{"id":4677,"date":"2016-01-21T12:05:46","date_gmt":"2016-01-21T11:05:46","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=4677"},"modified":"2016-01-21T12:05:46","modified_gmt":"2016-01-21T11:05:46","slug":"alergolosko-testiranje-alergoloska-testiranja","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/alergolosko-testiranje-alergoloska-testiranja\/","title":{"rendered":"Alergolo\u0161ko testiranje"},"content":{"rendered":"

Alergija\u00a0pomeni, da je oseba preob\u010dutljiva na snovi, ki jih ve\u010dina ljudi normalno prenese. Ta pretirana reakcija povzro\u010di razli\u010dne alergijske bolezni. Snovi, na katere so bolniki lahko preob\u010dutljivi, imenujemo alergeni. Da se bolezen razvije, mora biti alergi\u010dna oseba izpostavljena to\u010dno tisti snovi, za katero je alergi\u010dna. Dejansko sploh ne pride do bolezni, \u010de se alergi\u010dna oseba lahko povsem izogne alergenu (Klinika Golnik, bl.).<\/p>\n

V zadnjih desetletjih je pogostnost alergijskih obolenj v zahodnem svetu ves \u010das nara\u0161\u010dala, trenutno stanje pa nakazuje, da se nara\u0161\u010danje pogostnosti v razvitih dr\u017eavah ustavlja. V Evropi naj bi imelo 35 % populacije vsaj ob\u010dasno simptome alergijskih bolezni. Zahodni \u017eivljenjski slog je najve\u010dji dejavnik tveganja za razvoj alergijskega obolenja. V alergologiji se pogosto uporablja izraz atopija, ki pomeni nagnjenost osebe k razvoju alergijskih bolezni. Ta nagnjenost je povezana predvsem z dednostjo. \u010ce je eden od star\u0161ev atopik, je 30 % verjetnost, da bo atopik tudi otrok. V primeru, da sta atopika oba star\u0161a, pa verjetnost naraste na 60 % (Klinika Golnik, bl.)<\/p>\n

RE\u0160EVANJE PROBLEMA IZ PODRO\u010cJA ZN<\/p>\n

Ena izmed najpomembnej\u0161ih metod prepre\u010devanja alergijskih reakcij, oziroma odkiravnja so alergijski testi.<\/p>\n

Najbolj uporabna alergolo\u0161ka preiskava je ko\u017eno vbodno testiranje alergije. Za testiranje izberemo alergene, za katere po pogovoru z bolnikom sumimo, da so mo\u017eni povzro\u010ditelji te\u017eav. Na ko\u017eo kanemo kapljico alergena in z lanceto pritisnemo pravokotno na ko\u017eo skozi kapljico. \u010ce za alergen ni ustreznega standardiziranega pripravka, testiramo tako, da najprej z lanceto vbodemo v alergen (npr. sadje, zelenjava, meso), nato pa z isto lanceto v ko\u017eo. Preiskava je skoraj nebole\u010da in primerna tudi za majhne otroke. Ko\u017ene teste ocenjujemo po 15-30 minutah. Alergen, za katerega je bolnik senzibiliziran, povzro\u010di urtiko obdano z rde\u010dim robom. Pozitiven ko\u017eni test pomeni, da ima testirana oseba specifi\u010dna protitelesa IgE proti testiranemu alergenu. To \u0161e ne pomeni, da je testirana oseba bolna (Kro\u0161nik, bl)<\/p>\n

Epikutano testiranje je diagnosti\u010dni postopek, pri katerem z aplikacijo alergenskega pripravka na omejen predel ko\u017ee spro\u017eimo pri kontaktno alergijsko senzibilizirani osebi lokalno alergijsko reakcijo – miniaturni ekcem. Metoda je temelj diagnostike kontaktnega alergijskega dermatitisa (eczema vulgare) in prvi pogoj uspe\u0161nega zdravljenja tega obolenja. Postopek testiranja je na videz preprost, vendar zahteva precej izku\u0161enj. Epikutano testiramo bolnike s klini\u010dno diagnozo kontaktnega alergijskega dermatitisa, zaradi verifikacije diagnoze in opredelitve vzro\u010dnih alergenov, kot tudi bolnike s sekundarno ekcematizacijo drugih dermatoz; v\u010dasih se odlo\u010damo za to preiskavo tudi pri etiolo\u0161ko nejasnih primerih drugih ekcematoidnih dermatoz, kot tudi pri sumu na kontaktni alergijski stomatitis (Lunder, 2010).<\/p>\n

Alergeni za epikutano testiranje morajo biti pripravljeni v takih koncentracijah, da normalne ko\u017ee ne dra\u017eijo in ne izzovejo toksi\u010dnih reakcij, po drugi strani pa morajo pri senzibiliziranih osebah izzvati alergijsko reakcijo (Lunder, 2010).<\/p>\n

Bolnika, ki je imel te\u017eko reakcijo, ter potreboval adrenalin, je treba opazovati vsaj 8 ur po prenehanju simptomov. Zato takega bolnika praviloma napotimo v bolni\u0161nico, kjer naj bo sprejet na interni ali intenzivni oddelek. Mo\u017eno je poslab\u0161anje simptomatike, ko se zmanj\u0161a u\u010dinek zdravil ali zaradi kasne faze alergijske reakcije. Nestabilne bolnike ali bolnike s podalj\u0161ano simptomatiko je treba nadzirati na intenzivnem oddelku (Ko\u0161nik M, 2002).<\/p>\n

Vrednotenje testov<\/strong><\/p>\n

Najpomembnej\u0161i in najte\u017eji del alergolo\u0161kega testiranja je vrednotenje rezultatov. Pozitiven test \u0161e ne postavi diagnoze alergijske bolezni. Nekateri ljudje imajo pozitivne ko\u017ene teste za snovi, ki jih dobro prena\u0161ajo; testi so v tem primeru la\u017eno ali nepomembno pozitivni. Teste vedno pogleda in oceni zdravnik.<\/p>\n

Najpogostej\u0161i reagenti uporabljeni v testiranju :<\/p>\n