{"id":4671,"date":"2016-01-21T11:14:02","date_gmt":"2016-01-21T10:14:02","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=4671"},"modified":"2016-01-21T11:14:02","modified_gmt":"2016-01-21T10:14:02","slug":"aids-in-transfuzija","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/aids-in-transfuzija\/","title":{"rendered":"Aids in transfuzija"},"content":{"rendered":"

HIV<\/strong>\u00a0(h<\/strong>umani\u00a0i<\/strong>munodeficientni\u00a0v<\/strong>irus) ali\u00a0virus humane imunske pomanjkljivosti\u00a0je povzro\u010ditelj\u00a0aidsa. Spada v dru\u017eino\u00a0retrovirusov; njegov genom je namre\u010d zapisan v\u00a0RNK. Po\u00a0oku\u017ebi\u00a0vgradi virus svoj genetski kod v gostiteljevo dednino, zato popolna ozdravitev ni mogo\u010da. Aids se obi\u010dajno razvije po ve\u010d letih\u00a0inkubacijske dobe. Oku\u017eenost s HIV je dosegla \u017ee razse\u017enosti\u00a0pandemije. Do januarja\u00a02006\u00a0je po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije zaradi oku\u017ebe s tem virusom umrlo \u017ee ve\u010d kot 25 milijonov ljudi. Prvi\u010d je bil virus odkrit\u00a01. decembra\u00a01981.<\/p>\n

Vsaka enota krvodajal\u010deve krvi se pregleda na prisotnost virusov, prenosljivih s krvjo. Oku\u017eeno kri se uni\u010di. V zelo zgodnjem obdobju oku\u017eenosti z virusom HIV laboratorijskih znakov oku\u017ebe ne zaznamo dovolj zgodaj. Od trenutka oku\u017ebe do pozitivnih izsledkov testiranja krvi lahko prete\u010de ve\u010d \u010dasa, izjemoma tudi leto dni, zato obstaja tveganje za prenos krvi s transfuzijo, ki se \u0161e ne ka\u017ee. \u00a0Verjetnost za prenos oku\u017ebe s HIV preko transfuzije v Sloveniji ocenjujejo na en primer v 20 letih, vendar potrjenega primera od leta 1986 \u0161e ni bilo. (Zavod RS za transf. med., 2007)<\/p>\n

RE\u0160EVANJE PROBLEMA<\/strong><\/p>\n

Bolniki in javnost pri\u010dakujejo preskrbo z varno krvjo, zato tudi spo\u0161tujejo vsa prizadevanja in uvedbo ukrepov za zmanj\u0161evanje tveganja. Eden glavnih ukrepov za doseganje \u010dim ve\u010dje varnosti preskrbe s krvjo je t. i. presejalno testiranje odvzetih enot krvi za transfuzijo.<\/p>\n

S presejalnimi testi se ugotavlja, ali so enote krvi, namenjene za transfuzijo, morebitni vir oku\u017ebe. S testi lahko neposredno ugotovi vsebnost virusov (HIV), v\u010dasih pa testi omogo\u010dajo le posredno dolo\u010ditev pokazateljev oku\u017ebe.<\/p>\n

\u010ceprav je transfuzija danes varna oblika terapije, \u0161e vedno obstaja mo\u017enost prenosa virusov HIV s krvjo, kar je posledica t. i. diagnosti\u010dnega okna \u2013 to je obdobje med oku\u017ebo in pojavom protiteles, ki jih zaznamo s serolo\u0161kimi preiskavami. Mo\u017enost prenosa virusov v tem obdobju ostaja, prepre\u010dimo ga lahko le z dodatnim testiranjem na nukleinske kisline omenjenih virusov (Bricl I, Lampreht N, 2007).<\/p>\n

KRITI\u010cNO MNENJE<\/strong><\/p>\n

Moje kriti\u010dno mnenje je, da je na Zavodu za transfuzijo dobro poskrbljeno za prepre\u010devanje prenosa oku\u017eb s transfuzijo, pomembno pa je tudi, da je vsak posameznik, ki \u017eeli biti krvodajalec informiran o mo\u017enosti prenosa oku\u017ebe in, da je spo\u0161tljiv do prejemnikov, da je iskren v vpra\u0161alniku in v morebitnem pogovoru z zdravnikom o mo\u017enostih oku\u017ebe z virusom HIV. Zavedati se je potrebno tudi, da Zavod za transfuzijo ni pristojen za testiranje HIV pozitivnih ljudi, ampak je zato pristojna infekcijska klinika in je priporo\u010dljivo, naj se ljudje ne psotanje krvidalaci le zato, da bi se testirali o mo\u017enosti \u017ee prisotne oku\u017ebe z virusom HIV.<\/p>\n

LITERATURA<\/strong><\/p>\n