ta mogo\u010da;<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li>medicinska sestra naj postavi eno nogo naprej, drugo nogo naj bo zadaj, pod pravim\u00a0kotom, to je dr\u017ea ki medicinski sestri omogo\u010da trdno ravnote\u017eje v primeru, da jo\u00a0bolnik porine;<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li>sku\u0161ajte obdr\u017eati pravo razdaljo do bolnika, ne izpustite ga iz o\u010di, dr\u017eite se spro\u0161\u010deno\u00a0z opu\u0161\u010denimi rokami. To je zanj manj prete\u010de. \u010ce ste v sobi, ne stojte v kotu, iz\u00a0katerega ne morete ven. Hkrati pa bi morali bolniki imeti mo\u017enost, da se umakne, da\u00a0se ne po\u010duti pritisnjen ob zid \u2013 to je zanj groze\u010da situacija;<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li>delujte vedno proti \u0161ibkim to\u010dkam vsakega prijema, ramena naj vam slu\u017eijo za vzvod;\u00a0z rokami in dlanmi za\u0161\u010ditite obraz in glavo;<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li>ne stojte med vrati, ker se bolnik tako po\u010duti zaprtega;<\/li>\n<li>\u010de ima bolnik v roki nevaren predmet ali se giblje proti vam, mu vrzite nekaj na obraz,\u00a0da ga zmedete (srajco, vzglavnik, odejo);<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li>ko je bolnik miren, ga pou\u010dite, da gre v svojo sobo, ko ima ob\u010dutek da izgublja\u00a0kontrolo;<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li>omejiti je potrebno pogovore o blodnjah. \u010ce boste \u017eeleli ostati izven bolni\u0161nice,\u00a0boste morali prenehati govoriti o blodnjah, ki niso resni\u010dnost;<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li>bolniku pomagamo najti fizi\u010dne aktivnosti za spro\u0161\u010danje ob\u010dutkov jeze;<\/li>\n<li>pomagajte bolniku opredeliti njegov vedenjski problem \u00bbko tako hodite po sobi gor in\u00a0dol, se zdi da vas nekaj skrbi?\u00ab;<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li>sprejmite bolnika kot osebnost, ne da bi ga kaznovali zaradi njegovega vedenja\u00a0\u00bbimate nekaj dobrih idej, ni prav, da kri\u010dite name\u00ab;<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li>ko vas opazujem, kako obvladujete jezo, mislim, da vam ta na\u010din povzro\u010da te\u017eave;\u00a0poka\u017eite pristno zaskrbljenost, poslu\u0161ajte in ga vzpodbujajte da govori;<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li>dajte mu vlogo pri re\u0161evanju problema \u2013 kaj bi \u017eeleli, da storimo;<\/li>\n<li>postavite meje agresivnega vedenja \u2013 \u017eelim, da se umirite, tako mi ne bo treba\u00a0poklicati pomo\u010di ali ne \u017eelite me udariti;<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li>ne vznemirjajte bolnika, prelo\u017eite obravnavo do takrat, ko bo bolje razpolo\u017een;<\/li>\n<li>med bolnikom in vami naj bo kak\u0161en predmet (miza, postelja, stol).<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Kriti\u010dno mnenje<\/strong><\/p>\n<p>Pri pacientih, ki imajo du\u0161evne motnje, predvsem demenco se lahko velikokrat pojavljajo te\u017eave, ki so povezano z agresivnim vedenjem, odklanjanjem in nezadovoljstvom. Sama pri klini\u010dni praksi na zaprtem ali odprtem oddelku nisem bila pri\u010da agresivnemu vedenju kogarkoli iz oddelka. Sama sem mnenja, da skozi to posku\u0161ajo prikazati do\u017eivljanje in \u010dustva, ki se jim tisti trenutek pletejo po glavi.<\/p>\n<p>Enostavno ne poznajo na\u010dina kako druga\u010de sprostiti ob\u010dutke, zato jih izra\u017eajo z brcanjem, \u017ealjivim govorjenjem, udarci ipd. V tistem trenutku je najbr\u017e res najbolj\u0161a poteza, da se posku\u0161a pacienta umiriti, umakniti nevarne predmete zanj in za druge, ki so tisti trenutek prisotni. Te\u017eko je, ko moramo gledati nekoga, ki ga v tistem trenutku nekaj mu\u010di, se mu dolo\u010dene stvari, spomini pletejo po glavi, pa mu vendarle ne moramo pomagati.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong><br \/>\n<\/strong><\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>4 Literatura <\/strong><\/p>\n<p>Splo\u0161na bolni\u0161nica Maribor, oddelek za psihiatrijo, Zbornik predavanj, Maribor<\/p>\n<p>2007<\/p>\n<p>Tom\u0161i\u010d S., Kov\u0161e K., Ro\u0161kar S., Kofol Bric T., Bajt M., Zorko M. Du\u0161evno zdravje v<\/p>\n<p>Sloveniji. In\u0161titut za varovanje zdravja. Ljubljana 2008<\/p>\n<p>Zbornica zdravstvene in babi\u0161ke nege Slovenije, Kodeks etike medicinskih sester<\/p>\n<p>in zdravstvenih tehnikov, 2005<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Agresivna nevarnost du\u0161evno bolnih oseb ni tolik\u0161na kot si ponavadi predstavljamo, vendar pa je z njo potrebno ra\u010dunati. Kdaj in kako bo bolnik agresivno reagiral je odvisno od njegove osebne strukture, od narave bolezenskih motenj in seveda tudi od zunanjih obremenitev, ter pretresov, ki lahko tak\u0161no vedenje tudi izzovejo. Nasilnost je primarno urgentno psihiatri\u010dno stanje. &hellip; <a href=\"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/agresivnost-pri-starostniku-z-dusevno-motnjo-vzroki-in-intervencije\/\" class=\"more-link\">Preberi ve\u010d o <span class=\"screen-reader-text\">Agresivnost pri starostniku z du\u0161evno motnjo vzroki in intervencije<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[3798],"tags":[3802,3473,3803,3495],"class_list":["post-4667","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-individualno-delo-studenta","tag-agresivnost-pri-starostniku-z-dusevno-motnjo","tag-dusevne-motnje","tag-ids","tag-starostnik"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4667","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=4667"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4667\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=4667"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=4667"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=4667"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}