{"id":4679,"date":"2016-01-21T12:08:34","date_gmt":"2016-01-21T11:08:34","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=4679"},"modified":"2016-01-21T12:08:34","modified_gmt":"2016-01-21T11:08:34","slug":"anafilaksija","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/anafilaksija\/","title":{"rendered":"Anafilaksija"},"content":{"rendered":"

Anafilaksa: <\/strong>Anafilaksija je te\u017eka preob\u010dutljivostna reakcija, ki zajame ve\u010d podro\u010dij – organov v telesu. Spro\u017eijo jo (zelo hitro po vstopu v telo) nekatera zdravila, hranila, piki \u017eu\u017eelk in druge snovi biolo\u0161kega porekla<\/strong>. Anafilaksija zaradi pikov \u017eu\u017eelk ogro\u017ea do 5 % prebivalcev, zaradi hrane pa 2-3 % prebivalcev. Anafilaksija zaradi zdravil se pojavlja v te\u017eji obliki pri cca 1 % zdravljenih, vendar je alergijskih reakcij la\u017ejih stopenj precej ve\u010d.<\/p>\n

Klini\u010dna slika: <\/strong>Simptomi se za\u010dno pojavljati nekaj minut po izpostavitvi antigenu, najbolj so izra\u017eeni po 30 do 60 minutah in trajajo nekaj ur. Intenziteta je odvisna tudi od koli\u010dine in na\u010dina vstopa antigena v telo. Pri nekaterih bolnikih se 8 do 24 ur po izpostavitvi pojavi ponoven zagon anafilakse, zato je bolnike s hudo obliko kljub uspehu zdravljenja smiselno sprejeti v bolni\u0161nico in opazovati vsaj 24 ur. Klini\u010dno sliko glede na izra\u017eenost simptomov razdelimo v \u0161tiri stopnje. Razdelitev je pomembna, ker razli\u010dne stopnje razli\u010dno zdravimo.<\/p>\n

 <\/p>\n\n\n\n\n\n\n\n
 <\/td>\nVODILNI SIMPTOMI<\/td>\nKLINI\u010cNA SLIKA<\/td>\nUKREPANJE<\/td>\n<\/tr>\n
1.STOPNJA<\/td>\nUrtikarija<\/strong><\/td>\nNemir, srbenje dlani, lasi\u0161\u010da, podplatov, kihanje,<\/p>\n

Koprivnica, tahikardija<\/td>\n

Antihistaminik<\/p>\n

hladilna obloga glukortikoidno sredstvo<\/p>\n

 <\/td>\n<\/tr>\n

2.STOPNJA<\/td>\nAngioedem<\/strong><\/td>\nOb\u010dutekstrahu, vrtoglavica,<\/p>\n

bruhanje, driska, cmok v grlu,<\/p>\n

tahikardija, hripavost<\/td>\n

Antihistaminik,<\/p>\n

hladilna teko\u010dina<\/td>\n<\/tr>\n

3.STOPNJA<\/td>\nDu\u0161enje<\/strong><\/td>\nRde\u010dica, tahikardija, stiskanje v grlu, bronhospazem<\/td>\nAdrenalin,<\/p>\n

i.v. kanal za dovod teko\u010din, kisik<\/td>\n<\/tr>\n

4.STOPNJA<\/td>\nAnafilakti\u010dni \u0161ok<\/strong><\/td>\nHipotenzija, kr\u010di, zate\u010deno<\/p>\n

grlo, zastoj krv. obtoka,<\/p>\n

\u0161ok, izguba zavesti<\/p>\n

 <\/td>\n

Adrenalin,<\/p>\n

i.v. dovod teko\u010din,<\/p>\n

kisik, antihistaminik,<\/p>\n

vzdr\u017eevanje in nadzor<\/p>\n

vitalnih funkcij<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n

(Ko\u0161nik, 2002)<\/p>\n

Osrednji znaki na ko\u017ei so: srbenje, porde\u010delost, koprivnica; na dihalih nenaden nahod, ka\u0161elj in du\u0161enje; v splo\u0161nem pa slabost, siljenje k bruhanju, omoti\u010dnost, vse do nezavesti, zni\u017eevanje krvnega pritiska. Take znake povzro\u010di izredno akutno in obilno spro\u0161\u010danje histamina iz celic mastocitov in bazofilcev, ki se nahajajo v tkivih. Histamin povzro\u010da navedene te\u017eave, ki se hitro stopnjujejo in napovedujejo \u0161ok.<\/p>\n

Zato morajo biti ukrepi proti delovanju histamina izredno hitri in u\u010dinkoviti, neredko mora bolnik neposredno v bolni\u0161nico. O anafilaksiji naj bo dobro pou\u010dena vsaka oseba; poznati je treba kriti\u010dne vzroke pri tistem, ki je anafilaksijo \u017ee do\u017eivel in \u010dim \u0161ir\u0161e moramo opominjati na vzroke za tako reakcijo. Podrobnej\u0161e podatke o le-teh podaja alergolog, tudi v alergolo\u0161kih ambulantah KOPA Golnik.<\/p>\n

\u00a0<\/strong><\/p>\n

2\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 RE\u0160EVANJE PROBLEMA <\/strong><\/p>\n

Adrenalin<\/strong>\u00a0je funkcionalni antagonist histaminu. Preko adrenergi\u010dnih receptorjev \u03b1 pove\u010da upornost \u017eil in s tem pove\u010da krvni tlak in izbolj\u0161a pretok skozi ven\u010dne(koronarne-sr\u010dne) arterije. <\/strong>Preko adrenergi\u010dnih receptorjev beta 1 deluje pozitivno inotropno in kronotropno. Preko adrenergi\u010dnih beta 2 receptorjev povzro\u010da bronhodilatacijo. <\/strong>Pove\u010duje koncentracijo cAMP v mastocitu in s tem zmanj\u0161a spro\u0161\u010danje mediatorjev anafilakse.<\/p>\n

Antihistaminiki<\/strong>\u00a0so kompetitivni antagonisti histamina.<\/p>\n

Teko\u010dine<\/strong>: zaradi vazodilatacije in prepustnosti drobnih \u017eil se lahko volumen plazme zmanj\u0161a tudi za polovico. Zato je poleg vazokonstriktornega zdravila potrebno dodati \u0161e teko\u010dino.<\/p>\n

Glukokortikoidi:<\/strong>\u00a0njihov pomen je manj\u0161i \u2013 prepre\u010dijo ali skraj\u0161ajo podalj\u0161ane in dvofazne reakcije, predvsem bronhospazme.<\/p>\n

Glukagon:<\/strong>\u00a0\u010de je anafilaksa refraktarna- se slabo odziva na zdravljenje z adrenalinom (bolniki, ki prejemajo blokator beta).<\/p>\n

Kisik in beta agoniste<\/strong>\u00a0dajemo v primeru prizadetosti dihal. Zavedati se moramo, da prizadetost dihal pri anafilaksi ni enako poslab\u0161anju astme in bronhodilatacije ne bomo dosegli brez aplikacije adrenalina.\u00a0Zdravljenje ni vedno uspe\u0161no.\u00a0Po epizodi anafilakse je potrebna alergolo\u0161ka diagnostika, da se ugotovi vzrok in prepre\u010di morebitna ponovna epizoda. Pri diagnostiki bo v veliko pomo\u010d zapis o dogodku.
\nBolniki naj imajo vedno pri sebi zapis z mnenjem alergologa. (Bajrovi\u010d, 2012)<\/p>\n

\u00a0<\/strong>KRITI\u010cNO MNENJE<\/strong><\/em><\/p>\n

\u00a0A<\/em>nafilaksija lahko ogro\u017ea \u017eivljenje, zato jo moramo obravnavati resno. Bolnik mora biti pou\u010den o ukrepih za zmanj\u0161anje nevarnosti stika z alergenom in o samopomo\u010di. Z imunoprofilakso lahko ubla\u017eimo simptome in u\u010dinke alergij. Priporo\u010dljivo je da so bolniki opremljeni s setom za samopomo\u010d, ki vsebuje 2 tableti antihistaminika in 2 tableti steroida, pri bolnikih, ki so po piku \u017ee do\u017eiveli izgubo zavesti, pa tudi adrenalin v avtoinjektorju. \u010ce se kljub uporabi seta za samopomo\u010d pri\u010dno razvijati simptomi preob\u010dutljivostne reakcije, je nujno poiskati zdravni\u0161ko pomo\u010d.<\/p>\n

\u00a0<\/strong><\/p>\n

LITERATURA<\/strong><\/p>\n

Bajrovi\u0107 Nisera Anafilaksija je urgentno stanje, 2012 Povzeto po http:\/\/www.revijavita.com\/index.php?stevilkavita=77&naslilovclanek=Anafilaksija_je_urgentno_stanje<\/a> dne 17.4.2013<\/p>\n

Ko\u0161nik Mitja Zdravlljenje\u00a0 anafilaksije-strokovna izhodi\u0161\u010da Zdrav. Vest. 2002; 71: 479\u201381<\/p>\n

Mu\u0161i\u010d, Ko\u0161nik in Kuhar, Anafilaksija;<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Anafilaksa: Anafilaksija je te\u017eka preob\u010dutljivostna reakcija, ki zajame ve\u010d podro\u010dij – organov v telesu. Spro\u017eijo jo (zelo hitro po vstopu v telo) nekatera zdravila, hranila, piki \u017eu\u017eelk in druge snovi biolo\u0161kega porekla. Anafilaksija zaradi pikov \u017eu\u017eelk ogro\u017ea do 5 % prebivalcev, zaradi hrane pa 2-3 % prebivalcev. Anafilaksija zaradi zdravil se pojavlja v te\u017eji obliki … Preberi ve\u010d o Anafilaksija<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[3798],"tags":[3813,1153,3814,3803],"class_list":["post-4679","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-individualno-delo-studenta","tag-anafilaksija","tag-anafilakticna-reakcija","tag-anafilakticne-reakcije","tag-ids"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4679","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=4679"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4679\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=4679"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=4679"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=4679"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}