Anestezija<\/p>\n
A. Je splo\u0161na kadar umetno povzro\u010dimo neob\u010dutljivost dela telesa<\/p>\n
B. Je regionalna, kadar povzro\u010dimo omrtvelost posameznih delov telesa<\/p>\n
C. Zajema omrtvelost gladkih mi\u0161ic, analgezijo in spanje<\/p>\n
D. Je lahko inhalacijska ali intravenska<\/p>\n
E. Je stanje raz\u0161irjene zavesti in analgezije<\/p>\n
Katere so osnovne komponente splo\u0161ne anestezije<\/p>\n
A. Spanje<\/p>\n
B. Omrtvelost dela telesa<\/p>\n
C. Analgezija<\/p>\n
D. Omrtvelost telesnih mi\u0161ic<\/p>\n
E. Neob\u010dutljivost gladkih mi\u0161ic<\/p>\n
Katere so osnovne komponente splo\u0161ne anestezije<\/p>\n
F. Analgezija<\/p>\n
G. Spanje<\/p>\n
H. Omrtvelost ko\u017ee<\/p>\n
I. Omrtvelost telesnih mi\u0161ic<\/p>\n
J. Neob\u010dutljivost gladkih mi\u0161ic<\/p>\n
Katere so osnovne komponente lokalne anestezije<\/p>\n
A. Analgezija<\/p>\n
B. Spanje<\/p>\n
C. Omrtvelost ko\u017ee<\/p>\n
D. Omrtvelost telesnih mi\u0161ic<\/p>\n
E. Neob\u010dutljivost gladkih mi\u0161ic<\/p>\n
Danes je najpogosteje uporabljan inhalacijski analgetik isofluran<\/p>\n
A. Ker se dobro topi v krvi<\/p>\n
B. Ker se dobro topi v ma\u0161\u010dobah<\/p>\n
C. Ker ne povzro\u010da okvare jeter<\/p>\n
D. Ker ne povzro\u010da okvaro ledvic<\/p>\n
E. ker ne povzro\u010daje odvisnosti<\/p>\n
Inhalacijska anestezija<\/p>\n
A. Se vzdr\u017euje z inhalacijskimi analgetiki<\/p>\n
B. Za uvajanje potrebuje hitro delujo\u010de uspavalo<\/p>\n
C. Se pri otrocih uporablja tudi za uvajanje<\/p>\n
D. Se vedno uporablja z odprtim anestezijskim sistemom<\/p>\n
E. se izvaja preko \u017ei\u010dnega tubusa<\/p>\n
Za totalno intravensko anestezijo velja<\/p>\n
A. Da se uporablja inhalacijski anestetik samo za uvajanje<\/p>\n
B. Da se za vzdr\u017eevanje analgezije uporabljajo nesteroidni antirevmatiki<\/p>\n
C. Da se uvedejo analgetiki preko tubusa<\/p>\n
D. Da zagotovimo vsako komponente anestezije lo\u010deno<\/p>\n
E. Da se za mi\u0161i\u010dno omrtvelost uporabljajo inhalacijski mi\u0161i\u010dni relaksans<\/p>\n
Izpitna vpra\u0161anja kirurgija 2015\/16<\/p>\n
Med podro\u010dno anestezijo sodijo<\/p>\n
A. Spinalna anestezija<\/p>\n
B. Epiduralna anestezija<\/p>\n
C. Inhalacijska anestezija<\/p>\n
D. Infiltracijska anestezija<\/p>\n
Med podro\u010dno anestezijo ne sodi<\/p>\n
A. Spinalna anestezija<\/p>\n
B. Analgetska anestezija<\/p>\n
C. Inhalacijska anestezija<\/p>\n
D. Infiltracijska anestezija<\/p>\n
E. Propofolna anestezija<\/p>\n
Pri epiduralni anesteziji<\/p>\n
A. Vbrizgamo lokalni anestetik v subarahnoidalni prostor<\/p>\n
B. Se anestetik pome\u0161a z likvorjem<\/p>\n
C. Se lahko vbrizga anestetik tudi v epiduralnem prostoru na vratu<\/p>\n
D. Lahko laj\u0161amo bole\u010dino preko katetra tudi po operaciji<\/p>\n
E. V me\u0161anico dodamo mi\u0161i\u010dni relaksans<\/p>\n
Med spinalno ali epiduralno anestezijo mora biti medicinska sestra posebej pozorna na<\/p>\n
A. Spinalni glavobol<\/p>\n
B. Hipotenzijo in bradikardijo<\/p>\n
C. Izgubo zavesti in kr\u010de<\/p>\n
D. Raz\u0161iritev bloka v spodnje dermatome<\/p>\n
E. Polnost se\u010dnega mehurja<\/p>\n
Temeljna zna\u010dilnost kirur\u0161kega metabolizma je<\/p>\n
A. Poru\u0161eno ravnovesje med vnosom in porabo kalorij<\/p>\n
B. Vnos kalorij je obi\u010dajno zmanj\u0161an<\/p>\n
C. Vnos kalorij je obi\u010dajno pove\u010dan<\/p>\n
D. Poraba kalorij je zmanj\u0161ana<\/p>\n
Poraba kalorij pri kirur\u0161kem bolniku je pove\u010dana<\/p>\n
A. Pri velikih operacijah<\/p>\n
B. Pri stradanju<\/p>\n
C. Pri opeklinah<\/p>\n
D. Pri septi\u010dnem stanju<\/p>\n
E. Pri spanju<\/p>\n
Poraba kalorij pri kirur\u0161kem bolniku je zmanj\u0161ana<\/p>\n
A. Pri velikih operacijah<\/p>\n
B. Pri stradanju<\/p>\n
C. Pri globokih opeklinah<\/p>\n
D. Pri septi\u010dnem stanju<\/p>\n
E. Pri malih operacijah<\/p>\n
Izpitna vpra\u0161anja kirurgija 2015\/16<\/p>\n
Poraba kalorij pri kirur\u0161kem bolniku je zmanj\u0161ana<\/p>\n
A. Pri stradanju<\/p>\n
B. Pri velikih operacijah<\/p>\n
C. Pri opeklinah<\/p>\n
D. Pri septi\u010dnem stanju<\/p>\n
E. Pri malih operacijah<\/p>\n
Glavni vir energije v telesu, ki ga lahko uporabljajo vsi organi so<\/p>\n
A. Ma\u0161\u010dobe<\/p>\n
B. Proteini<\/p>\n
C. Glukoza<\/p>\n
D. Voda<\/p>\n
E. Glikogen<\/p>\n
Glavno skladi\u0161\u010de energije v telesu so<\/p>\n
A. Glikogen<\/p>\n
B. Beljakovine<\/p>\n
C. Mi\u0161ice<\/p>\n
D. Ma\u0161\u010doba<\/p>\n
E. Jetra<\/p>\n
Za zgodnjo fazo prilagoditve na stradanje je zna\u010dilna<\/p>\n
A. Pove\u010dana razgradnja glikogena<\/p>\n
B. Pove\u010dana razgradnja glukoze<\/p>\n
C. Pove\u010dana lipoliza<\/p>\n
D. Pove\u010dana glukoneogeneza<\/p>\n
E. Pove\u010dana razgradnja aminokilsin<\/p>\n
Za zgodnjo fazo prilagoditve na stradanje je zna\u010dilna<\/p>\n
A. Pove\u010dana razgradnja glikogena<\/p>\n
B. Pove\u010dana razgradnja glukoze<\/p>\n
C. Pove\u010dana lipoliza<\/p>\n
D. Pove\u010dana glukoneogeneza<\/p>\n
E. Pove\u010dana razgradnja aminokilsin<\/p>\n
Za zgodnjo fazo prilagoditve na stradanje je zna\u010dilna<\/p>\n
A. Pove\u010dana razgradnja glikogena<\/p>\n
B. Pove\u010dana razgradnja glukoze<\/p>\n
C. Pove\u010dana lipoliza<\/p>\n
D. Pove\u010dana liponeogeneza<\/p>\n
E. Pove\u010dana tvorba albuminov<\/p>\n
Ketoni se uporabljajo<\/p>\n
A. V zgodnji fazi stradanja<\/p>\n
B. V kasni fazi stradanja<\/p>\n
C. Kot vir energije jih uporabljajo mo\u017egani<\/p>\n
D. kot vir energije jih uporablja \u010drevesje<\/p>\n
Izpitna vpra\u0161anja kirurgija 2015\/16<\/p>\n
Stanje prehranjenosti ocenimo<\/p>\n
A. z obsegom trebuha<\/p>\n
B. s ko\u017eno gubo<\/p>\n
C. z obsegom nadlahti<\/p>\n
D. razmerje med obsegom trebuha in vi\u0161ino<\/p>\n
Stanje prehranjenosti ocenimo<\/p>\n
A. z obsegom podlahti<\/p>\n
B. z razmerjem med obsegom nadlahti in ko\u017eno gubo<\/p>\n
C. s ko\u017eno gubo<\/p>\n
D. z razmerjem med ko\u017eno gubo in obsegom nadlahti<\/p>\n
Du\u0161ikova bilanca je<\/p>\n
A. da bolnik izgublja ma\u0161\u010dobe<\/p>\n
B. da bolnik izgublja elektrolite<\/p>\n
C. razmerje med vnosom beljakovin in izlo\u010danjem elektrolitov<\/p>\n
D. razmerje med vnosom in izlo\u010danjem du\u0161ika<\/p>\n
Du\u0161ikova bilanca<\/p>\n
A. je razmerje med vnosom beljakovin in izlo\u010danjem beljakovin<\/p>\n
B. je razmerje med vnosom elektrolitov in izlo\u010danjem du\u0161ika<\/p>\n
C. je razmerje med vnosom in izlo\u010danjem du\u0161ika<\/p>\n
D. je razmerje med vnosom du\u0161ika in izlo\u010danjem beljakovin<\/p>\n
E. je razmerje med vnosom beljakovin in izlo\u010danjem du\u0161ika<\/p>\n
Ocena energetske potrebe je sestavljena iz<\/p>\n
A. ko\u017ene gube<\/p>\n
B. bazalnega metabolizma<\/p>\n
C. dejavnika aktivnosti<\/p>\n
D. ocene stresnega dejavnika<\/p>\n
E. prehrambenih navad<\/p>\n
Ocena energetske potrebe je sestavljena iz<\/p>\n
A. ocene stresnega dejavnika<\/p>\n
B. bazalnega metabolizma<\/p>\n
C. prehrambenih navad<\/p>\n
D. ko\u017ene gube<\/p>\n
E. dejavnika aktivnosti<\/p>\n
Kirur\u0161kega bolnika ne hranimo po enteralni poti<\/p>\n
A. \u010de je dosegljiva centralna vena<\/p>\n
B. pri te\u017ekih operacijah<\/p>\n
C. pri hudih opeklinah<\/p>\n
D. v \u0161okovnem stanju<\/p>\n
E. \u010de prebavna pot ni prosta<\/p>\n
Izpitna vpra\u0161anja kirurgija 2015\/16<\/p>\n
Kirur\u0161kega bolnika hranimo po enteralni poti<\/p>\n
A. z isoosmolarno raztopino<\/p>\n
B. s \u010dajem<\/p>\n
C. s hranilnimi napitki<\/p>\n
D. samo pred operacijo<\/p>\n
E. s pet odstotno raztopino glukoze<\/p>\n
Kirur\u0161kega bolnika hranimo po enteralni poti<\/p>\n
A. raztopino olja in vitaminov<\/p>\n
B. samo po operaciji<\/p>\n
C. s hranilnimi napitki<\/p>\n
D. z isoosmolarno raztopino<\/p>\n
E. s deset odstotno raztopino glukoze<\/p>\n
Enteralno hranjenje<\/p>\n
A. izvajamo vedno, ko je to mogo\u010de<\/p>\n
B. nikoli ne izvajamo po jejunostomi<\/p>\n
C. samo kontinuirano do najve\u010d 20ml\/h<\/p>\n
D. ne za\u010dnemo pred tretjim pooperativnim dnevom pri operacijam na \u017eelodcu<\/p>\n
E. je hranjenje po centralni venski poti<\/p>\n
Enteralno hranjenje<\/p>\n
A. se izvaja preko gastrostome<\/p>\n
B. se izvaja preko centralnega venskega katetra<\/p>\n
C. se izvaja preko jejunostome<\/p>\n
D. se izvaja preko periferne venske poti<\/p>\n
E. se izvaja preko kolostome<\/p>\n
Enteralno hranjenje<\/p>\n
A. se izvaja s hranjenjem po naravni poti<\/p>\n
B. se izvaja preko ileostome<\/p>\n
C. se izvaja preko gastrostome<\/p>\n
D. se izvaja preko kolostome<\/p>\n
E. se izvaja preko holedohotomije<\/p>\n
Enteralno hranjenje<\/p>\n
A. se izvaja s hranjenjem po naravni poti<\/p>\n
B. se izvaja preko rektostome<\/p>\n
C. se izvaja preko gastrostome<\/p>\n
D. se izvaja preko kolostome<\/p>\n
E. se izvaja preko holedohotomije<\/p>\n
Prvi dan po veliki trebu\u0161ni operaciji hranimo<\/p>\n
A. bolnika preko kolostome<\/p>\n
B. s teko\u010do hrano preko centralnega katetra<\/p>\n
C. z varovalno dieto<\/p>\n
D. po enteralni poti z raztopino glukoze<\/p>\n
E. po parenteralni poti s kalori\u010dnimi raztopinami<\/p>\n
Izpitna vpra\u0161anja kirurgija 2015\/16<\/p>\n
Parenteralno hranjenje<\/p>\n
A. izvajamo samo preko centralnega venskega katetra<\/p>\n
B. z raztopinami v katerih so ma\u0161\u010dobe ne uporabljamo<\/p>\n
C. izvajamo samo pri operacijah na prebavilih<\/p>\n
D. je nujno pri zapori v prebavni cevi<\/p>\n
E. je obvezno pri odstranjenim debelem \u010drevesu<\/p>\n
Parenteralno hranjenje<\/p>\n
A. izvajamo samo preko katetra v subklaviji<\/p>\n
B. je nujno pri zapori v prebavni cevi<\/p>\n
C. z raztopinami v katerih so ma\u0161\u010dobe ne uporabljamo<\/p>\n
D. izvajamo samo pri operacijah na prebavilih<\/p>\n
E. ni potrebno pri odstranjenim debelem \u010drevesu<\/p>\n
Parenteralno hranjenje<\/p>\n
A. se izvaja samo v bolusih<\/p>\n
B. ni smiselno pri operacijah na prebavilih<\/p>\n
C. le lahko tudi z ma\u0161\u010dobami<\/p>\n
D. je mo\u017eno tudi preko perifernega katetra<\/p>\n
E. je mo\u017eno tudi s pasirano hrano<\/p>\n
Parenteralno hranjenje<\/p>\n
A. se izvaja samo s sterilno vsebino<\/p>\n
B. se izvaja preko jejunostome<\/p>\n
C. se izvaja samo v bolusih<\/p>\n
D. se izvaja brez dodatka elektrolitov<\/p>\n
E. se izvaja pri ileusu ozkega \u010drevesja<\/p>\n
Parenteralno hranjenje<\/p>\n
A. se izvaja samo s sterilno vsebino<\/p>\n
B. se izvaja preko jejunostome<\/p>\n
C. se izvaja kontinuirano preko \u010drpalke<\/p>\n
D. se izvaja brez dodatka mikroelementov<\/p>\n
Zdru\u017ei trditve v obeh stolpcih (pripi\u0161ite \u0161tevilko drugega stolpca k pravilni trditvi v prvem<\/p>\n
stolpcu. )<\/p>\n
A. ……. hranilna stoma 1 enteralna hrana<\/p>\n
B. ……. izlo\u010devalna stoma 2 gastrostoma<\/p>\n
C. ……. jejunostoma 3 ileostoma<\/p>\n
D. ……. sterilnost vsebine 4 centralni venski kateter<\/p>\n
5 parenteralna hrana<\/p>\n
Zdru\u017ei trditve v obeh stolpcih (pripi\u0161ite \u0161tevilko drugega stolpca k pravilni trditvi v prvem<\/p>\n
stolpcu. )<\/p>\n
A. ………… jejunostoma 1 izlo\u010devalna stoma<\/p>\n
B. …………. cekostoma 2 hranilna stoma<\/p>\n
C. …………. PEG 3 endoskopska vstavitev<\/p>\n
D. …………. cistostoma 4 vstavljen kateter<\/p>\n
5 enteralna hrana<\/p>\n
Izpitna vpra\u0161anja kirurgija 2015\/16<\/p>\n
Zdru\u017ei trditve v obeh stolpcih (pripi\u0161ite \u0161tevilko drugega stolpca k pravilni trditvi v prvem<\/p>\n
stolpcu. )<\/p>\n
A. ………… nefrostoma 1 izlo\u010devalna stoma<\/p>\n
B. …………. cekostoma 2 vstavljen kateter<\/p>\n
C. …………. PEG 3 endoskopska vstavitev<\/p>\n
D. …………. cistostoma 4 hranilna stoma<\/p>\n
5 enteralna hrana<\/p>\n
Septi\u010dni bolnik na zdravljenju v intenzivni enoti<\/p>\n
A. potrebuje manj kot 30 Kcal\/kg telesne te\u017ee<\/p>\n
B. potrebuje centralno vensko pot za enteralno hranjenje<\/p>\n
C. potrebuje pove\u010dan vnos kalorij<\/p>\n
D. potrebuje hranilno sondo za parenteralno hranjenje<\/p>\n
\u0160ok<\/p>\n
A. je akutni sindrom povezan z nezadostno prekrvavitvijo<\/p>\n
B. je sindrom, ki nastane pri akutnem stresu<\/p>\n
C. vodi v ireverzibilno stanje ob zakasnelem zdravljenju<\/p>\n
D. nastane pri nesre\u010dah, kjer je po\u0161kodovano centralno \u017eiv\u010devje<\/p>\n
E. stanje hude presene\u010denosti<\/p>\n
\u0160ok<\/p>\n
A. je kroni\u010dni sindrom povezan z nezadostno prekrvavitvijo<\/p>\n
B. vodi v ireverzibilno stanje ob zakasnelem zdravljenju<\/p>\n
C. stanje hude presene\u010denosti<\/p>\n
D. nastane pri nesre\u010dah, kjer je huda izguba krvi<\/p>\n
E. je sindrom, ki nastane pri akutnem stresu<\/p>\n
\u0160ok<\/p>\n
A. je akutni sindrom povezan z nezadostno prekrvavitvijo<\/p>\n
B. je sindrom, ki nastane pri akutnem stresu<\/p>\n
C. vodi v ireverzibilno stanje ob zakasnelem zdravljenju<\/p>\n
D. nastane pri nesre\u010dah, kjer je po\u0161kodovano centralno \u017eiv\u010devje<\/p>\n
E. stanje hude presene\u010denosti<\/p>\n
Zdru\u017eite trditve v obeh stolpcih (pripi\u0161ite \u0161tevilko drugega stolpca k pravilni trditvi v prvem<\/p>\n
stolpcu. )<\/p>\n
A …………… zmanj\u0161an periferni upor 1 krvavitev<\/p>\n
B……………. hipovolemija 2 septi\u010dni \u0161ok<\/p>\n
C……………. hipotenzija 3 ruptura vranice<\/p>\n
D……………. endotoksini 4 distribucijski \u0161ok<\/p>\n
5 G- bakterije<\/p>\n
Zaradi \u0161oka je<\/p>\n
A. zmanj\u0161ana perfuzija organov zaradi zni\u017eanja arterijskega tlaka<\/p>\n
B. pove\u010dana perfuzija trebu\u0161nih organov<\/p>\n
C. zmanj\u0161ana ultrafiltracija v ledvicah<\/p>\n
D. pove\u010dana oskrba s kisikom v perifernih tkivih<\/p>\n
E. zmanj\u0161ana perfuzija mi\u0161i\u010dja<\/p>\n
Izpitna vpra\u0161anja kirurgija 2015\/16<\/p>\n
Zaradi \u0161oka je<\/p>\n
A. pove\u010dana perfuzija organov zaradi zni\u017eanja arterijskega tlaka<\/p>\n
B. pove\u010dana perfuzija trebu\u0161nih organov<\/p>\n
C. zmanj\u0161ana ultrafiltracija v ledvicah<\/p>\n
D. pove\u010dana oskrba s kisikom v ko\u017ei in podko\u017eju<\/p>\n
E. zmanj\u0161ana perfuzija mi\u0161i\u010dja<\/p>\n
Zaradi \u0161oka je<\/p>\n
A. zmanj\u0161ana perfuzija organov zaradi zni\u017eanja arterijskega tlaka<\/p>\n
B. pove\u010dana perfuzija trebu\u0161nih organov<\/p>\n
C. zmanj\u0161ana ultrafiltracija v jetrih<\/p>\n
D. zmanj\u0161ana oskrba s kisikom v perifernih tkivih<\/p>\n
E. pove\u010dana<\/p>\n
Hipovolemi\u010dni \u0161ok<\/p>\n
A. Nastane zaradi zmanj\u0161anja perifernega upora<\/p>\n
B. Povzro\u010di pove\u010dan venski dotok v srce<\/p>\n
C. Nastane po izgubi krvi ve\u010dji kot 50%<\/p>\n
D. Je najpogosteje hemoragi\u010dni \u0161ok<\/p>\n
E. Je posledica zmanj\u0161anega volumna v o\u017eilju<\/p>\n
Hipovolemi\u010dni \u0161ok<\/p>\n
A. Nastane zaradi zmanj\u0161anja perifernega upora<\/p>\n
B. Je najpogosteje hemoragi\u010dni \u0161ok<\/p>\n
C. Povzro\u010di pove\u010dan minutni volumen srca<\/p>\n
D. Je posledica akutnega sr\u010dnega infarkta<\/p>\n
E. Nastane kot posledica izgube krvi<\/p>\n
Hipovolemi\u010dni \u0161ok<\/p>\n
A. Nastane zaradi pove\u010danega perifernega upora<\/p>\n
B. Je najpogosteje hemoragi\u010dni \u0161ok<\/p>\n
C. Povzro\u010di pove\u010dan minutni volumen srca<\/p>\n
D. Je posledica akutnega plju\u010dnega infarkta<\/p>\n
E. Nastane kot posledica izgube krvi<\/p>\n
Pri po\u0161kodbah je najverjetnej\u0161i<\/p>\n
A. Hipervolemi\u010dni \u0161ok<\/p>\n
B. Hipovolemi\u010dni \u0161ok<\/p>\n
C. Kardiogeni \u0161ok<\/p>\n
D. \u0160ok zaradi izgube plazme<\/p>\n
E. \u0160ok zaradi eksotoksinov<\/p>\n
Pri po\u0161kodbah je najverjetnej\u0161i<\/p>\n
A. Kardiogeni \u0161ok<\/p>\n
B. Hipovolemi\u010dni \u0161ok<\/p>\n
C. Ireverzibilni \u0161ok<\/p>\n
D. \u0160ok zaradi izgube plazme<\/p>\n
E. \u0160ok zaradi eksotoksinov<\/p>\n
Izpitna vpra\u0161anja kirurgija 2015\/16<\/p>\n
Distribucijski \u0161ok<\/p>\n
A. Je posledica kontuzije srca<\/p>\n
B. Je posledica anafilaksije<\/p>\n
C. Je hipovolemi\u010dni \u0161ok<\/p>\n
D. Je posledica masivne plju\u010dne embolije<\/p>\n
E. Je lahko nevrogeni<\/p>\n
Pri hipovolemi\u010dnem \u0161oku velja<\/p>\n
A. Hitro nadome\u0161\u010danje teko\u010din<\/p>\n
B. Primarno se da transfuzija krvi in nato koloidi<\/p>\n
C. Oksigenacijo tkiv zagotovimo z dodajanjem kisika<\/p>\n
D. Do 45% izgube lahko nadomestimo s koloidi in kristaloidi<\/p>\n
E. Previdnost pred prehitrim infundiranjem teko\u010din<\/p>\n
Pri hipovolemi\u010dnem \u0161oku velja<\/p>\n
A. Kapalna infuzija<\/p>\n
B. Volumen nadome\u0161\u010damo samo s koloidi in kristalodi<\/p>\n
C. Oksigenacija tkiv se zagotovi s pove\u010danim dodajanjem ogljikovega dioksida<\/p>\n
D. Primerno se dajo transfuzija krvi in nato koloidi<\/p>\n
E. Teko\u010dine se nadome\u0161\u010dajo hitro<\/p>\n
Septi\u010dni \u0161ok<\/p>\n
A. Nastane zaradi povi\u0161anja perifernega upora<\/p>\n
B. Nastane zaradi zmanj\u0161anja perifernega upora<\/p>\n
C. Je posledica septikemije<\/p>\n
D. Ni vedno zdru\u017een s povi\u0161ano temperaturo<\/p>\n
E. Se izbolj\u0161a po transfuziji<\/p>\n
Septi\u010dni \u0161ok<\/p>\n
A. Nastane kot posledica hipokapnije<\/p>\n
B. Je zdru\u017een z bradikardijo<\/p>\n
C. Nastane kot posledica delovanja endotoksinov<\/p>\n
D. Nastane kot posledica delovanja eksotoksinov<\/p>\n
E. Ima mehanizem delovanja preko mediatorjev vnetja<\/p>\n
Septi\u010dni \u0161ok<\/p>\n
A. Nastane kot posledica delovanja endotoksinov in eksotoksinov<\/p>\n
B. Nastane kot posledica hiperkapnije<\/p>\n
C. Je zdru\u017een z bradikardijo<\/p>\n
D. Potrebuje dodatek parenteralne teko\u010dine<\/p>\n
E. Ima mehanizem delovanja preko mediatorjev vnetja<\/p>\n
Septi\u010dni \u0161ok<\/p>\n
A. Je zdru\u017een z bradikardijo<\/p>\n
B. Je posledica delovanja eksotoksino in endotoksinov<\/p>\n
C. Ima mehanizem, delovanja preko mediatorjev krvavitve<\/p>\n
D. Je distribucijski \u0161ok, podobno kot nevrogeni<\/p>\n
E. Nastane zaradi povi\u0161anega perifernega upora<\/p>\n
Izpitna vpra\u0161anja kirurgija 2015\/16<\/p>\n
Kateri od na\u0161tetih so razlogi za nezadostno laj\u0161anje bole\u010din po operaciji<\/p>\n
A. strah pred stranskimi u\u010dinki zdravil proti bole\u010dini<\/p>\n
B. neinformiranost bolnika<\/p>\n
C. vodenje oskrbe po klini\u010dni poti<\/p>\n
D. uporaba VAS skale<\/p>\n
E. vodenje terapije po besedni lestvici<\/p>\n
Analgetiki<\/p>\n
A. so zdravila za izbolj\u0161anje prevodnosti po hitrih \u017eiv\u010dnih vlaknih<\/p>\n
B. delimo v opipoidne in neopioidne<\/p>\n
C. deluje brez stranskih u\u010dinkov v vseh dozah<\/p>\n
D. ne vplivajo na delovanje jeter in ledvic<\/p>\n
E. opioidni imajo ve\u010dstranskih u\u010dinkov<\/p>\n
Analgetiki<\/p>\n
A. so zdravila za izbolj\u0161anje prevodnosti po hitrih \u017eiv\u010dnih vlaknih<\/p>\n
B. delimo v opipoidne in neopioidne<\/p>\n
C. deluje brez stranskih u\u010dinkov v vseh dozah<\/p>\n
D. vplivajo na delovanje jeter in ledvic<\/p>\n
E. opioidni imajo manj stranskih u\u010dinkov<\/p>\n
Analgetiki<\/p>\n
A. deluje s stranskimi u\u010dinki pri nizkih dozah<\/p>\n
B. so zdravila za laj\u0161anje prehod K ionov med celicami<\/p>\n
C. imajo terapevtsko okno med najve\u010djo in najmanj\u0161o u\u010dinkovito koncentracijo<\/p>\n
D. se uporabljajo tudi po rektalni poti<\/p>\n
E. niso potrebni ob pomanjkanju vitamina K<\/p>\n
Katera od na\u0161tetih poti analgezije je najprimernej\u0161a za ambulante kirur\u0161ke posege<\/p>\n
A. intravenska infuzija<\/p>\n
B. trajna podko\u017ena infuzija<\/p>\n
C. peroralna analgezija<\/p>\n
D. transdermalna<\/p>\n
E. epiduralni kateter<\/p>\n
Katera od na\u0161tetih poti analgezije je najprimernej\u0161a za manj\u0161e ambulante kirur\u0161ke posege<\/p>\n
A. transtroakalna analgezija<\/p>\n
B. trajna podko\u017ena infuzija<\/p>\n
C. epidermalna analgezija<\/p>\n
D. peroralna analgezija<\/p>\n
E. epiduralni kateter<\/p>\n
VAS skala<\/p>\n
A. objektivno ocenjuje bole\u010dino<\/p>\n
B. ni primerna za intubirane paciente<\/p>\n
C. potrebuje edukacijo pacienta za uporabo<\/p>\n
D. se ne uporablja za otroke<\/p>\n
E. ni smiselna po la\u017ejih operacijah<\/p>\n
Izpitna vpra\u0161anja kirurgija 2015\/16<\/p>\n
VAS skala<\/p>\n
A. subjektivno ocenjuje bole\u010dino<\/p>\n
B. je primerna za intubirane paciente<\/p>\n
C. potrebuje edukacijo pacienta za uporabo<\/p>\n
D. se ne uporablja za otroke<\/p>\n
E. ni smiselna po la\u017ejih operacijah<\/p>\n
Za mlaj\u0161e otroke je najprimernej\u0161a pot za analgezijo<\/p>\n
A. intramuskularna analgezija<\/p>\n
B. intravenska analgezija<\/p>\n
C. rektalna analgezija s sve\u010dkami<\/p>\n
D. intranazalna analgezija<\/p>\n
E. intratekalna analgezija<\/p>\n
Katera od na\u0161tetih trditev velja za intramuskularno analgeti\u010dno injekcijo<\/p>\n
A. nepredvidljiva absorpcija zdravila<\/p>\n
B. bole\u010dina na mestu aplikacije<\/p>\n
C. ima zelo hiter u\u010dinek delovanja<\/p>\n
D. se uporablja vedno pogosteje<\/p>\n
E. se hitro resorbira v krvni obtok<\/p>\n
Katera od na\u0161tetih trditev velja za intramuskularno analgeti\u010dno injekcijo<\/p>\n
A. predvidljiva absorpcija zdravila<\/p>\n
B. bole\u010dina na mestu aplikacije<\/p>\n
C. ima zelo hiter u\u010dinek delovanja<\/p>\n
D. se uporablja vedno redkeje<\/p>\n
E. se hitro resorbira v krvni obtok<\/p>\n
Metode apliciranja analgetikov<\/p>\n
A. intramuskularno je najprimernej\u0161e za otroke<\/p>\n
B. v trajni podko\u017ena infuziji je primerljiva z intravensko infuzijo<\/p>\n
C. rektalno se uporablja pogosto<\/p>\n
D. peroralno je naj\u0161ir\u0161e uporabna<\/p>\n
E. z elastomersko \u010drpalko izvajamo trajno podko\u017eno infuzijo<\/p>\n
Metode apliciranja analgetikov<\/p>\n
A. intramuskularno ni najprimernej\u0161e za otroke<\/p>\n
B. v trajni podko\u017ena infuziji je primerljiva z intravensko infuzijo<\/p>\n
C. rektalno se uporablja pogosto<\/p>\n
D. peroralno je naj\u0161ir\u0161e uporabna<\/p>\n
E. z elastomersko \u010drpalko izvajamo trajno intravensko infuzijo<\/p>\n
Spinalna analgezija<\/p>\n
A. je najprimernej\u0161a za operacije v centralnem \u017eiv\u010devju<\/p>\n
B. se izvaja preko katetra v epiduralni prostor<\/p>\n
C. potrebuje stalno spremljavo krvnega tlaka<\/p>\n
D. ve\u010dinoma se uporablja lokalni anestetik in opioid<\/p>\n
E. se izvaja preko centralnega venskega katetra<\/p>\n
Izpitna vpra\u0161anja kirurgija 2015\/16<\/p>\n
Med stranske u\u010dinke morfinskih analgetikov po kirur\u0161kih operacijah<\/p>\n
A. mehur\u010dkast izpu\u0161\u010daj<\/p>\n
B. srbenje<\/p>\n
C. diareja<\/p>\n
D. sr\u010dni zastoj<\/p>\n
E. depresija dihanja<\/p>\n
Na katere stranske u\u010dinke morfinske me\u0161anice pri epiduralni analgeziji moramo biti pozorni<\/p>\n
A. depresija dihanja<\/p>\n
B. bole\u010dina<\/p>\n
C. driska<\/p>\n
D. dra\u017ee\u010d ka\u0161elj<\/p>\n
E. omrtvelost nog<\/p>\n
Spinalna analgezija po operativnem posegu<\/p>\n
A. je zelo u\u010dinkovita za posege na vratu in glavi<\/p>\n
B. potrebno je stalno spremljanje mo\u017enih stranskih u\u010dinkov opioidov<\/p>\n
C. povzro\u010da lahko te\u017eave s srcem zaradi povi\u0161anega tlaka<\/p>\n
D. je odli\u010dna metoda za ambulantne posege<\/p>\n
E. se ne uporablja pri nevrokirur\u0161kih posegih<\/p>\n
Med neopioidne analgetike \u0161tejemo<\/p>\n
A. morfij<\/p>\n
B. nesteroidne antirevmatike<\/p>\n
C. protivnetne steroide<\/p>\n
D. vsa zdravila aplicirana peroralno<\/p>\n
E. anabolike<\/p>\n
Med neopioidne analgetike \u0161tejemo<\/p>\n
A. protivnetne steroide<\/p>\n
B. morfij<\/p>\n
C. nesteroidne antirevmatike<\/p>\n
D. periferne analgetike<\/p>\n
E. antagoniste<\/p>\n
Neopioidni analgetiki<\/p>\n
A. so nemorfinski analgetiki<\/p>\n
B. so vsa zdravila aplicirana peroralno<\/p>\n
C. delujejo centralno<\/p>\n
D. delujejo na prena\u0161alce bole\u010dine<\/p>\n
E. so ovarialni steroidi<\/p>\n
Ne\u017eelene lastnosti shranjene polne krvi so<\/p>\n
A. vsebuje u\u010dinkovine proti strjevanju<\/p>\n
B. vsebuje visoke vrednosti kalcijevih ionov<\/p>\n
C. vsebuje visoke vrednosti natrijevih ionov<\/p>\n
D. v eritrocitih se presnova spremeni<\/p>\n
Izpitna vpra\u0161anja kirurgija 2015\/16<\/p>\n
Avtologna kri<\/p>\n
A. Je kri sorodnika v prvem kolenu<\/p>\n
B. Je sve\u017ea kri krvodajalca z enako krvno skupino<\/p>\n
C. Si jo bolnik daruje sam pred operacijo<\/p>\n
D. Je primerna za korekcijo protrombinskega \u010dasa<\/p>\n
E. Se uporablja kot avtotransfuzija<\/p>\n
Koncentrirani trombociti<\/p>\n
A. Se uporabljajo pri vseh velikih operacijah, kjer se pri\u010dakuje velika izguba krvi<\/p>\n
B. Se vra\u010dajo s posebno napravo med posegom<\/p>\n
C. So izbrani od ve\u010dkrvodajalcev iste krvne skupine<\/p>\n
D. Se ne uporabljajo pri bolezenskih stanjih<\/p>\n
E. So nadomestilo za sinteti\u010dne trombocite<\/p>\n
Sve\u017ea zmrznjena plazma<\/p>\n
A. Se v kirurgiji ne uporablja pogosto<\/p>\n
B. Ni potrebno, da je kompatibilna s skupino AB0<\/p>\n
C. Se pred posegom segreje na sobno temperaturo<\/p>\n
D. Se daje zaradi hudo zmanj\u0161ane jetrne funkcije<\/p>\n
E. se lahko infundira kljub akutni reakciji<\/p>\n
Sve\u017ea zmrznjena plazma<\/p>\n
1. je bila v\u010dasih nadomestilo za volumen krvi<\/p>\n
2. pred uporabo je ni potrebno odmrzniti<\/p>\n
3. se ne uporablja ve\u010d za korekcijo pomanjkanja vitamina K<\/p>\n
4. se odvzame z avtotransfuzijo<\/p>\n
Za pomanjkanje dejavnikov strjevanja krvi<\/p>\n
A. Se uporablja sve\u017ea kri<\/p>\n
B. Se odvzame avtotransfuzija<\/p>\n
C. Se uporablja sve\u017ea zmrznjena plazma<\/p>\n
D. Se naredi venepunkcija<\/p>\n
Pomanjkanje dejavnikov strjevanja krvi<\/p>\n
A. se pojavlja pri vrani\u010dni odpovedi<\/p>\n
B. se pojavlja pri jetrni cirozi<\/p>\n
C. se nadome\u0161\u010da z kumariskimi preparati<\/p>\n
D. potrebuje korekcijo pred operativnim posegom<\/p>\n
Oku\u017eba povzro\u010da naslednje lokalne znake<\/p>\n
A. \u0160ok<\/p>\n
B. Pordelost ko\u017ee<\/p>\n
C. Bole\u010dina<\/p>\n
D. Edem<\/p>\n
E. Povi\u0161an krvni pritisk<\/p>\n
Izpitna vpra\u0161anja kirurgija 2015\/16<\/p>\n
Oku\u017eba povzro\u010da naslednje lokalne znake<\/p>\n
A. Oteklina<\/p>\n
B. Bole\u010dina<\/p>\n
C. Podplutba<\/p>\n
D. Izpad lasnih korenov<\/p>\n
E. Vitiligo<\/p>\n
Oku\u017eba povzro\u010da naslednje lokalne znake<\/p>\n
A. Hipersekrecijo<\/p>\n
B. Pordelost ko\u017ee<\/p>\n
C. Bole\u010dina<\/p>\n
D. Oteklino<\/p>\n
E. Povi\u0161an krvni pritisk<\/p>\n
Najpogostej\u0161i izvor oku\u017ebe za kirur\u0161kega pacienta je<\/p>\n
A. Sosedni pacient<\/p>\n
B. Ko\u017ea bolnika<\/p>\n
C. Postelja in no\u010dna omarica<\/p>\n
D. Strani\u0161\u010de<\/p>\n
E. Personal<\/p>\n
Za gnojno oku\u017ebo kirur\u0161ke rane so najpomembnej\u0161i<\/p>\n
A. Prioni<\/p>\n
B. Spore<\/p>\n
C. Virusi<\/p>\n
D. Koki<\/p>\n
E. Glive<\/p>\n
Dezinfekcija<\/p>\n
A. je razku\u017eevanje<\/p>\n
B. se izvaja pred \u010di\u0161\u010denjem<\/p>\n
C. najbolj uporabna je s kuhanjem (100 stopinj C)<\/p>\n
D. za in\u0161trumente je najprimernej\u0161a z UV \u017earki<\/p>\n
E. odstrani vse klice<\/p>\n
Asepsa<\/p>\n
A. pomeni odsotnost micelijev v okolju<\/p>\n
B. pomeni odsotnost mikrobov<\/p>\n
C. je sinonim z sterilnost<\/p>\n
D. je bil v rabi pred sterilizacijo z rentgenskimi \u017earki<\/p>\n
E. je steriliziranje z etilenoksidom<\/p>\n
Sterilnost<\/p>\n
A. pomeni prisotnost samo pacientovih mikrobov<\/p>\n
B. je odsotnost MRSA ali VRE<\/p>\n
C. pomeni odsotnost vseh mikrobov<\/p>\n
D. je odsotnost mikrobov in mo\u017ena prisotnost spor<\/p>\n
E. je sinonim za asepso<\/p>\n
Izpitna vpra\u0161anja kirurgija 2015\/16<\/p>\n
V operacijskih dvoranah veljajo pravilo<\/p>\n
A. antisepse in asepse<\/p>\n
B. uporabe samo sterilnih in\u0161trumentov<\/p>\n
C. prisotnost \u010dim manj\u0161ega, a potrebnega tima<\/p>\n
D. razku\u017eevanje se ne uporablja<\/p>\n
E. antisepsa se ne uporablja<\/p>\n
V operacijskih dvoranah veljajo pravilo<\/p>\n
A. antisepse in sepse<\/p>\n
B. uporabe samo in\u0161trumenti za enkratno uporabo<\/p>\n
C. prisotnost \u010dim manj\u0161ega, a potrebnega tima<\/p>\n
D. razku\u017eevanje se ne uporablja<\/p>\n
E. antisepsa se ne uporablja<\/p>\n
V operacijskem bloku veljajo naslednja pravila<\/p>\n
A. uporablja se samo in\u0161trumente za enkratno uporabo<\/p>\n
B. vstopa se samo preko filtrov<\/p>\n
C. za endoskopske posege se lahko uporabljajo razku\u017eeni in\u0161trumenti<\/p>\n
D. za izvajanje protokola obi\u010dajno skrbi glavna in\u0161trumentarka<\/p>\n
E. izvaja se antisepsa, pri velikih operacijah \u0161e asepsa<\/p>\n
V operacijskem bloku veljajo naslednja pravila<\/p>\n
A. gibanje po operacijski sobi naj bo \u010dim mirnej\u0161e<\/p>\n
B. in\u0161trumenti za enkratno uporabo so zgolj plasti\u010dni<\/p>\n
C. ko\u017ea pacienta se pred operacijo sterilizira<\/p>\n
D. pacienti v izolaciji so operirani prvi<\/p>\n
E. operacijska miza se razku\u017ei za vsakim pacientom<\/p>\n
Za higiensko razku\u017eevanje rok<\/p>\n
A. obi\u010dajno uporabljamo alkoholne raztopine<\/p>\n
B. velja, da so roke po razku\u017eenju sterilne<\/p>\n
C. da se uporablja po vsakem kontaktu s pacientovimi izlo\u010dki, razen s ko\u017eo<\/p>\n
D. kontaktni \u010das je odvisen volumna razku\u017eila<\/p>\n
E. da se pri obse\u017eni kontaminaciji uporablja dva krat<\/p>\n
Kirur\u0161ka rana je potencialno mesto za oku\u017ebo<\/p>\n
A. pri vsakem operativnem posegu<\/p>\n
B. \u010de je bli\u017eje spolovil ali zadnjiku je oku\u017eba pogostej\u0161a<\/p>\n
C. pri slabo obritih bolnikih<\/p>\n
D. ker ko\u017ea po razku\u017eevanju sterilna<\/p>\n
E. ker se prekinja ko\u017eni pokrov<\/p>\n
Votlina napolnjena z gnojem je absces. Zanj velja da<\/p>\n
A. ima pseudomembrano<\/p>\n
B. se zdravi edino z antibiotikom<\/p>\n
C. ga je potrebno vedno izprazniti<\/p>\n
D. lahko nastane le v ko\u017ei in podko\u017eju<\/p>\n
E. je napolnjen z \u017eol\u010dno vsebino<\/p>\n
Izpitna vpra\u0161anja kirurgija 2015\/16<\/p>\n
Razlika med abscesom in empiemom je<\/p>\n
A. pri abscesu odstranimo gnoj, empiem pa zdravimo z antibiotikom<\/p>\n
B. v mestu nastanka<\/p>\n
C. drena\u017ea je potrebna pri empiemu, ne pa pri abscesu<\/p>\n
D. drena\u017ea je potrebna pri obeh<\/p>\n
E. empiem ne vsebuje gnoja<\/p>\n
Za flegmono in absces velja<\/p>\n
A. oboje je vnetno dogajanje<\/p>\n
B. flegmono zdravimi z incizijo<\/p>\n
C. absces zdravimo z incizijo<\/p>\n
D. pri obeh je gnojni izcedek<\/p>\n
E. flegmona se praviloma razvije v sepso<\/p>\n
Flegmona je<\/p>\n
A. absces v podko\u017eju<\/p>\n
B. karbunkel v bezgavkah<\/p>\n
C. pordelo vnetje ko\u017ee<\/p>\n
D. bole\u010de vnetje potrebu\u0161nice<\/p>\n
E. lahko posledica pika insekta<\/p>\n
Vnetje na prstu ja<\/p>\n
A. paronihija<\/p>\n
B. panaricij<\/p>\n
C. empiem<\/p>\n
D. furunkel<\/p>\n
E. karbunkel<\/p>\n
Vnetje na prstu ja<\/p>\n
A. furunkel<\/p>\n
B. pankratitis<\/p>\n
C. empiem<\/p>\n
D. paronihija<\/p>\n
E. karbunkel<\/p>\n
Ozna\u010dite pravilne trditve<\/p>\n
A. panaricij je vnetje na prstu<\/p>\n
B. empiem je vnetje ko\u017ee<\/p>\n
C. limfangitis je vnetje bezgavk<\/p>\n
D. osteitis je gnojno vnetje mi\u0161ic na stegnu<\/p>\n
E. pri flegmoni ni znakov gnojnih votlin<\/p>\n
Ozna\u010di nepravilne trditve<\/p>\n
A. karbunkel je gnojenje v anatomski votlini<\/p>\n
B. panaricij je vnetje obnohtja<\/p>\n
C. limadenitis je vnetje bezgavk<\/p>\n
D. osteomielitis je vnetje kosti<\/p>\n
E. pionefros je ognojek v ledvici<\/p>\n
Izpitna vpra\u0161anja kirurgija 2015\/16<\/p>\n
Ozna\u010dite pravilne trditve<\/p>\n
A. empiem je nabiranje gnoja v obi\u010dajnih telesnih votlinah<\/p>\n
B. edino uspe\u0161no zdravljenje abscesa je odprtje navzven<\/p>\n
C. osteitis je gnojno vnetje mehkih obsklepnih tkiv<\/p>\n
D. tur imenujemo tudi furunkel<\/p>\n
E. nabrekle bezgavke zaradi vnetje imenujemo limfangitis<\/p>\n
Ozna\u010dite nepravilen trditve<\/p>\n
A. empiem je nabiranje gnoja v obi\u010dajnih telesnih votlinah<\/p>\n
B. edino uspe\u0161no zdravljenje abscesa je odprtje navzven<\/p>\n
C. osteitis je gnojno vnetje mehkih obsklepnih tkiv<\/p>\n
D. tur imenujemo tudi furunkel<\/p>\n
E. nabrekle bezgavke zaradi vnetje imenujemo limfadenitis<\/p>\n
Ozna\u010dite pravilne trditve<\/p>\n
A. edino uspe\u0161no zdravljenje abscesa je odprtje navzven<\/p>\n
B. empiem je nabiranje gnoja v abscesni votlini<\/p>\n
C. osteitis je gnojno vnetje mehkih obsklepnih tkiv<\/p>\n
D. karbunkel imenujemo tudi furunkel<\/p>\n
E. nabrekle bezgavke zaradi vnetje imenujemo limfangitis<\/p>\n
Furunkel<\/p>\n
A. je tur<\/p>\n
B. gre za vnetje lasnega me\u0161i\u010dka z E.coli<\/p>\n
C. je ognojek pod mi\u0161i\u010dno fascijo<\/p>\n
D. ima istega povzro\u010ditelja kot karbunkel<\/p>\n
E. je vnetje obnohtja<\/p>\n
Paronihija<\/p>\n
A. je vnetje sklepa<\/p>\n
B. je vnetje prsta<\/p>\n
C. je vnetje obnohtja<\/p>\n
D. je vnetje slinavke<\/p>\n
E. je tur<\/p>\n
Paronihija<\/p>\n
A. je vnetje palca na nogi<\/p>\n
B. je vnetje sklepa<\/p>\n
C. je vnetje obnohtja<\/p>\n
D. je vnetje tetivne ovojnice<\/p>\n
E. je tur<\/p>\n
Pri prevezi pooperativne rane opazite gnojen iztok iz rane<\/p>\n
A. rano oblo\u017eite z ledenimi obkladki<\/p>\n
B. obvestite zdravnika<\/p>\n
C. rano tu\u0161irate<\/p>\n
D. rano sterilno pokrijete<\/p>\n
E. aplicirate antibiotik<\/p>\n
Izpitna vpra\u0161anja kirurgija 2015\/16<\/p>\n
Ko se vnetje pojavlja vzdol\u017e limfnih poti to imenujemo<\/p>\n
A. limfadenitis<\/p>\n
B. limfom<\/p>\n
C. limfangitis<\/p>\n
D. angina<\/p>\n
E. limfna drena\u017ea<\/p>\n
Ko se vnetje pojavlja vzdol\u017e limfnih poti to imenujemo<\/p>\n
A. limfom<\/p>\n
B. limforeja<\/p>\n
C. karcinoza<\/p>\n
D. limfangia<\/p>\n
E. limfangitis<\/p>\n
Ote\u010dene regionalne bezgavke, kot posledica vnetja to imenujemo<\/p>\n
A. lkarbunkel<\/p>\n
B. limfadenitis<\/p>\n
C. limforeja<\/p>\n
D. limfangitis<\/p>\n
E. angina<\/p>\n
Ote\u010dene regionalne bezgavke, kot posledica vnetja to imenujemo<\/p>\n
A. limfangia<\/p>\n
B. limfadenitis<\/p>\n
C. limfom<\/p>\n
D. limfangitis<\/p>\n
E. angina<\/p>\n
\u010ce je limfadenitis vnetje bezgavk, je limfangitis<\/p>\n
A. vnetje limfnih \u017eil<\/p>\n
B. vnetje v grlu<\/p>\n
C. vnetje limfnih poti<\/p>\n
D. vnetje v predelu prsnih vretenc<\/p>\n
E. vnetje ven v bezgavkah<\/p>\n
Za tetanus velja<\/p>\n
A. je bolezen, ki jo povzro\u010da Clostridium tetani<\/p>\n
B. povzro\u010da jo anaerobni virus<\/p>\n
C. povzro\u010da jo anaerobna bakterija<\/p>\n
D. simptome povzro\u010da nevrotoksin<\/p>\n
E. se ne da prepre\u010diti s cepljenjem<\/p>\n
Tetanus<\/p>\n
A. oku\u017eba praviloma poteka skozi rano<\/p>\n
B. povzro\u010da aerobni virus<\/p>\n
C. se nastanku se zdravi specifi\u010dno<\/p>\n
D. simptome povzro\u010da nevrotoksin<\/p>\n
E. ima spore, ki ne morejo pre\u017eiveti v zemlji<\/p>\n
Izpitna vpra\u0161anja kirurgija 2015\/16<\/p>\n
Antitetani\u010dna profilaksa<\/p>\n
A. se izvaja v protirabi\u010dnem dispanzerju<\/p>\n
B. ni potrebna pri ugrizu psa<\/p>\n
C. potrebuje kompletno cepljenje, da je u\u010dinkovita<\/p>\n
D. se vedno izvede pri strelnih po\u0161kodbah<\/p>\n
E. je nujna pri po\u0161kodbah pri kme\u010dkem delu<\/p>\n
Antibioti\u010dna profilaksa v kirurgiji<\/p>\n
A. zmanj\u0161a tveganje za oku\u017ebo<\/p>\n
B. traja celotno hospitalizacijo<\/p>\n
C. uporabljajo se bakteriostati\u010dni antibiotiki<\/p>\n
D. ni smiselna pri asepti\u010dnih operacijah<\/p>\n
E. se daje pred za\u010detkom operacije<\/p>\n
Antibioti\u010dna profilaksa v kirurgiji<\/p>\n
A. traja celotno hospitalizacijo<\/p>\n
B. traja obi\u010dajno en dan<\/p>\n
C. uporabljajo se bakteriostati\u010dni antibiotiki<\/p>\n
D. se daje pred za\u010detkom<\/p>\n
E. operacije ni smiselna pri asepti\u010dnih operacijah<\/p>\n
Antibioti\u010dna profilaksa v kirurgiji<\/p>\n
A. se daje med operacijo v stalni infuziji<\/p>\n
B. traja celotno hospitalizacijo<\/p>\n
C. uporabljajo se bakteriocidni antibiotiki<\/p>\n
D. ni smiselna pri asepti\u010dnih operacijah<\/p>\n
E. zmanj\u0161a tveganje za oku\u017ebo<\/p>\n
Antibioti\u010dna profilaksa v kirurgiji<\/p>\n
A. traja celotno hospitalizacijo<\/p>\n
B. zmanj\u0161a tveganje za oku\u017ebo<\/p>\n
C. uporabljajo se bakteriostati\u010dni antibiotiki<\/p>\n
D. je smiselna tudi pri asepti\u010dnih operacijah<\/p>\n
E. se daje pred za\u010detkom operacije<\/p>\n
Nozokomialne oku\u017ebe<\/p>\n
A. so oku\u017ebe, ki se prena\u0161ajo s tropskim mr\u010desom<\/p>\n
B. so oku\u017ebe z meticilin rezistentnim stafilokokom<\/p>\n
C. so oku\u017ebe, ki so nastale z baterijo sp.nosocomialis<\/p>\n
D. so oku\u017ebe pridobljene v bolni\u0161nici<\/p>\n
E. so redko glivi\u010dne oku\u017ebe<\/p>\n
Nozokomialne oku\u017ebe<\/p>\n
A. so bolni\u0161ni\u010dne oku\u017ebe<\/p>\n
B. so oku\u017ebe z meticilin rezistentnim spirohetami<\/p>\n
C. so redko glivi\u010dne oku\u017ebe<\/p>\n
D. so oku\u017ebe, ki se prena\u0161ajo s tropskim mr\u010desom<\/p>\n
E. so oku\u017ebe, ki so nastale z baterijo sp.nosocomialis<\/p>\n
Izpitna vpra\u0161anja kirurgija 2015\/16<\/p>\n
Bolni\u0161ni\u010dne oku\u017ebe v kirurgiji<\/p>\n
A. se ne pojavijo pri asepti\u010dnih operacijah<\/p>\n
B. se najpogosteje prena\u0161ajo z rokami<\/p>\n
C. so pogostej\u0161e pri rakavih bolnikih<\/p>\n
D. so lahko povzro\u010dene samo z bakterijami<\/p>\n
E. so lahko le sporadi\u010dne<\/p>\n
Bolni\u0161ni\u010dne oku\u017ebe v kirurgiji<\/p>\n
A. so pogostej\u0161e pri bolnikih s citostatiki<\/p>\n
B. se ne pojavijo pri asepti\u010dnih operacijah<\/p>\n
C. se najpogosteje prena\u0161ajo z rokami<\/p>\n
D. so lahko povzro\u010dene samo z virusi<\/p>\n
E. so najpogosteje povzro\u010dene s sporami<\/p>\n
Bolni\u0161ni\u010dne oku\u017ebe v kirurgiji<\/p>\n
A. so pogostej\u0161e pri bolnikih s sladkorno boleznijo<\/p>\n
B. se pojavijo tudi pri asepti\u010dnih operacijah<\/p>\n
C. se najpogosteje prena\u0161ajo preko maske<\/p>\n
D. so lahko povzro\u010dene samo z bakterijami<\/p>\n
E. so najpogosteje povzro\u010dene s sporami<\/p>\n
Zdru\u017eite trditve v obeh stolpcih (mo\u017enih je ve\u010d povezav)<\/p>\n
A. ………… spore 1 najpogostej\u0161i povzro\u010ditelj nozokomialnih infekcij<\/p>\n
B. ………… roke 2 na\u010din prenosa<\/p>\n
C. ………… bakterije 3 test sterilnosti<\/p>\n
D. ………… gnoj 4 produkt infekta<\/p>\n
Celjenje kirur\u0161ke rane traja v ve\u010d fazah<\/p>\n
A. resolucija, organizacija, regeneracija<\/p>\n
B. regeneracija, resolucija, organizacija<\/p>\n
C. resolucija, regeneracija, organizacija<\/p>\n
D. regeneracija, organizacija, resolucija<\/p>\n
Celjenje kirur\u0161ke rane je proces<\/p>\n
A. ki nadomesti odstranjeno tkivo z istim tkivom<\/p>\n
B. traja v fazah rezolucije, organizacije in regeneracije<\/p>\n
C. kjer lahko poteka regeneracija in organizacija isto\u010dasno<\/p>\n
D. ki poteka brez zapletov oziroma sekundarno<\/p>\n
E. ki poteka brez zapletov oziroma primarno<\/p>\n
Na celjenje rane vplivajo<\/p>\n
A. prekrvavitev<\/p>\n
B. zdravljenje s sterodi<\/p>\n
C. pomanjkanje Mg<\/p>\n
D. starost<\/p>\n
E. pomanjkanje vitamina D<\/p>\n
5 razku\u017eilo<\/p>\n
Izpitna vpra\u0161anja kirurgija 2015\/16<\/p>\n
Celjenje rane<\/p>\n
A. na licu je hitrej\u0161e zaradi dobre prekrvavitve<\/p>\n
B. poteka po\u010dasneje pri mlaj\u0161ih bolnikih<\/p>\n
C. je pri infekciji po\u010dasnej\u0161e<\/p>\n
D. je odvisno od pomanjkanja vitamina D<\/p>\n
E. v jetrih se slabo regenerirajo \u017elezne celice<\/p>\n
Zdru\u017eite trditve v obeh stolpcih (mo\u017enih je ve\u010d povezav)<\/p>\n
A. …….. razmik robov, \u017ee deloma zarasle rane 1 keloid<\/p>\n
B. …….. protruzija vezivnega tkiva nad robove rane 2 infekt<\/p>\n
C. …….. pove\u010dano tveganje pri imunosupresivni terapiji 3 dehiscenca<\/p>\n
D. …….. tra\u010dki veziva med organi 4 adhezija<\/p>\n
Zdru\u017eite trditve v obeh stolpcih (mo\u017enih je ve\u010d povezav)<\/p>\n
A. …….. vezivne povezave 1 keloid<\/p>\n
B. …….. protruzija vezivnega tkiva nad robove rane 2 infekt<\/p>\n
C. …….. pove\u010dano tveganje pri imunosupresivni terapiji 3 dehiscenca<\/p>\n
D. …….. razprtje rane 4 adhezije<\/p>\n
Operacijo, kjer odstranimo vzrok bolezni oziroma oboleli organ imenujemo<\/p>\n
A. paliativna operacija<\/p>\n
B. eksplorativna operacija<\/p>\n
C. radikalna operacija<\/p>\n
D. elektivna operacija<\/p>\n
E. laparoskopska operacija<\/p>\n
Operacijo, kjer ne odstranimo vzroka bolezni imenujemo<\/p>\n
A. paliativna operacija<\/p>\n
B. elektivna operacij<\/p>\n
C. urgentna operacija<\/p>\n
D. radikalna operacija<\/p>\n
E. selektivna operacija<\/p>\n
Pristanek na operativni poseg<\/p>\n
A. je uzakonjen in obvezen<\/p>\n
B. je obvezen samo pri programskih operacijah<\/p>\n
C. je pomemben zaradi svojcev<\/p>\n
D. je pomemben zaradi mo\u017ene to\u017ebe<\/p>\n
E. ni potreben pri otrocih<\/p>\n
Pacientov pristanek na operacijo<\/p>\n
A. je obvezen<\/p>\n
B. je obvezen, razen pri otrocih<\/p>\n
C. je pomemben zaradi svojcev<\/p>\n
D. je podlaga za uspe\u0161no zdravljenje<\/p>\n
E. prepre\u010di to\u017ebo pacientovih svojcev<\/p>\n
Izpitna vpra\u0161anja kirurgija 2015\/16<\/p>\n
Za oceno tveganja pri operaciji in anesteziji<\/p>\n
A. se uporablja to\u010dkovnik Glasgow Coma Scale (GCS)<\/p>\n
B. se uporablja ASA (American Society of Anesthesiologists)<\/p>\n
C. se uporablja sestava operativne ekipe<\/p>\n
D. se uporablja koli\u010dnik med \u0161tevilom diagnoz in telesno te\u017eo<\/p>\n
Nezmo\u017enost po\u017eiranja kot posledica motenj pri gibljivosti po\u017eiralnika imenujemo<\/p>\n
A. dispepsija<\/p>\n
B. ezofagitis<\/p>\n
C. disfagija<\/p>\n
D. perkusija<\/p>\n
E. glomerulotiritis<\/p>\n
Ozna\u010di pravilno trditev<\/p>\n
A. disfagija in dispepsija sta isti simptom<\/p>\n
B. dispepsija je lahko znak za rak \u017eelodca<\/p>\n
C. disfagija je motnja v po\u017eiranju<\/p>\n
D. dispepsija lahko povzro\u010di regurgitacijo<\/p>\n
E. disfagija je pomanjkanje fagocitov<\/p>\n
Ozna\u010di pravilno trditev<\/p>\n
A. disfagija in dispepsija nista isti simptoma<\/p>\n
B. dispepsija je lahko znak za rak po\u017eiralnika<\/p>\n
C. disfagija je motnja v po\u017eiranju<\/p>\n
D. dispepsija lahko povzro\u010di regurgitacijo<\/p>\n
E. disfagija je slabo delovanje fagocitov<\/p>\n
Nara\u0161\u010danje in padanje jakosti bole\u010dine kot v valovih imenujemo<\/p>\n
A. intermitentna klavdikacija<\/p>\n
B. kolika<\/p>\n
C. kolitis<\/p>\n
D. dermatomska bole\u010dina<\/p>\n
C. anginozna bole\u010dina<\/p>\n
Nara\u0161\u010danje in padanje jakosti bole\u010dine kot v valovih imenujemo<\/p>\n
A. dermatomska bole\u010dina<\/p>\n
B. kolika<\/p>\n
C. kolitis<\/p>\n
D. intermitentna ishemija<\/p>\n
C. angina descendens<\/p>\n
Palpacija, perkusija in avskultacija so del<\/p>\n
A. anamneze<\/p>\n
B. klini\u010dnega pregleda,<\/p>\n
C. epikrize<\/p>\n
D. statusa<\/p>\n
E. povzetka zdravljenja<\/p>\n
Izpitna vpra\u0161anja kirurgija 2015\/16<\/p>\n
Palpacija, perkusija in avskultacija so del<\/p>\n
A. epikrize<\/p>\n
B. statusa<\/p>\n
C. anamneze<\/p>\n
D. dekurzusa<\/p>\n
E. povzetka zdravljenja<\/p>\n
Za razjede velja<\/p>\n
A. da je pri diabetikih manj bole\u010da<\/p>\n
B. ob prisotnem vnetju so granulacije \u017eivo rde\u010de<\/p>\n
C. venske razjede so predvsem na proksimalnem delu goleni<\/p>\n
D. so lahko tudi bazalnoceli\u010dni tumorji<\/p>\n
E. da je pri hipertonikih manj bole\u010da<\/p>\n
Perkusija in avskultacija se uporablja<\/p>\n
A. pri pregledovanju prsnega ko\u0161a<\/p>\n
B. pri pregledovanju sklepa<\/p>\n
C. pri ginekolo\u0161kem pregledu<\/p>\n
D. pri pregledu abdomna<\/p>\n
Za klini\u010dni pregled dojke velja<\/p>\n
A. najpomembnej\u0161i del pregleda je perkusija<\/p>\n
B. asimetri\u010dnost dojke je nevaren znak<\/p>\n
C. vbo\u010denje bradavice je vedno znak za rak dojke<\/p>\n
D. nenevarne zatrdline so premakljive in mehkej\u0161e<\/p>\n
E. vsako dojko razdelimo v tri kvadrante<\/p>\n
Za klini\u010dni pregled dojke velja<\/p>\n
A. asimetri\u010dnost dojke je nevaren znak<\/p>\n
B. vbo\u010denje bradavice ni znak za rak dojke<\/p>\n
C. nevarne zatrdline so mehke<\/p>\n
D. najpomembnej\u0161i del pregleda je avskultacija<\/p>\n
E. vsako dojko razdelimo v \u0161tiri kvadrante<\/p>\n
Za pregled dojke velja<\/p>\n
A. vsaka zatrdlina ne potrebuje diagnosticiranje<\/p>\n
B. da jo lahko kakovostno izvaja \u017eenska sama<\/p>\n
C. z ultrazvokom ocenjujemo solidne spremembe<\/p>\n
D. vedno se prei\u0161\u010de tudi pazduha<\/p>\n
E. mamografija odkrije netipne lezije<\/p>\n
Za pregled glave in vratu velja<\/p>\n
A. krepitacije na vratu nakazujejo emfizem<\/p>\n
B. prazne vratne vene nakazujejo sr\u010dno popu\u0161\u010danje<\/p>\n
C. z uporabo stetoskopa ocenimo \u0161ume v vratnih arterijah<\/p>\n
D. zatrdlina nad klju\u010dnico nakazuje na zasevek raka ozkega \u010drevesa<\/p>\n
E. zasevki v vratne bezgavke so pogostej\u0161e na desni strani<\/p>\n
Izpitna vpra\u0161anja kirurgija 2015\/16<\/p>\n
Za pregled trebuha velja<\/p>\n
A. najpomembnej\u0161i del pregleda trebuha je palpacija<\/p>\n
B. avskultacija trebuha ne daje veliko podatkov<\/p>\n
C. \u017eol\u010dnik se obi\u010dajno otiplje pod levim rebrnim lokom<\/p>\n
D. otrdelost trebu\u0161ne stene govori za vnetje potrebu\u0161nice<\/p>\n
E. vranico najla\u017eje otipamo stoje<\/p>\n
Za pregled trebuha velja<\/p>\n
A. \u017eol\u010dnik se obi\u010dajno otiplje pod levim rebrnim lokom<\/p>\n
B. avskultacija trebuha daje podatke o peristaltiki<\/p>\n
C. najpomembnej\u0161i del pregleda trebuha je palpacija<\/p>\n
D. otrdelost trebu\u0161ne stene govori za okultno krvavenje<\/p>\n
E. vranico najla\u017eje otipamo na levem boku<\/p>\n
Rektalni pregled<\/p>\n
A. je za oceno prehranjenosti bolnika<\/p>\n
B. lahko oceni velikost in trdoto prostate<\/p>\n
C. ocenjuje vaginalno sluznico v primeru zapeke<\/p>\n
D. ocenjuje polnost ampule<\/p>\n
E. oceni \u010dvrstost sfinktra<\/p>\n
Rektalni pregled<\/p>\n
A. oceni funkcionalnost sfinktra<\/p>\n
B. je za oceno prehranjenosti bolnika<\/p>\n
C. lahko oceni velikost in trdoto maternice<\/p>\n
D. ocenjuje vaginalno sluznico v primeru zapeke<\/p>\n
E. ocnjeuje polnost ampule<\/p>\n
Rektalni pregled<\/p>\n
A. se ne izvaja ob stenozi v sigmoidnem delu \u010drevesa<\/p>\n
B. daje odgovor na stanje hemeroidalnih vozli\u010dev<\/p>\n
C. se izvaja vedno pri pacientu z anamnezo melene<\/p>\n
D. lahko oceni \u010dvrstost cekuma<\/p>\n
E. ni nujen pri bolniku z rakom danke<\/p>\n
Protrombinski \u010das<\/p>\n
A. se ozna\u010di s kratico P\u010c<\/p>\n
B. se ozna\u010di s kratico APT\u010c<\/p>\n
C. se meri v INR<\/p>\n
D. se ozna\u010di s kratico KKS<\/p>\n
E. vitamin K<\/p>\n
Protrombinski \u010das<\/p>\n
A. meri tendenco strjevanja krvi<\/p>\n
B. ka\u017ee na aktivnost vitamina D<\/p>\n
C. je odvisen od varfarinskih preparatov<\/p>\n
D. kraj\u0161i je pri okvari jeter<\/p>\n
E. ima normalen INR je med 2 in 3<\/p>\n
Izpitna vpra\u0161anja kirurgija 2015\/16<\/p>\n
Testi, ki ka\u017eejo funkcijo ledvic so<\/p>\n
A. kreatinin, alkalna fosfataza, hematokrit<\/p>\n
B. urea, bilirubin, alkalna fosfataza<\/p>\n
C. lipaza, urea, kreatinin<\/p>\n
D. urea, kreatinin, elektroliti<\/p>\n
Za potrditev infekcije se vzamejo naslednje krvne preiskave<\/p>\n
A. amilaza<\/p>\n
B. diferencialno krvno sliko<\/p>\n
C. C reaktivni protein<\/p>\n
D. albumini<\/p>\n
E. kreatinin<\/p>\n
Parametri za spremljanje vnetnega dogajanja po operaciji so<\/p>\n
A. monociti<\/p>\n
B. C reaktivni protein<\/p>\n
C. amilaza<\/p>\n
D. pro BNP<\/p>\n
E. prokalcitonin<\/p>\n
Za oceno jetrne funkcije se uporablja<\/p>\n
A. bilirubin, eritrociti, kreatinin<\/p>\n
B. urea, bilirubin, alkalna fosfataza<\/p>\n
C. alkalna fosfataza, bilirubin, proteini<\/p>\n
D. bilirubin, urea, amilaza<\/p>\n
E. protrombinski \u010das, urat, kreatinin<\/p>\n
Za oceno jetrne funkcije se uporablja<\/p>\n
A. Bilirubin, eritrociti, kreatinin, urea<\/p>\n
B. Alkalna fosfataza, bilirubin, proteini<\/p>\n
C. Urea, bilirubin, alkalna fosfataza<\/p>\n
D. bilirubin, eritrociti, amilaza<\/p>\n
E. biliverdin, urobilinogen in bilobil<\/p>\n
Katera od preiskav ne sodi med kontrastne preiskave<\/p>\n
A. retrogradna urologija<\/p>\n
B. koronarografija<\/p>\n
C. irigografija<\/p>\n
D. mielografija<\/p>\n
E. bronhoskopija<\/p>\n
Katera od preiskav ne sodi med kontrastne preiskave<\/p>\n
A. scintigrafija<\/p>\n
B. koronarografija<\/p>\n
C. irigoskopija<\/p>\n
D. mielogradna bronhoskopija<\/p>\n
E. retrogradna urologija<\/p>\n
Izpitna vpra\u0161anja kirurgija 2015\/16<\/p>\n
Katera od na\u0161tetih diagnosti\u010dnih metod je tomografija<\/p>\n
A. RTG<\/p>\n
B. CT<\/p>\n
C. UZ<\/p>\n
D. MR<\/p>\n
E. scintigrafija<\/p>\n
Katera od na\u0161tetih metod sodi med interventno radiologijo<\/p>\n
A. Perkutana nefrostomija<\/p>\n
B. Perkutana transluminalna angioplastika<\/p>\n
C. Endoultrazvo\u010dna preiskava<\/p>\n
D. Ezofagogastroduodenoskopija<\/p>\n
E. Mediastinoskopija<\/p>\n
Katera od na\u0161tetih metod ne sodi med interventno radiologijo<\/p>\n
A. Ezofagogastroduodenoskopija<\/p>\n
B. Perkutana transluminalna angioplastika<\/p>\n
C. Endoultrazvo\u010dna preiskava<\/p>\n
D. Perkutana nefrostomija<\/p>\n
E. Mediastinoskopija<\/p>\n
Katera od na\u0161tetih metod ne sodi med interventno radiologijo<\/p>\n
A. Perkutana nefrostomija<\/p>\n
B. Perkutana transluminalna angioplastika<\/p>\n
C. Magnetna resonanca<\/p>\n
D. Perkutana endoskospka gastrostoma<\/p>\n
E. Mediastinoskopija<\/p>\n
Ultrazvo\u010dna preiskava<\/p>\n
A. Uporablja za osnovo odboj, lom in absorbcijo zvoka<\/p>\n
B. Je invazivna preiskava<\/p>\n
C. Uporablja odbite valove , ki se pretvorijo v sliko<\/p>\n
D. Je \u0161kodljiva za nose\u010dnice<\/p>\n
E. Je najprimernej\u0161a za pregled kostnih struktur<\/p>\n
Ultrazvo\u010dna preiskava<\/p>\n
A. Uporablja za osnovo odboj, lom in absorbcijo zraka<\/p>\n
B. Je neinvazivna preiskava<\/p>\n
C. Je najprimernej\u0161a za pregled kostnih struktur<\/p>\n
D. Uporablja odbite valove , ki se pretvorijo v sliko<\/p>\n
E. Je \u0161kodljiva za nose\u010dnice<\/p>\n
Scintigrafija<\/p>\n
A. Je invazivna metoda za oceno velikosti organa<\/p>\n
B. Se uporablja za oceno velikosti fetusa v zgodnji nose\u010dnosti<\/p>\n
C. Naj pogosteje se uporablja za ugotavljanje bolezenskih sprememb na skeletu<\/p>\n
D. Se uporablja za iskanje vnetnih \u017eari\u0161\u010d<\/p>\n
E. Poka\u017ee znake razsoja malignoma v skelet<\/p>\n
Izpitna vpra\u0161anja kirurgija 2015\/16<\/p>\n
Scintigrafija<\/p>\n
A. Je neinvazivna metoda za oceno velikosti organa<\/p>\n
B. Se uporablja za oceno velikosti fetusa v pozni nose\u010dnosti<\/p>\n
C. Se uporablja za iskanje vnetnih \u017eari\u0161\u010d<\/p>\n
D. Najpogosteje se uporablja za ugotavljanje metastatskih sprememb na skeletu<\/p>\n
E. Se uporablja za oceno fetalne starosti<\/p>\n
Scintigrafija<\/p>\n
A. Je neinvazivna metoda za oceno velikosti organa<\/p>\n
B. Se uporablja za oceno velikosti fetusa v pozni nose\u010dnosti<\/p>\n
C. Se ne uporablja za iskanje vnetnih \u017eari\u0161\u010d<\/p>\n
D. Najpogosteje se uporablja za ugotavljanje metastatskih sprememb na skeletu<\/p>\n
E. Uporablja radioaktivni izotop<\/p>\n
Magnetna resonanca<\/p>\n
A. Uporablja za preiskavo izotope<\/p>\n
B. Slika je odvisna od porazdelitev vodikovih jeder v telesu<\/p>\n
C. Je \u0161kodljiva za nose\u010dnice<\/p>\n
D. Za prikaz velikih \u017eil in sr\u010dnih votlin ne potrebuje kontrasta<\/p>\n
E. Je mo\u017ena pri pacientih s sr\u010dnim vzpodbujevalcem<\/p>\n
Magnetna resonanca<\/p>\n
A. Uporablja za preiskavo vodotopne izotope<\/p>\n
B. Slika je odvisna od porazdelitev vodikovih jeder v telesu<\/p>\n
C. Je \u0161kodljiva za nose\u010dnice<\/p>\n
D. Za prikaz velikih \u017eil in sr\u010dnih votlin ne potrebuje kontrasta<\/p>\n
E. Primerna za prikaz mehkih tkiv<\/p>\n
Ku\u017enine za mikrobiolo\u0161ke preiskave<\/p>\n
A. Odvzamemo sterilno pri punkciji sklepa<\/p>\n
B. Niso pomembne za identifikacijo gliv<\/p>\n
C. So pomembne za identifikacijo bakterij<\/p>\n
D. Odvzamemo pred pri\u010detkom antibioti\u010dnega zdravljenja<\/p>\n
E. So pomembne za spremljanje celjenja<\/p>\n
Ku\u017enine za mikrobiolo\u0161ke preiskave<\/p>\n
A. Urina vzamemo vedno s katetrom<\/p>\n
B. Vedno odvzamemo sterilno<\/p>\n
C. So pomembne za identifikacijo bakterij<\/p>\n
D. Niso pomembne za identifikacijo gliv<\/p>\n
E. Odvzamemo po zaklju\u010dku antibioti\u010dnega zdravljenja<\/p>\n
Katera od na\u0161tetih endoskopskih metod uporablja naravne odprtine<\/p>\n
A. Bronhoskopija<\/p>\n
B. Laparoskopija<\/p>\n
C. Artroskopija<\/p>\n
D. Kolonoskopija<\/p>\n
E. Ureterocistoskopija<\/p>\n
Izpitna vpra\u0161anja kirurgija 2015\/16<\/p>\n
Katera od na\u0161tetih endoskopskih metod ne uporablja naravne odprtine<\/p>\n
A. Kolonoskopija<\/p>\n
B. Laparoskopija<\/p>\n
C. Artroskopija<\/p>\n
D. Bronhoskopija<\/p>\n
E. Histeroskopija<\/p>\n
Katera od na\u0161tetih endoskopskih metod uporablja naravne odprtine<\/p>\n
A. Mediastinoskopija<\/p>\n
B. Laparoskopija<\/p>\n
C. Ureterocistoskopija<\/p>\n
D. Artroskopija<\/p>\n
E. Otoskopija<\/p>\n
Katera od na\u0161tetih endoskopskih metod ne uporablja naravne odprtine<\/p>\n
A. Ureterocistoskopija<\/p>\n
B. Laparoskopija<\/p>\n
C. Mediastinoskopija<\/p>\n
D. Artroskopija<\/p>\n
E. Histeroskopija<\/p>\n
Katera od na\u0161tetih endoskopskih metod uporablja naravne odprtine<\/p>\n
A. Laparoskopija<\/p>\n
B. Artroskopija<\/p>\n
C. Kolonoskopija<\/p>\n
D. Bronhoskopija<\/p>\n
E. Otoskopija<\/p>\n
Zdru\u017eite trditve v obeh stolpcih (mo\u017enih je ve\u010d povezav).<\/p>\n
A. …….. rigidna endoskopija 1 rektoskopija<\/p>\n
B. …….. naravna odprtina 2 proktoskopija<\/p>\n
C. …….. fleksibilna endoskopija 3 kolonoskopija<\/p>\n
D. …….. kontrastna preiskava 4 irigografija<\/p>\n
5 gastroskopija<\/p>\n
[wp_ad_camp_1]<\/p>\n
Za rektoskopijo velja<\/p>\n
A. Da gre za rigidno endoskopijo<\/p>\n
B. Da se preiskuje debelo \u010drevo do lienalne fleksure<\/p>\n
C. Da je mogo\u010de so\u010dasno izvajati posege<\/p>\n
D. Da se zaradi te\u017eav s \u010di\u0161\u010denjem uporablja le rektoskop za enkratno uporabo<\/p>\n
E. Da ni mo\u017ena pri zapori blata v sigmi<\/p>\n
Za rektoskopijo velja<\/p>\n
A. Da gre za fleksibilno endoskopijo<\/p>\n
B. Da se preiskuje debelo \u010drevo do lienalne fleksure<\/p>\n
C. Da je mogo\u010de so\u010dasno izvajati posege<\/p>\n
D. Da se zaradi te\u017eav s \u010di\u0161\u010denjem aparata uporablja le rektoskop za enkratno uporabo<\/p>\n
E. Da je mo\u017ena pri zapori blata v sigmi<\/p>\n
Izpitna vpra\u0161anja kirurgija 2015\/16<\/p>\n
Za kolonoskopijo velja<\/p>\n
A. da se lahko pregleda tudi terminalni ileum<\/p>\n
B. da je potrebno pred preiskavo \u010di\u0161\u010denje \u010drevesja<\/p>\n
C. da ni mo\u017eno odstranjevati polipe<\/p>\n
D. da je mo\u017ena perforacija \u010drevesa<\/p>\n
E. da je potrebna so\u010dasna rentgenska kontrola<\/p>\n
Za kolonoskopijo velja<\/p>\n
A. da se lahko pregleda tudi terminalno te\u0161\u010de \u010drevo<\/p>\n
B. da je mo\u017eno odstranjevati polipe<\/p>\n
C. da je potrebno pred preiskavo kontrola urina<\/p>\n
D. da se lahko biopsira \u010drevesna stena<\/p>\n
E. da je potrebna so\u010dasna rentgenska kontrola<\/p>\n
Ekscizija<\/p>\n
A. Je sinonim za incizijo<\/p>\n
B. Je izrez ko\u017ene tvorbe<\/p>\n
C. Je odstranitev sklepa<\/p>\n
D. Pomeni vrez<\/p>\n
E. Pomeni izrezati<\/p>\n
Ekscizija<\/p>\n
A. Je odstranitev dela stopala<\/p>\n
B. Je izrez ko\u017ene tvorbe<\/p>\n
C. Je sinonim za incizijo<\/p>\n
D. Pomeni vrez<\/p>\n
E. Pomeni izrezati<\/p>\n
\u010ce je zarezanje incizija<\/p>\n
A. je izrezanje ekscizija<\/p>\n
B. je izlu\u0161\u010denje resekcija<\/p>\n
C. je odstranitev organa v globini ekstirpacija<\/p>\n
D. je raz\u0161irjenje biopsija<\/p>\n
E. je odstranitev dela telesa eksereza<\/p>\n
Obkro\u017ei pravilne trditve<\/p>\n
A. zarezanje je incizija<\/p>\n
B. izlu\u0161\u010denje je resekcija<\/p>\n
C. odstranitev organa v globini je ekstirpacija<\/p>\n
D. raz\u0161irjenje je biopsija<\/p>\n
E. odstranitev dela telesa je eksereza<\/p>\n
Katera od naslednjih trditev je pravilna<\/p>\n
A. ekscizija je odstranitev dela telesa<\/p>\n
B. incizija je zarezanje tkiva<\/p>\n
C. ekscizija je raz\u0161irjenje<\/p>\n
D. splenektomija je odstranitev organa<\/p>\n
E. dilatacija je odstranitev delca votlega tkiva<\/p>\n
Izpitna vpra\u0161anja kirurgija 2015\/16<\/p>\n
Kateri od posegov pomeni delno odstranitev \u017eelodca<\/p>\n
A. parcialna gastrektomija<\/p>\n
B. totalna gastrektomija<\/p>\n
C. distalna gastrektomija<\/p>\n
D. gastroenteroanastomoza<\/p>\n
E. ventrikulografija<\/p>\n
Kateri od posegov pomeni delno odstranitev \u017eelodca<\/p>\n
A. gastroenteroanastomoza<\/p>\n
B. parcialna gastrektomija<\/p>\n
C. totalna gastrektomija<\/p>\n
D. subtotalna gastrektomija<\/p>\n
E. ventrikulografija<\/p>\n
Kateri od posegov pomeni delno odstranitev \u017eelodca<\/p>\n
A. totalna gastrektomija<\/p>\n
B. parcialna gastrektomija<\/p>\n
C. ventrikulografija<\/p>\n
D. subtotalna gastrektomija<\/p>\n
E. ventrikuloduoedenektomija<\/p>\n
\u010ce del tkiva izpulimo govorimo o<\/p>\n
A. Amputaciji<\/p>\n
B. Ekstirpaciji<\/p>\n
C. Ekserezi<\/p>\n
D. Dezobliteraciji<\/p>\n
\u010ce pri\u0161ijemo odstranjen del telesa to imenujemo<\/p>\n
A. Eksplantacija<\/p>\n
B. Transplantacija<\/p>\n
C. Implantacija<\/p>\n
D. Replantacija<\/p>\n
E. Regeneracija<\/p>\n
\u010ce pri\u0161ijemo odstranjen del telesa to imenujemo<\/p>\n
A. Implantacija<\/p>\n
B. Transplantacija<\/p>\n
C. Eksplantacija<\/p>\n
D. Replantacija<\/p>\n
E. Interplantacija<\/p>\n
Kateri od naslednjih izrazov pomeni odstranitev celotnega organa<\/p>\n
A. Splenektomija<\/p>\n
B. Laparotomija<\/p>\n
C. Enukleacija<\/p>\n
D. Holecistektomija<\/p>\n
E. Gastrostomija<\/p>\n
F. Punkcija<\/p>\n
Izpitna vpra\u0161anja kirurgija 2015\/16<\/p>\n
Kateri od naslednjih izrazov ne pomeni odstranitev celotnega organa<\/p>\n
A. Splenektomija<\/p>\n
B. Laparotomija<\/p>\n
C. Histerektomija<\/p>\n
D. Holecistektomija<\/p>\n
E. Gastrostomija<\/p>\n
F. Tonzilektomija<\/p>\n
Kateri od naslednjih izrazov pomeni odstranitev celotnega organa<\/p>\n
A. Splenotomija<\/p>\n
B. Laparotomija<\/p>\n
C. Histerektomija<\/p>\n
D. Holecistotomija<\/p>\n
E. Gastrostomija<\/p>\n
F. Tonzilostomija<\/p>\n
Ozna\u010di anastomozo med \u017eelodcem in ozkim \u010drevesom<\/p>\n
A. Ezofagojejuno anastomoza<\/p>\n
B. Gastrokoli\u010dna anastomoza<\/p>\n
C. Gastroentero anastomoza<\/p>\n
D. Ileorektalna anastomoza<\/p>\n
E. Ventrikulodescendentna anastomoza<\/p>\n
Ozna\u010di anastomozo med \u017eelodcem in ozkim \u010drevesom<\/p>\n
A. Ezofagojejuno anastomoza<\/p>\n
B Enterogastri\u010dna anastomoza<\/p>\n
C Ileorektalna anastomoza<\/p>\n
D Gastroentero anastomoza<\/p>\n
E Ventrikulodescendentna anastomoza<\/p>\n
Ozna\u010di anastomozo med dvema deloma ozkega \u010drevesa<\/p>\n
A. Enteroentero anastomoza<\/p>\n
B. Ezofagojejunalna anastomoza<\/p>\n
C. Ileorektalna anastomoza<\/p>\n
D. Enterokoli\u010dna anastomoza<\/p>\n
E. Ileojejunalna anastomoza<\/p>\n
Ozna\u010di anastomoze med dvema deloma debelega \u010drevesa<\/p>\n
A. Gastroentero anastomoza<\/p>\n
B. Descendosigmo anstomoza<\/p>\n
C. Transverzosigmo anastomoza<\/p>\n
D. Ileorekto anastomoza<\/p>\n
E. Descendojejunalna anastomoza<\/p>\n
Za odvajanje blata lahko pri bolniku naredimo<\/p>\n
A. gastrostomo<\/p>\n
B. kolostomo<\/p>\n
C. terminalno ileostomo<\/p>\n
D. nefrostomo<\/p>\n
E. traheostomo<\/p>\n
Izpitna vpra\u0161anja kirurgija 2015\/16<\/p>\n
Katera stoma se izvede za odvajanje blata<\/p>\n
A. ileostoma<\/p>\n
B. gastrostoma<\/p>\n
C. zankasta ileostoma<\/p>\n
D. nefrostoma<\/p>\n
E. enteroenteroastomoza<\/p>\n
Za ileostomo velja<\/p>\n
A. izlo\u010dek je teko\u010din kisel<\/p>\n
B. lahko je stenska stoma<\/p>\n
C. mora biti nad nivojem ko\u017ee<\/p>\n
D. izlo\u010dek je teko\u010din alkalen<\/p>\n
E. se preventivno naredi pri totalni gastrektomiji<\/p>\n
Za dvocevno stomo velja<\/p>\n
A. da sta na trebu\u0161ni steni dve odprtini<\/p>\n
B. da je izlo\u010dek vedno kompaktno blato<\/p>\n
C. da je ni mogo\u010de rekonstruirati<\/p>\n
D. da se izvede kot preventivna urostoma<\/p>\n
E. da je najpogostej\u0161a zankasta ileostoma<\/p>\n
Za dvocevno stomo velja<\/p>\n
A. da sta na trebu\u0161ni steni ena odprtina<\/p>\n
B. da je izlo\u010dek vedno kompaktno blato<\/p>\n
C. da jo je mogo\u010de rekonstruirati<\/p>\n
D. da se izvede kot preventivna urostoma<\/p>\n
E. da je najpogostej\u0161a zankasta ileostoma<\/p>\n
Igla, ki pri prehodu preko tkiva ne napravi veliko odprtino imenujemo<\/p>\n
A. Travmatska<\/p>\n
B. Atravmatska<\/p>\n
C. Ravna igla<\/p>\n
D. Okrogla igla<\/p>\n
E. Basinka<\/p>\n
Igla, ki nima u\u0161esa v katerega se zatakne nit imenujemo<\/p>\n
A. Atravmatska<\/p>\n
B. \u010crevesna<\/p>\n
C. Topa<\/p>\n
D. Okrogla<\/p>\n
E. Basinka<\/p>\n
Za spojitev tkiv uporabljamo<\/p>\n
A. Spekulum<\/p>\n
B. Atravmatski \u0161iv<\/p>\n
C. Travmatski \u0161iv<\/p>\n
D. Ekarter<\/p>\n
E. Raspatorij<\/p>\n
Izpitna vpra\u0161anja kirurgija 2015\/16<\/p>\n
Spajalnik<\/p>\n
A. Je priprava za spenjanje ko\u017ee<\/p>\n
B. Je priprava za koaguliranje tkiv<\/p>\n
C. Je elektri\u010dni in\u0161trument<\/p>\n
D. Je uporabljan pri abdominalnih operacijah<\/p>\n
E. Ni kirur\u0161ki in\u0161trument<\/p>\n
Kateri od na\u0161tetih je in\u0161trument za odmikanje in dr\u017eanje tkiva<\/p>\n
A. Prijemalka<\/p>\n
B. Retraktor<\/p>\n
C. Sveder<\/p>\n
D. Klip<\/p>\n
E. Kljuka<\/p>\n
Minimalno invazivna kirurgija<\/p>\n
A. Uporabljamo iste in\u0161trumente kot pri klasi\u010dni kirurgiji<\/p>\n
B. Vstopamo preko majhne laparotomije<\/p>\n
C. Je, \u010de je poseg opravljen endovaskularno<\/p>\n
D. Ne uporablja sponk<\/p>\n
E. Se izvaja brez narkoze<\/p>\n
Prednosti minimalne invazivne kirurgije so<\/p>\n
A. Manj\u0161a poraba analgetikov takoj po operaciji<\/p>\n
B. Kraj\u0161a hospitalizacija pri primerljivih posegih<\/p>\n
C. Dalj\u0161i \u010das operiranja<\/p>\n
D. Dolga u\u010dna krivulja<\/p>\n
E. Manj uporabljenih anestetikov<\/p>\n
Za odmikanje in zadr\u017eevanje tkiv se pri operaciji uporablja<\/p>\n
A. Pean<\/p>\n
B. Retraktor<\/p>\n
C. Pinceta<\/p>\n
D. Klip<\/p>\n
E. \u0160ivalnik<\/p>\n
Za prijemanje tkiv med operacijo se uporablja<\/p>\n
A. Pean<\/p>\n
B. Spekulum<\/p>\n
C. Retraktor<\/p>\n
D. Pinceta<\/p>\n
E. Stapler<\/p>\n
Za posege v telesni votlini z odprtino navzven se za odmikanje uporablja<\/p>\n
A. Spekulum<\/p>\n
B. Pean<\/p>\n
C. Pinceta<\/p>\n
D. Prijemalka<\/p>\n
E. Dleto<\/p>\n
Izpitna vpra\u0161anja kirurgija 2015\/16<\/p>\n
Za spojitev mehkih tkiv se uporablja \u0161ive. Velja<\/p>\n
A. Vedno uporabljamo najdebelej\u0161e niti<\/p>\n
B. Da uporabljano resorbilne in nerosorbile niti<\/p>\n
C. Za teko\u010di \u0161iv se uporablja samo neresorbilna nit<\/p>\n
D. Nepletena nit je monofilamentna<\/p>\n
E. Resorbilne niti se odstranjujejo<\/p>\n
Spajalnik\/stapler<\/p>\n
A. Se uporablja v ortopedski kirurgiji<\/p>\n
B. Vsebuje kovinske sponke<\/p>\n
C. Se imenuje tudi stepler<\/p>\n
D. Pogosto se uporablja pri velikih abdominalnih operacijah<\/p>\n
E. Obi\u010dajno gre za in\u0161trumente za spajanje kosti<\/p>\n
Elektri\u010dni no\u017e<\/p>\n
A. Se uporablja za spajanje bogato prekrvljenih tkiv<\/p>\n
B. Obi\u010dajno potrebuje pasivno elektrodo<\/p>\n
C. Izrablja posebne lastnosti nizkofrekven\u010dnih tokov<\/p>\n
D. Z elektri\u010dnimi tokovi tkivo koagulirajo<\/p>\n
E. Se nikoli ne uporablja pri pacientih s sr\u010dnim vzpodbujevalnikom<\/p>\n
Pri pripravi bolnika za operativni poseg<\/p>\n
A. Je treba paziti, da so dan pred operacijo v predelu operativne rane ko\u017ea obrije<\/p>\n
B. Jih v \u017eeleni polo\u017eaj vedno damo pred anestezijo<\/p>\n
C. Namestimo elektrode elektri\u010dnega no\u017ea na okon\u010dino, ki bo operirana<\/p>\n
D. Pazimo, da se bolnik ne podhladi<\/p>\n
E. Pozorni moramo biti, da ne pride do pritiska na posamezne \u017eivce<\/p>\n
Pri pripravi bolnika za operativni poseg<\/p>\n
A. Se brijejo v predelu rane z brivniki za enkratno uporabo<\/p>\n
B. Je treba paziti, da so dan pred operacijo v predelu operativne rane obriti<\/p>\n
C. Jih v \u017eeleni polo\u017eaj vedno damo pred anestezijo<\/p>\n
D. Pozorni moramo biti, da ne pride do pritiska na \u017eivce ob sklepih<\/p>\n
E. Vedno preverimo ali ima vgrajen osteosintetski material<\/p>\n
Kirur\u0161ki dreni so<\/p>\n
A. Aktivni ali pasivni<\/p>\n
B. Odprti ali zaprti<\/p>\n
C. Lahko vzrok za oku\u017ebo<\/p>\n
D. Kovinski ali plasti\u010dni<\/p>\n
E. Lahko vstavljeni v naravne odprtine<\/p>\n
Pove\u017eite trditve iz obeh stolpcev (mo\u017enih je ve\u010d povezav)<\/p>\n
A. …….. \u017eol\u010dna vsebina 1 T dren<\/p>\n
B. …….. kri 2 nazogastri\u010dna sonda<\/p>\n
C. …….. \u010drevesna vsebina 3 torakalni dren<\/p>\n
4 \u010drevesna cevka<\/p>\n
5 redonska drena\u017ea<\/p>\n
Izpitna vpra\u0161anja kirurgija 2015\/16<\/p>\n
Najpogostej\u0161a prirojena kila je<\/p>\n
A. Pooperativna kila<\/p>\n
B. Indirektna dimeljska kila<\/p>\n
C. Nereponibilna kila<\/p>\n
D. Vkle\u0161\u010dena kila<\/p>\n
E. Vodena kila<\/p>\n
Kila je pri mo\u0161kem pogostej\u0161a zaradi<\/p>\n
A. Opravljanja te\u017ejega dela<\/p>\n
B. Zaradi spu\u0161\u010danja testisov v skrotum<\/p>\n
C. Mo\u010dnej\u0161e abdominalne stene<\/p>\n
D. Ovarialnih arterij v povesmu<\/p>\n
E. Zaradi druga\u010dnega polo\u017eaja medenice<\/p>\n
Vkle\u0161\u010dena kila<\/p>\n
A. Povzro\u010di zastoj urina<\/p>\n
B. Se naro\u010di na elektivni poseg<\/p>\n
C. Nastane ko kilni vrat stisne vsebino kile<\/p>\n
D. Se ne posku\u0161a reponirati<\/p>\n
E. Je urgentno stanje<\/p>\n
Vkle\u0161\u010dena kila<\/p>\n
A. V popku povzro\u010di zastoj urina<\/p>\n
B. Se nujno operira<\/p>\n
C. Nastane ko kilni vrat stisne vsebino kile<\/p>\n
D. Se ne posku\u0161a reponirati<\/p>\n
E. Nujno potrebuje operacijo v lokalni anesteziji<\/p>\n
Operativna korekcija dimeljske kile<\/p>\n
A. Je potrebna zaradi mo\u017enih elektrolitskih motenj<\/p>\n
B. Ni potrebna, \u010de gre za indirektno kilo<\/p>\n
C. Se obi\u010dajno izvede z mre\u017eico<\/p>\n
D. Ni potrebna pri \u017eenskah, ki \u0161e niso rodile<\/p>\n
E. Je obi\u010dajno v dnevni bolni\u0161nici<\/p>\n
Operativna korekcija dimeljske kile<\/p>\n
A. Je potrebna zaradi mo\u017enega ukle\u0161\u010denja \u010drevesja<\/p>\n
B. Ni potrebna, \u010de gre za direktno kilo<\/p>\n
C. Se obi\u010dajno izvede z mre\u017eico<\/p>\n
D. Ni potrebna pri \u017eenskah, ki \u0161e niso rodile<\/p>\n
E. Ni potrebna, \u010de gre za indirektno kilo<\/p>\n
Operativna korekcija dimeljske kile<\/p>\n
A. Je obi\u010dajno v dnevni bolni\u0161nici<\/p>\n
B. Ni potrebna, \u010de gre za indirektno kilo<\/p>\n
C. Se obi\u010dajno izvede brez mre\u017eice pri starostnikih<\/p>\n
D. Ni potrebna pri \u017eenskah, ki \u0161e niso rodile<\/p>\n
E. Je potrebna zaradi mo\u017enega ukle\u0161\u010denja ozkega \u010drevesja<\/p>\n
Izpitna vpra\u0161anja kirurgija 2015\/16<\/p>\n
Za \u017eelodec velja<\/p>\n
A. Je vre\u010dast organ v hipogastriju<\/p>\n
B. Na izlo\u010danje \u017eelod\u010dnega soka vpliva vagus<\/p>\n
C. Slu\u017ei kot zbiralnik hrane in v njem se ne odvija prebava<\/p>\n
D. Se nadaljuje preko kardije v dvanajstnik<\/p>\n
E. Prehranjuje spodnja mezentri\u010dna arterija<\/p>\n
Funkcija \u017eelodca<\/p>\n
A. V njem se delno prebavljajo beljakovine<\/p>\n
B. Vhodno del se imenuje pilorus<\/p>\n
C. Izhodni del se imenuje kardija<\/p>\n
D. Slu\u017ei kot zbiralnik hrane<\/p>\n
E. Vanj se izlo\u010da \u017eol\u010d<\/p>\n
Pepti\u010dna razjeda \u017eelodca<\/p>\n
A. Nastane zaradi delovanja kisline in pepsina<\/p>\n
B. Pogosta je v predelu ileuma<\/p>\n
C. Je povezana z bakterijo<\/p>\n
D. Se doka\u017ee z ultrazvokom<\/p>\n
E. Potrebuje endoskopsko kontrolo<\/p>\n
Pepti\u010dna razjeda dvanajstnika<\/p>\n
A. Bole\u010dina ni glavni simptom<\/p>\n
B. Pogosteje prizadene kadilce<\/p>\n
C. Je redkej\u0161a kot \u017eelod\u010dna pepti\u010dna razjeda<\/p>\n
D. Zdravljenje je na\u010deloma operativno z resekcijo<\/p>\n
E. Je najpogosteje v horizontalnem delu dvanajstnika<\/p>\n
Operativno zdravljenje pepti\u010dne razjede na dvanajstniku<\/p>\n
A. Se izvaja vedno pogosteje<\/p>\n
B. Potrebuje stalno nadomestno terapijo<\/p>\n
C. Odstrani se del \u017eelodca z vratarjem<\/p>\n
D. Odstrani se del \u017eelodca s kardijo<\/p>\n
E. Izvedemo zaradi zmanj\u0161anja izlo\u010danja \u017eelod\u010dnega soka<\/p>\n
Pomembni zapleti pri pepti\u010dni razjedi so<\/p>\n
A. Perforacija<\/p>\n
B. Anastomoza<\/p>\n
C. Penetracija<\/p>\n
D. Sfinkter<\/p>\n
E. Ileus<\/p>\n
Perforacija, penetracija, stenoza in krvavitev so znaki za<\/p>\n
A. Pepti\u010dno razjedo ezofagusa<\/p>\n
B. Crohnovo bolezen \u017eelodca<\/p>\n
C. Crohnovo bolezen dvanajstnika<\/p>\n
D. Pepti\u010dno razjedo duodenuma<\/p>\n
E. Ulcerozni jejunitis<\/p>\n
Izpitna vpra\u0161anja kirurgija 2015\/16<\/p>\n
Pri bolniku z dokazanim ulkusom je pri\u0161lo do nenadne hude bole\u010dine v zgornjem trebuhu.<\/p>\n
A. Sumimo na krvavitev iz ulkusa<\/p>\n
B. Predlagamo prenehanje kajenja<\/p>\n
C. Damo klistir ali kak\u0161no drugo odvajalo<\/p>\n
D. Posumimo na perforacijo<\/p>\n
E. Opravimo rentgensko slikanje prepon<\/p>\n
Stenoza zaradi pepti\u010dnega ulkusa v predelu dvanajstnika se ka\u017ee<\/p>\n
A. Z zatekanjem \u017eol\u010da v \u017eelodec<\/p>\n
B. Z izgubo telesne te\u017ee<\/p>\n
C. S pove\u010danjem bole\u010din po bruhanju<\/p>\n
D. S krvavitvijo<\/p>\n
E. Z bruhanjem neprebavljene hrane<\/p>\n
Pilori\u010dna stenoza<\/p>\n
A. Je stenoza v predelu vratarja<\/p>\n
B. Se lahko pojavi tudi pri novorojencu<\/p>\n
C. Se zdravi operativno ob perforaciji<\/p>\n
D. Se lahko pojavi ob ulkusni bolezni<\/p>\n
E. Je vedno rakavega izvora<\/p>\n
Pilori\u010dna stenoza<\/p>\n
A. Je stenoza v predelu vratarja<\/p>\n
B. Se nikoli ne pojavi pri novorojencu<\/p>\n
C. Se zdravi konzervativno ob perforaciji<\/p>\n
D. Se lahko pojavi ob ulkusni bolezni<\/p>\n
E. Je vedno rakavega izvora<\/p>\n
Pilori\u010dna stenoza<\/p>\n
A. Se lahko pojavi pri novorojencu<\/p>\n
B. Je stenoza v predelu po\u017eiralnika<\/p>\n
C. Je vedno rakavega izvora<\/p>\n
D. Se lahko pojavi ob ulkusni bolezni<\/p>\n
E. Se zdravi konzervativno ob arterijski krvavitvi<\/p>\n
Za krvavitev iz pepti\u010dne razjede velja<\/p>\n
A. Opravimo urgentno kolonoskopijo zaradi melene<\/p>\n
B. Vedno operativno zdravljenje z resekcijo<\/p>\n
C. Zdru\u017euje meleno in hematemezo<\/p>\n
D. Potrebuje gastroskopsko diagnostiko in terapijo<\/p>\n
E. Korigiramo nivo vitamina A v krvi<\/p>\n
Rak \u017eelodca<\/p>\n
A. Ne zaseva v regionalne bezgavke<\/p>\n
B. Je v zgodnji fazi lahko asimptomatski<\/p>\n
C. Povzro\u010da simptome huj\u0161anje, odklanjanje mesa, neje\u0161\u010dost<\/p>\n
D. Se primarno zdravi operativno<\/p>\n
E. Se vedno zdravi endoskopsko<\/p>\n
Izpitna vpra\u0161anja kirurgija 2015\/16<\/p>\n
Rak \u017eelodca<\/p>\n
A. Se primarno zdravi endoskopsko<\/p>\n
B. Je v zgodnji fazi lahko asimptomatski<\/p>\n
C. Povzro\u010da simptome huj\u0161anje, odklanjanje mesa, neje\u0161\u010dost<\/p>\n
D. Ne zaseva v regionalne bezgavke<\/p>\n
E. Se vedno zdravi s kemoterapijo<\/p>\n
Pri \u017eelod\u010dnih resekcijah zaradi raka velja<\/p>\n
A. So praviloma paliativni poseg<\/p>\n
B. Pri totalni gastrektomiji se odstrani tri \u010detrtine \u017eelodca<\/p>\n
C. Pri subtotalni gastrektomiji se odstrani cel \u017eelodec<\/p>\n
D. Pri totalni gastrektomiji se po\u017eiralnik pove\u017ee z jejunumom<\/p>\n
E. Vedno se odstrani tudi vranica in del pankreasa<\/p>\n
Pri \u017eelod\u010dnih resekcijah zaradi raka velja<\/p>\n
A. So praviloma paliativni poseg<\/p>\n
B. Pri subtotalni gastrektomiji se odstrani tri \u010detrtine \u017eelodca<\/p>\n
C. Vedno se odstrani tudi vranica in del pankreasa<\/p>\n
D. Pri totalni gastrektomiji se odstrani cel \u017eelodec<\/p>\n
E. Pri totalni gastrektomiji se po\u017eiralnik pove\u017ee z ileumom<\/p>\n
Rak \u017eelodca<\/p>\n
A. Lahko povzro\u010da ileum<\/p>\n
B. Zahteva resekcijo \u017eelodca in limfadenektomijo<\/p>\n
C. Lahko povzro\u010di stenozo vratarja<\/p>\n
D. Zahteva vedno tudi odstranitev vranice<\/p>\n
E. Je vedno resektabilen<\/p>\n
Rak \u017eelodca<\/p>\n
A. Zahteva vedno tudi odstranitev vranice<\/p>\n
B. Ne prizadene potrebu\u0161nice<\/p>\n
C. Lahko povzro\u010da ileum<\/p>\n
D. Potrebuje resekcijo po\u017eiralnika, \u010de je v zgornji tretjini<\/p>\n
E. Je vedno resektabilen<\/p>\n
\u017delod\u010dne resekcije<\/p>\n
A. Zaradi raka so vedno totalne gastrektomije<\/p>\n
B. Zaradi raka so vedno zdru\u017eene z limfadenektomijo<\/p>\n
C. Zaradi ulkusne bolezni so vse bolj pogoste<\/p>\n
D. Zaradi raka pankreasa so zdru\u017eene z najvi\u0161jo morbiditeto<\/p>\n
E. Zaradi ulkusne bolezni so ob stenozi kardije<\/p>\n
Proksimalni, oralni del ozkega \u010drevesa<\/p>\n
A. Se imenuje te\u0161\u010de \u010drevo<\/p>\n
B. Se imenuje vito \u010drevo<\/p>\n
C. Se nadaljuje iz pankreasa<\/p>\n
D. Se nadaljuje iz duodenuma<\/p>\n
E. Se kon\u010da v dvanajstniku<\/p>\n
Izpitna vpra\u0161anja kirurgija 2015\/16<\/p>\n
Za ozko \u010drevo velja<\/p>\n
A. Da so v njem maligne bolezni pogoste<\/p>\n
B. Da so pogostej\u0161e kroni\u010dne vnetne bolezni<\/p>\n
C. Da ima izrazito peristaltiko<\/p>\n
D. Da je zelo odporno na radiacijo<\/p>\n
E. Da ima pogosto polipe<\/p>\n
Kako si sledijo dele \u0161irokega \u010drevesa<\/p>\n
A. Cekum, hepataln fleksura, transverzum, descendens, sigma<\/p>\n
B. Ascendens, cekum, descendens, sigma, lienalna fleksura, transverzum<\/p>\n
C. Cekum, ascendens, hepatalna fleksura, transverzum, lienalna fleksura, descendens,<\/p>\n
sigma<\/p>\n
D. Cekum, ascendens, lienalna fleksura, transverzum, hepatalna fleksura,<\/p>\n
descendens, sigma<\/p>\n
Katera diagnosti\u010dna metoda je najbolj uporabna pri diagnostiki te\u017eav v \u0161irokem \u010drevesu<\/p>\n
A. Gastroskopija<\/p>\n
B. Laparoskopija<\/p>\n
C. Kolonoskopija<\/p>\n
D. Irigografija<\/p>\n
E. Rektoskopija<\/p>\n
Katera diagnosti\u010dna metoda prikazuje spremembe na sluznici debelega \u010drevesa<\/p>\n
A. Gastroskopija<\/p>\n
B. Laparoskopija<\/p>\n
C. Kolonoskopija<\/p>\n
D. Rektoskopija<\/p>\n
E. Irigografija<\/p>\n
Divertikuloza \u0161irokega \u010drevesa<\/p>\n
A. Povzro\u010da ileus<\/p>\n
B. Je najpogostej\u0161a v sigmi<\/p>\n
C. Je ve\u010dinoma asimptomatska<\/p>\n
D. Vedno potrebuje operativni poseg ob so\u010dasno povi\u0161ani temperaturi<\/p>\n
E. Zahteva kon\u010dno stomo<\/p>\n
Divertikulitis<\/p>\n
A. Je vnetje divertiklov \u0161irokega \u010drevesa<\/p>\n
B. Se zdravi vedno operativno<\/p>\n
C. Vodi v ileum<\/p>\n
D. Se najpogosteje pojavlja pri otrocih<\/p>\n
E. Zdravimo primarno z antibiotiki<\/p>\n
Divertikulitis<\/p>\n
A. Je vnetje se\u010dnega mehurja<\/p>\n
B. Zdravimo operativno ob zapletih<\/p>\n
C. Se zdravi vedno operativno<\/p>\n
D. Vodi v ileum<\/p>\n
E. Se najpogosteje pojavlja pri starej\u0161ih<\/p>\n
Izpitna vpra\u0161anja kirurgija 2015\/16<\/p>\n
Vnetje slepi\u010da<\/p>\n
A. nastaja zaradi diareje<\/p>\n
B. nastane zaradi zapore fekolita<\/p>\n
C. je pogosteje pri najstnikih<\/p>\n
D. se ka\u017ee z bole\u010dino v levem mezogastriju<\/p>\n
E. nima povi\u0161ane temperature<\/p>\n
Vnetje slepi\u010da<\/p>\n
F. nastaja zaradi zaprtja<\/p>\n
G. ima \u0161ir\u0161o diferencialno diagnozo pri \u017eenskah<\/p>\n
H. se ka\u017ee z bole\u010dino v levem mezogastriju<\/p>\n
I. nima povi\u0161ane temperature<\/p>\n
J. je pogostej\u0161e pri najstnikih<\/p>\n
Vnet slepi\u010d<\/p>\n
A. Se diagnosticira z magnetno resonanco<\/p>\n
B. Je zdru\u017een s pove\u010danimi parametri vnetja<\/p>\n
C. Vedno perforira brez kirur\u0161kega zdravljenja<\/p>\n
D. Lahko regresira brez kirur\u0161kega zdravljenja<\/p>\n
E. Se redko pojavlja v starosti<\/p>\n
Za odstranitev slepi\u010da velja<\/p>\n
A. Je lahko artroskopska<\/p>\n
B. Ni potrebna po perforaciji<\/p>\n
C. Lahko povzro\u010di zaporo \u010drevesja zaradi zarastlin kot kasni zaplet<\/p>\n
D. Lahko prepre\u010di perforacijo in peritonitis<\/p>\n
E. Je nujna pri histerektomiji<\/p>\n
Za odstranitev slepi\u010da velja<\/p>\n
A. Je lahko artroskopska<\/p>\n
B. Ni potrebna po perforaciji<\/p>\n
C. Lahko povzro\u010di zaporo \u010drevesja zaradi zarastlin kot kasni zaplet<\/p>\n
D. Lahko prepre\u010di perforacijo in peritonitis<\/p>\n
E. Je nujna pri histerektomiji<\/p>\n
Za odstranitev slepi\u010da velja<\/p>\n
A. je lahko laparoskopska<\/p>\n
B. je nujna pri divertikulitisu<\/p>\n
C. je nujna pri holecistektomiji<\/p>\n
D. lahko prepre\u010di peritonitis ob perforaciji<\/p>\n
E. da je pogostej\u0161a pri starej\u0161ih pacientih<\/p>\n
Kroni\u010dna vnetna \u010drevesna bolezen<\/p>\n
A. Osnovno je operativno zdravljenje<\/p>\n
B. Prizadene \u010drevesno steno bolj kot mezenterij<\/p>\n
C. Klini\u010dne slike so si zelo razli\u010dne<\/p>\n
D. Ulcerozni kolitis potrebuje operativno zdravljenje ob zapletih<\/p>\n
E. Crohnova bolezen potrebuje \u010dim prej\u0161njo resekcijo<\/p>\n
Izpitna vpra\u0161anja kirurgija 2015\/16<\/p>\n
Crohnova bolezen<\/p>\n
A. Se najpogosteje ka\u017ee kot terminalni duoedenitis<\/p>\n
B. Se najpogosteje ka\u017ee kot terminalni ileitis<\/p>\n
C. Se zdravi tudi z imunosupresivi<\/p>\n
D. Se operira, \u010de se ugotovi v mladosti<\/p>\n
E. Se vedno odstrani celotno debelo \u010drevo<\/p>\n
Med vnetne bolezni debelega \u010drevesa ne \u0161tejemo<\/p>\n
A. Ulcerozni kolitis<\/p>\n
B. Divertikulozo<\/p>\n
C. Divertikulitis<\/p>\n
D. Crohnovo bolezen<\/p>\n
E. Duodenitis<\/p>\n
Med vnetne bolezni debelega \u010drevesa \u0161tejemo<\/p>\n
A. Ulcerozni kolitis<\/p>\n
B. Crohnovo bolezen<\/p>\n
C. Pepti\u010dni ulkus<\/p>\n
D. Divertikuloza<\/p>\n
E. Apendicitis<\/p>\n
Ulcerozni kolitis<\/p>\n
A. Ima bakterijsko etiologijo<\/p>\n
B. Nastane po zdravljenju z antibiotiki<\/p>\n
C. Tipi\u010dna kolonoskopska slika je z ranami na sluznici<\/p>\n
D. Ob prizadetosti celotnega \u0161irokega \u010drevesa naredimo terminalno ileostomo<\/p>\n
E. Izklju\u010dimo z gastroskopijo<\/p>\n
Za benigne tumorje \u0161irokega \u010drevesa velja<\/p>\n
A. Da so najpogostej\u0161i polipi<\/p>\n
B. Da je obi\u010dajno samo eden<\/p>\n
C. Da se diagnosticirajo z kolonoskopijo<\/p>\n
D. Da se lahko odstranijo kolonoskopsko<\/p>\n
E. Da se resecirajo kirur\u0161ko<\/p>\n
Za benigne tumorje \u0161irokega \u010drevesa velja<\/p>\n
A. Da se pojavljajo redkeje kot karcinomi<\/p>\n
B. Da jih je obi\u010dajno ve\u010d<\/p>\n
C. Da se lahko diagnosticirajo irigografsko<\/p>\n
D. Da se vedno odstranijo laparoskopsko<\/p>\n
E. Da se resecirajo kirur\u0161ko, \u010de so zelo veliki<\/p>\n
Za polipe \u0161irokega \u010drevesa velja<\/p>\n
A. Da se lahko odstranijo irigografsko<\/p>\n
B. Da se lahko razvijejo v rakasto tvorbo<\/p>\n
C. Da lahko povzro\u010dijo zaporo \u010drevesa<\/p>\n
D. Da so najpogostej\u0161i v cekumu<\/p>\n
E. Da so simptomi povezani z akutnimi stanji<\/p>\n
Izpitna vpra\u0161anja kirurgija 2015\/16<\/p>\n
Za polipe \u0161irokega \u010drevesa velja<\/p>\n
A. Da so pogost vzrok ileusa<\/p>\n
B. Da so lahko plo\u0161\u010dati<\/p>\n
C. Da so lahko gastroskopsko odstranijo<\/p>\n
D. Da so lahko hiperplasti\u010dni ali adenomski<\/p>\n
E. Da so posledica u\u017eivanje hrane z veliko vlakninami<\/p>\n
Rak \u0161irokega \u010drevesa<\/p>\n
A. Je pogostej\u0161i v aboralnem delu<\/p>\n
B. Le\u017ee\u010d na desni strani pogosteje povzro\u010da zaporo, kot \u010de le\u017ei na levi strani<\/p>\n
C. Le\u017ee\u010d na levi strani pogosteje povzro\u010da zaporo, kot \u010de le\u017ei na desni strani<\/p>\n
D. Nima povezave z dednostjo<\/p>\n
E. Je pogostej\u0161i v revnih kme\u010dkih predelih sveta<\/p>\n
Rak \u0161irokega \u010drevesa<\/p>\n
A. Je pogostej\u0161i v oralnem delu<\/p>\n
B. Le\u017ee\u010d na desni strani pogosteje povzro\u010da zaporo, kot \u010de le\u017ei na levi strani<\/p>\n
C. Le\u017ee\u010d na levi strani pogosteje povzro\u010da zaporo, kot \u010de le\u017ei na desni strani<\/p>\n
D. Je povezan z dednostjo<\/p>\n
E. Je pogostej\u0161i v revnih kme\u010dkih predelih sveta<\/p>\n
Rak \u0161irokega \u010drevesa<\/p>\n
A. Je pogostej\u0161i v aboralnem delu<\/p>\n
B. Le\u017ee\u010d na desni strani pogosteje povzro\u010da zaporo, kot \u010de le\u017ei na levi strani<\/p>\n
C. Le\u017ee\u010d na levi strani pogosteje povzro\u010da anemijo, kot \u010de le\u017ei na desni strani<\/p>\n
D. Je pogostej\u0161i v revnih kme\u010dkih predelih sveta<\/p>\n
E. Je povezan s sladkorno boleznijo<\/p>\n
Simptomi raka \u0161irokega \u010drevesa<\/p>\n
A. So lahko prekriti s sladkorno boleznijo<\/p>\n
B. Se lahko ka\u017eejo zgolj z anemijo<\/p>\n
C. So razli\u010dni glede na lokalizacijo tumorja<\/p>\n
D. V sigmi se najpogosteje ka\u017eejo z anemijo<\/p>\n
E. So povezani s spremenjenim na\u010dinom odvajanja<\/p>\n
Rak v predelu sigme<\/p>\n
A. Je diagnosti\u010dno dosegljiv proktoskopiji<\/p>\n
B. Obi\u010dajno povzro\u010da zaporo blata<\/p>\n
C. Obi\u010dajno povzro\u010da anemijo<\/p>\n
D. Spremembe v odvajanju blata so obi\u010dajno kasne<\/p>\n
E. Spremembe v odvajanju blata so obi\u010dajno zgodne<\/p>\n
Rak v predelu sigme<\/p>\n
A. Je diagnosti\u010dno dosegljiv kolonoskopiji<\/p>\n
B. Obi\u010dajno ne povzro\u010da zaporo blata<\/p>\n
C. Obi\u010dajno povzro\u010da anemijo<\/p>\n
D. Spremembe v odvajanju blata so obi\u010dajno kasne<\/p>\n
E. Spremembe v odvajanju blata so obi\u010dajno zgodne<\/p>\n
Izpitna vpra\u0161anja kirurgija 2015\/16<\/p>\n
Rak v predelu sigme<\/p>\n
A. Je diagnosti\u010dno dosegljiv kolonoskopiji<\/p>\n
B. Obi\u010dajno povzro\u010da zaporo blata<\/p>\n
C. Obi\u010dajno povzro\u010da anemijo<\/p>\n
D. Spremembe v odvajanju blata so obi\u010dajno kasne<\/p>\n
E. Spremembe v odvajanju blata so obi\u010dajno zgodne<\/p>\n
Rak v predelu esastega dela \u0161irokega \u010drevesa<\/p>\n
A. Pogosto povzro\u010da zaporo blata<\/p>\n
B. Ima enake simptome kot rak v sigmi<\/p>\n
C. Zahteva neoadjuvantno zdravljenje s kratkim re\u017eimom obsevanja<\/p>\n
D. Se ne more voditi po principih kirurgije s pospe\u0161enim okrevanjem<\/p>\n
E. Zahteva dvodnevno predoperativno \u010di\u0161\u010denja kot za kolonoskopijo<\/p>\n
Kirur\u0161ki principi resekcije zaradi raka debelega \u010drevesa<\/p>\n
A. Primarni tumor je potrebno vedno odstraniti<\/p>\n
B. Primarni tumor se ne odstrani, \u010de so prisotni zasevki<\/p>\n
C. Pri tumorju v hepatalni fleksuri naredimo desno hemikolektomijo<\/p>\n
D. Pri tumorju v hepatalni fleksuri naredimo levo hemikolektomijo<\/p>\n
E. Pri resekciji v lienalni fleksuri je potrebna stoma<\/p>\n
Kirur\u0161ki principi resekcije zaradi raka debelega \u010drevesa<\/p>\n
A. Primarni tumor je potrebno vedno odstraniti<\/p>\n
B. Primarni tumor se ne odstrani, \u010de so prisotne pozitivne bezgavke<\/p>\n
C. Pri tumorju v vrani\u010dnem zavoju naredimo sprednjo nizko resekcijo danke<\/p>\n
D. Pri tumorju v lienalni fleksuri naredimo levo hemikolektomijo<\/p>\n
E. Pri resekciji v lienalni fleksuri je potrebna stoma<\/p>\n
Kirur\u0161ki principi resekcija zaradi raka debelega \u010drevesa<\/p>\n
A. Pri tumorju v hepatalni fleksuri naredimo levo hemikolektomijo<\/p>\n
B. Jetrni zasevki niso kontraindikacija za resekcijo debelega \u010drevesa<\/p>\n
C. Pri tumorju v hepatalni fleksuri naredimo desno hemikolektomijo<\/p>\n
D. Pri tumorju v transverzalnem delu reseciramo tudi rep pankreasa<\/p>\n
E. Pri resekciji v lienalni fleksuri je potrebna stoma<\/p>\n
Kirur\u0161ki principi resekcija zaradi raka debelega \u010drevesa<\/p>\n
A. Pri tumorju v hepatalni fleksuri naredimo levo hemikolektomijo<\/p>\n
B. Pri tumorju v transverzalnem delu se odstrani pe\u010da<\/p>\n
C. Pri tumorju v hepatalni fleksuri naredimo desno hemikolektomijo<\/p>\n
D. Pri tumorju v sigmi se naredi descendentorekto anastomoza<\/p>\n
E. Pri tumorju v vrani\u010dnem zavoju naredimo desno hemikolektomijo<\/p>\n
Desna hemikolektomija<\/p>\n
A. ima anastomozo med ileumom in transverzumom<\/p>\n
B. ima anastomozo med ileumom in sigmo<\/p>\n
C. ima anastomozo med cekumom in pre\u010dnim delom debelega \u010drevesa<\/p>\n
D. ima anastomozo med jejunumom in pre\u010dnim delom debelega \u010drevesa<\/p>\n
E. ima anastomozo med jejunumom in sigmo<\/p>\n
Izpitna vpra\u0161anja kirurgija 2015\/16<\/p>\n
Pri raku v cekumu<\/p>\n
A. Se naredi raz\u0161irjena leva hemikolektomija<\/p>\n
B. Se naredi leva hemikolektomija<\/p>\n
C. Se naredi desna hemikolektomija<\/p>\n
D. Se naredi totalna kolektomija<\/p>\n
E. Se naredi ablacija z ohranitvijo cekuma<\/p>\n
Leva hemikolektomija<\/p>\n
A. je resekcija pre\u010dnega in descendentnega dela debelega \u010drevesa<\/p>\n
B. je resekcija ascendentnega in descendentnega dela debelega \u010drevesa<\/p>\n
C. je resekcija transverzuma in sigme<\/p>\n
D. je resekcija transverzuma in ascendensa<\/p>\n
E. je resekcija povirja celotne arterije mezenterike superior<\/p>\n
Resekcija pre\u010dnega dela debelega \u010drevesa<\/p>\n
A. pomeni resekcijo cele velike pe\u010de<\/p>\n
B. ima anastomozo med krnom ascendensa in sigme<\/p>\n
C. ima anastomozo med krnom ascendnesa in descendensa<\/p>\n
D. odstrani celotno povirje srednje koli\u010dne arterije<\/p>\n
E. odstrani povirje spodnje mezenteri\u010dne arterije<\/p>\n
Za izpeljano \u010drevo velja da<\/p>\n
A. je lahko kot derivacija ali hranilna stoma<\/p>\n
B. se pri bipolarni stomi izpelje terminalna sigma<\/p>\n
C. je ileostoma po koloproktektomiji dvocevna stoma<\/p>\n
D. \u010de je postavljeno trajno gre obi\u010dajno za kon\u010dno stomo<\/p>\n
E. je pri pacientu potrebna stalna korekcija elektrolitov<\/p>\n
Za izpeljano \u010drevo velja da<\/p>\n
E. je lahko kot derivacija ali hranilno<\/p>\n
F. se pri zankasti stomi izpelje terminalni ileum<\/p>\n
G. je ileostoma po koloproktektomiji dvocevna stoma<\/p>\n
H. \u010de je postavljeno trajno gre obi\u010dajno za dvocevno stomo<\/p>\n
Pri kolostomi velja<\/p>\n
A. da se pri resekciji zaradi raka \u0161iroka \u010drevesa ne uporablja<\/p>\n
B. pri desni hemikolektomiji je kolostoma obi\u010dajna<\/p>\n
C. stalna terminalna stoma se izpelje pri abdominoperinealni eksciziji<\/p>\n
D. resekcija ve\u010dkot pol metra \u0161irokega \u010drevesa vedno potrebuje stomo<\/p>\n
E. zaradi alkalnosti blata le to mo\u010dno dra\u017ei ko\u017eo<\/p>\n
Pri kolostomi velja<\/p>\n
A. blato ne dra\u017ei ko\u017ee<\/p>\n
B. pri desni hemikolektomiji kolostomae ni<\/p>\n
C. stalna ileostoma se izpelje pri abdominoperinealni eksciziji<\/p>\n
D. resekcija ve\u010d kot pol metra \u0161irokega \u010drevesa vedno potrebuje stomo<\/p>\n
E. da se pri resekciji jejunuma uporablja kot za\u010dasna<\/p>\n
Izpitna vpra\u0161anja kirurgija 2015\/16<\/p>\n
Pri ileostomi velja<\/p>\n
A. pri desni hemikolektomiji je ileostoma obi\u010dajna<\/p>\n
B. da se pri resekciji zaradi raka \u0161iroka \u010drevesa ne uporablja<\/p>\n
C. stalna terminalna ileostoma se izpelje pri abdominoperinealni eksciziji<\/p>\n
D. je nujna po totalni resekcija debelega \u010drevesa<\/p>\n
E. zaradi alkalnosti blata le to mo\u010dno dra\u017ei ko\u017eo<\/p>\n
Kateri od na\u0161tetih zapletov se pojavljajo pri izpeljanem \u010drevesu<\/p>\n
A. stenoza<\/p>\n
B. parastomalna kila<\/p>\n
C. prolaps danke<\/p>\n
D. resekcija stome<\/p>\n
E. ileus<\/p>\n
Parastomalna kila<\/p>\n
A. lahko povzro\u010da te\u017eave s fiksacijo podloge<\/p>\n
B. je pogosto asimptomatska<\/p>\n
C. se pojavlja pogosteje pri stalnih stomah<\/p>\n
D. se ne pojavlja pri dvocevni kolostomi<\/p>\n
E. je najpogostej\u0161a pri za\u010dasni ileostomi<\/p>\n
Parastomalna kila<\/p>\n
A. je kila ob stomi<\/p>\n
B. na\u010deloma ne povzro\u010da zapore blata<\/p>\n
C. se pojavlja najpogosteje pri dvocevnih stomah<\/p>\n
D. povzro\u010da te\u017eave s fiksacijo vre\u010dke<\/p>\n
E. je najpogostej\u0161a pri za\u010dasni ileostomi<\/p>\n
Obkro\u017eite pravilni trditvi<\/p>\n
A. bolnika z rakom \u0161irokega \u010drevesa pred operacijo pripravimo s klizmo<\/p>\n
B. bolnika z rakom \u0161irokega \u010drevesa pripravimo s \u010di\u0161\u010denjem za kolonoskopijo<\/p>\n
C. dva dni pred posegom bolnik ne sem u\u017eivati hrane, le teko\u010dino<\/p>\n
D. predoperativno ocenimo prehransko stanje<\/p>\n
E. pooperativno ne dajemo odvajal<\/p>\n
Obkro\u017eite pravilno trditev po operaciji zaradi raka \u0161irokega \u010drevesja<\/p>\n
A. po operaciji zaradi je potrebna nazogastri\u010dna sonda<\/p>\n
B. do prvega odvajanja blata mora pacient le\u017eati v postelji<\/p>\n
C. prvo odvajalo damo po prvem odvajanju vetrov<\/p>\n
D. teko\u010do hrano dobi pacient na operativni dan popoldne<\/p>\n
E. o vzroku operacije in naravi bolezni ga seznanimo ob odpustu<\/p>\n
Kirurgija s pospe\u0161enim okrevanjem<\/p>\n
A. omogo\u010di da operiran pacient pride prej v bolni\u0161nico<\/p>\n
B. potrebuje multiprofesionalno sodelovanje<\/p>\n
C. \u017eeli dose\u010di \u010dim manj\u0161e spremembe metabolizma<\/p>\n
D. zahteva dolgo le\u017eanje po operaicji<\/p>\n
E. prepoveduje pacientom hranjenje dan pred posegom<\/p>\n
Izpitna vpra\u0161anja kirurgija 2015\/16<\/p>\n
Hemeroidi<\/p>\n
A. so dosegljive rektoskopiji in rektalnemu pregledu<\/p>\n
B. so polipi v analnem kanalu<\/p>\n
C. so varikozno spremenjeni venski plete\u017ei pod sluznico<\/p>\n
D. ve\u010dina te\u017eav s hemeroidi se zdravi operativno<\/p>\n
E. najpogostej\u0161a te\u017eava je bole\u010de odvajanje<\/p>\n
Zlata \u017eila<\/p>\n
A. povzro\u010da krvavenje iz venskih plete\u017eev<\/p>\n
B. so varikozno spremenjeni venski plete\u017ei na goleni<\/p>\n
C. je arterija, ki prehranjuje zunanji sfinkter<\/p>\n
D. povzro\u010da srbe\u017e v analnem predelu<\/p>\n
E. se zdravi s preparati zlata<\/p>\n
Analni kanal<\/p>\n
A. obdajajo mi\u0161ice zapiralke, ki so avtonomne<\/p>\n
B. se pri raku danke v spodnji tretjini vedno ohranja<\/p>\n
C. je pomemben zaradi vzdr\u017eevanje kontinence<\/p>\n
D. se pri perianalnem abscesu odstrani v celoti<\/p>\n
E. je pri \u017eenskah dalj\u0161i kot pri mo\u0161kih<\/p>\n
Vzroki akutnega abdomna so<\/p>\n
A. perforacija votlega organa<\/p>\n
B. irigografija<\/p>\n
C. iz\u017earevanje bole\u010dine v desno ramo<\/p>\n
D. mehani\u010dna ovira zaradi zarastlin<\/p>\n
E. mehani\u010dna ovira zaradi raka<\/p>\n
Vzroki akutnega abdomna so<\/p>\n
A. perforacija votlega organa<\/p>\n
B. irigoskopija<\/p>\n
C. bole\u010dine v desnem obledju<\/p>\n
D. mehani\u010dna ovira zaradi zarastlin<\/p>\n
E. krvavenje v retroperitonej<\/p>\n
Kateri od na\u0161tetih niso vzroki akutnega abdomna<\/p>\n
A. perforacija votlega organa<\/p>\n
B. irigografija<\/p>\n
C. ileum<\/p>\n
D. pseudocista pankreasa<\/p>\n
E. mehani\u010dna ovira zaradi raka<\/p>\n
Za akutni abdomen je zna\u010dilno<\/p>\n
A. znaki popu\u0161\u010danja desnega srca<\/p>\n
B. zastoj urina<\/p>\n
C. huda splo\u0161na prizadetost bolnika<\/p>\n
D. znaki dra\u017eenja senzibilnih \u017eivcev<\/p>\n
E. znaki dra\u017ee ja mo\u017eganskih \u017eivcev<\/p>\n
Izpitna vpra\u0161anja kirurgija 2015\/16<\/p>\n
Za akutni abdomen je zna\u010dilno<\/p>\n
A. te\u017eave z odvajanjem blata<\/p>\n
B. zastoj urina<\/p>\n
C. huda splo\u0161na prizadetost bolnika<\/p>\n
D. znaki dra\u017eenja senzibilnih \u017eivcev<\/p>\n
E. znaki dra\u017eenja mo\u017eganskih \u017eivcev<\/p>\n
Bole\u010dina v spodnjem desnem delu trebuha pri najstniku najpogosteje pomeni<\/p>\n
A. akutno vnetje vranice<\/p>\n
B. akutni divertikulitis<\/p>\n
C. krvavenje iz duodenalnega ulkusa<\/p>\n
D. akutno vnetje slepi\u010da<\/p>\n
E. spodnje stenski sr\u010dnomi\u0161i\u010dni infarkt<\/p>\n
Bole\u010dina v spodnjem desnem delu trebuha pri najstnici lahko pomeni<\/p>\n
A. akutno vnetje vranice<\/p>\n
B. akutni divertikulitis<\/p>\n
C. krvavenje iz duodenalnega ulkusa<\/p>\n
D. akutno vnetje slepi\u010da<\/p>\n
E. zunajmaterni\u010dna nose\u010dnost<\/p>\n
Bole\u010dina v levem delu trebuha najpogosteje<\/p>\n
A. nakazuje na mo\u017enost akutnega pankreatitisa<\/p>\n
B. pri bolnici pomeni sum na drisko<\/p>\n
C. pri bolniku pomeni sum na perforacijo duodenuma<\/p>\n
D. pri bolniku z glomerulonefritisom sum na zagon te\u017eav<\/p>\n
E. nakazuje mo\u017enost divertikulitisa<\/p>\n
Peritonitis<\/p>\n
A. je posledica krvavenja iz duodenalnega ulkusa<\/p>\n
B. je posledica perforacije jejunuma<\/p>\n
C. je posledica terapije z antibiotiki<\/p>\n
D. je posledica perforacije sigme<\/p>\n
E. je posledica zunajmaterni\u010dne nose\u010dnosti<\/p>\n
Difuzni peritonitis<\/p>\n
A. nastane, ko je prizadeta vsa potrebu\u0161nica<\/p>\n
B. nastane, ko je vnetje omejeno s sosednjimi strukturami<\/p>\n
C. je vedno pooperacijski zaradi dehiscence anastomoze<\/p>\n
D. nastane samo pri rakavih in sladkornih bolnikih<\/p>\n
E. potrebuje operativno zdravljenje<\/p>\n
Abscesi v trebu\u0161ni votlini<\/p>\n
A. nastanejo vedno pri vnetju slepi\u010da<\/p>\n
B. so najpogostej\u0161i pri zunajmaterni\u010dni nose\u010dnosti<\/p>\n
C. povzro\u010dajo povi\u0161ano temperaturo<\/p>\n
D. osnovni postopek pri zdravljenju je izpraznitev abscesa<\/p>\n
E. so zaplet po perforaciji \u010drvesja<\/p>\n
Izpitna vpra\u0161anja kirurgija 2015\/16<\/p>\n
Intraabdominalni absces<\/p>\n
A. je zadnji zaplet po veliki abdominalni operaciji<\/p>\n
B. se imenuje subfreni\u010dni, \u010de le\u017ei ob slepi\u010du<\/p>\n
C. je lahko obojestransko v Douglasovem prostoru<\/p>\n
D. je kasni zaplet, ki ga lahko spremlja driska<\/p>\n
E. je peritifliti\u010dni \u010de le\u017ei ob slepi\u010du<\/p>\n
Zaporo prehodnosti \u010drevesa<\/p>\n
A. imenujemo ileus<\/p>\n
B. razdelimo na mehani\u010dni in paraliti\u010dni<\/p>\n
C. ne moremo dokazati z rentgenskim slikanjem<\/p>\n
D. vedno nastane zelo akutno<\/p>\n
E. prva preiskava je magnetna resonanca<\/p>\n
Mehani\u010dni ileus nastane<\/p>\n
A. lahko zaradi vnetnega stanja v \u010drevesni steni<\/p>\n
B. nastane zaradi odsotnosti normalne peristaltike<\/p>\n
C. zaradi ishemije debelega \u010drevesa<\/p>\n
D. zaradi zunaj\u010drevesnega ali znotraj\u010drevesnega vzroka<\/p>\n
E. traja nekaj dni po veliki abdominalni operaciji<\/p>\n
Paraliti\u010dni ileus nastane<\/p>\n
A. ko je odsotna parenteralna terapija<\/p>\n
B. ko je odsotna normalna peristaltika, brez mehani\u010dne zapore<\/p>\n
C. se lahko razre\u0161i brez operativnega posega<\/p>\n
D. ko prenehamo z enteralnim zdravljenjem<\/p>\n
E. se ne ka\u017ee z bruhanjem<\/p>\n
Okultno krvavenje iz prebavil<\/p>\n
A. imenujemo krvavenje iz arterij v predelu v lienalni fleksuri<\/p>\n
B. potrebuje diagnostiko pred operativnim posegom<\/p>\n
C. je izguba do 50 ml dnevno<\/p>\n
D. je krvavitev nad kardijo<\/p>\n
E. je krvavitev v trebu\u0161no votlino<\/p>\n
Okultna krvavitev iz prebavil<\/p>\n
A. je krvavite preko mehurja v trebuh<\/p>\n
B. je nevidna krvavitve v blatu<\/p>\n
C. je krvavitev nad kardijo z bruhanjem<\/p>\n
D. se ne ka\u017ee v laboratorijskih izvidih<\/p>\n
E. ne povzro\u010da vidnih sprememb blata<\/p>\n
Hematemeza in melena<\/p>\n
A. sta simptoma krvavenja iz zgornjih prebavil<\/p>\n
B. sta simptoma okultne krvavitve<\/p>\n
C. je vedno povezana s hemohezijo<\/p>\n
D. nikoli ne nastane pri krvavenja iz rakave spremembev danki<\/p>\n
E. lahko nastane po krvavitvi iz nosu<\/p>\n
Izpitna vpra\u0161anja kirurgija 2015\/16<\/p>\n
Hematemeza in melena<\/p>\n
A. sta simptoma krvavenja iz dlesni<\/p>\n
B. sta simptoma krvavenja iz spodnjih prebavil<\/p>\n
C. je vedno povezana s hemohezijo<\/p>\n
D. nikoli ne nastane pri krvavenja iz rakave spremembe v danki<\/p>\n
E. skupaj predstavljata akutno stanje<\/p>\n
Za krvavitev iz spodnjih prebavil je zna\u010dilno<\/p>\n
A. da je lahko okultna<\/p>\n
B. da jo lahko povzro\u010dajo kroni\u010dne vnetne \u010drevesne bolezni<\/p>\n
C. da je zdru\u017eena z hematemezo<\/p>\n
D. da je najpogostej\u0161i vzrok rak \u017eelodca<\/p>\n
E. da je vedno potrebno kirur\u0161ko zdravljenje<\/p>\n
Za krvavitev iz zgornjih prebavil je zna\u010dilno<\/p>\n
A. da je lahko okultna<\/p>\n
B. da jo lahko povzro\u010dajo kroni\u010dne vnetne \u010drevesne bolezni<\/p>\n
C. da je zdru\u017eena z hematemezo<\/p>\n
D. da je najpogostej\u0161i vzrok rak danke<\/p>\n
E. da je vedno potrebno kirur\u0161ko zdravljenje<\/p>\n
Katera od naslednjih krvavitev ni iz prebavil<\/p>\n
A. hematurija<\/p>\n
B. hematemeza<\/p>\n
C. melena<\/p>\n
D. hemartos<\/p>\n
E. hemahezija<\/p>\n
Katera od naslednjih krvavitev je iz prebavil<\/p>\n
A. hematurija<\/p>\n
B. hematemeza<\/p>\n
C. melena<\/p>\n
D. hemartros<\/p>\n
E. hemoptoe<\/p>\n
Katera od naslednjih krvavitev ni iz prebavil<\/p>\n
A. hematemeza<\/p>\n
B. hemartos<\/p>\n
C. hemoptoe<\/p>\n
D. melena<\/p>\n
E. hematurija<\/p>\n
\u010ce bolnik opazi sve\u017eo kri na blatu to imenujemo<\/p>\n
A. melena<\/p>\n
B. hemoptoe<\/p>\n
C. hematurija<\/p>\n
D. hematemeza<\/p>\n
E. hemohezija<\/p>\n
Izpitna vpra\u0161anja kirurgija 2015\/16<\/p>\n
\u010ce bolnik izka\u0161lja kri to imenujemo<\/p>\n
A. melena<\/p>\n
B. hemoptoe<\/p>\n
C. hematurija<\/p>\n
D. hematemeza<\/p>\n
E. hemohezija<\/p>\n
\u010ce bolnik bruha kri to imenujemo<\/p>\n
A. melena<\/p>\n
B. hemoptoe<\/p>\n
C. hematurija<\/p>\n
D. hematemeza<\/p>\n
E. hemohezija<\/p>\n
S katero diagnosti\u010dno metodo diagnosticiramo hematemezo<\/p>\n
A. ezofagogastroduodenoskopijo<\/p>\n
B. ezofagografijo<\/p>\n
C. endoskopsko retrogradno nefroskopijo<\/p>\n
D. ultrazvo\u010dno preiskavo zgornjega trebuha<\/p>\n
E. magnetno resonanco abdomna<\/p>\n
Melena<\/p>\n
A. je mo\u017eno zamenjati ob u\u017eivanju preparatov \u017eeleza<\/p>\n
B. je sled krvavih srag na blatu<\/p>\n
C. je najpogosteje posledica krvavitve iz spodnjih prebavil<\/p>\n
D. je najpogosteje posledica krvavitve iz zgornjih prebavil<\/p>\n
E. se pojavi po zdravljenju z antibiotiki tretje generacije<\/p>\n
Melena<\/p>\n
A. je belo blato, ki se pojavi pri kroni\u010dnem pankreatitisu<\/p>\n
B. je \u010drno blato zaradi u\u017eivanja preparatov \u017eeleza<\/p>\n
C. je \u010drno blato zaradi krvavenja iz \u017eelodca<\/p>\n
D. prvo blato novorojen\u010dkov<\/p>\n
E. povzro\u010da zastoj urina<\/p>\n
Melena<\/p>\n
A. je zdru\u017eena s steatorejo<\/p>\n
B. ima \u010drnikasto smolnat izgled<\/p>\n
C. je rde\u010de in mo\u010dno smrde\u010de blato<\/p>\n
D. je prvo blato po resekciji \u017eelodca<\/p>\n
E. je primes delno predelane krvi v blatu<\/p>\n
Med najpomembnej\u0161e funkcije jeter \u0161tejemo<\/p>\n
A. nastajanje in izlo\u010danje vitamina C<\/p>\n
B. skladi\u0161\u010denje in metabolizem ogljikovih hidratov<\/p>\n
C. skladi\u0161\u010denje krvnih zalog<\/p>\n
D. tvorba dejavnikov koagulacije<\/p>\n
E. presnovo limfe<\/p>\n
Izpitna vpra\u0161anja kirurgija 2015\/16<\/p>\n
Kirur\u0161ki vzroki za ikterus<\/p>\n
A. so ve\u010dinoma posthepati\u010dni<\/p>\n
B. so posledica HIV infekcije<\/p>\n
C. so posledica alkoholne razvade<\/p>\n
D. so posledica zaprtja \u017eol\u010dnih izvodil<\/p>\n
E. so obi\u010dajno posledica \u017eol\u010dnih kamnov v skupnem \u017eol\u010devodu<\/p>\n
Kirur\u0161ki vzroki za ikterus<\/p>\n
A. so posledica \u017eol\u010dnih kamnov v skupnem \u017eol\u010devodu<\/p>\n
B. so ve\u010dinoma hepati\u010dni<\/p>\n
C. so posledica jetrne odpovedi<\/p>\n
D. so posledica heptitisa<\/p>\n
E. so posledica zaprtja \u017eol\u010dnih izvodil<\/p>\n
Pri sumu na obstrukcijski ikterus<\/p>\n
A. nam da veliko podatkov rentgenogram plju\u010d<\/p>\n
B. vedno naredimo ultrazvo\u010dno preiskavo trebuha<\/p>\n
C. so notranje opornice brez klini\u010dnega pomena<\/p>\n
D. se lahko odlo\u010dimo za ERCP<\/p>\n
E. je potrebna holecistektomija<\/p>\n
Kateri od na\u0161tetih so benigni tumorji jeter<\/p>\n
A. holangiokarcinom<\/p>\n
B. adenom<\/p>\n
C. sarkom<\/p>\n
D. hepatocelularni karcinom<\/p>\n
E. hemangiom<\/p>\n
Kateri od na\u0161tetih so maligni tumorji jeter<\/p>\n
A. holangiokarcinom<\/p>\n
B. adenom<\/p>\n
C. sarkom<\/p>\n
D. hepatocelularni karcinom<\/p>\n
E. hemangiom<\/p>\n
Asimptomaski, slu\u010dajno odkrit tumor v jetrih imenujemo<\/p>\n
A. hepatom<\/p>\n
B. hemangiom<\/p>\n
C. incidentalom<\/p>\n
D. lipom<\/p>\n
E. furunkel<\/p>\n
Pri laparoskopski holecistektomiji<\/p>\n
A. se vedno odstrani \u017eol\u010dnik<\/p>\n
B. se vedno napravi tudi intraoperativno slikanje \u017eol\u010dnih izvodil<\/p>\n
C. se odstranjuje tudi skupno \u017eol\u010dno izvodilo<\/p>\n
D. se ne naredi tudi papilotomija<\/p>\n
E. se odstrani \u017eol\u010d<\/p>\n
Izpitna vpra\u0161anja kirurgija 2015\/16<\/p>\n
Pri laparoskopski holecistektomiji<\/p>\n
A. se vedno napravi tudi intraoperativna biligrafija<\/p>\n
B. se odstrani \u017eol\u010dnik s kamni<\/p>\n
C. se ne odstranjuje tudi skupno \u017eol\u010dno izvodilo<\/p>\n
D. se naredi tudi papilotomija<\/p>\n
E. se odstrani \u017eol\u010d<\/p>\n
Laparoskopska holecistektomija<\/p>\n
A. se naredi preko laparotomije z odstranitvijo \u017eol\u010dnika<\/p>\n
B. je odstranitev kamnov iz \u017eol\u010dnika<\/p>\n
C. se izvede skozi posamezne incizije v trebu\u0161ni steni<\/p>\n
D. vedno se odstrani \u017eol\u010dnik brez podveze cisti\u010dnega voda<\/p>\n
E. se izvede tudi pri hidropsu \u017eol\u010dnika<\/p>\n
Laparoskopska holecistektomija<\/p>\n
A. je odstranitev kamnov iz \u017eol\u010dnika<\/p>\n
B. je laparoskopska odstranitev \u017eol\u010dnika s kamni<\/p>\n
C. je pogostej\u0161e izvajana kot klasi\u010dna holecistektomija<\/p>\n
D. je primerna samo za mlade pacientke<\/p>\n
E. je lahko izvedena skozi naravne odprtine<\/p>\n
Holecistektomija<\/p>\n
A. je operativna odstranitev \u017eol\u010dnih vodov<\/p>\n
B. je odstranitev majhnih \u017eol\u010dnih kamnov<\/p>\n
C. je operativna odstranitev \u017eol\u010da<\/p>\n
D. je lahko klasi\u010dna z laparotomijo ali laparoskopska<\/p>\n
E. je pri empijemu \u017eol\u010dnika urgentna operacija<\/p>\n
\u017dol\u010dni kamni so pogostej\u0161i<\/p>\n
A. pri starej\u0161ih mo\u0161kih<\/p>\n
B. pri mladoletnikih<\/p>\n
C. pri debelih<\/p>\n
D. pri bolnikih z jutranjo zgago<\/p>\n
E. pri \u017eenskah v rodnem obdobju<\/p>\n
Holecistektomija<\/p>\n
A. se ne izvaja pri najstnikih<\/p>\n
B. pomeni odstranitev \u017eol\u010dnika<\/p>\n
C. lahko je artroskopska ali klasi\u010dna<\/p>\n
D. zahteva splo\u0161no anestezijo<\/p>\n
E. se ne izvede po \u017eelod\u010dni resekciji<\/p>\n
Hidrops \u017eol\u010dnika<\/p>\n
A. nastane pri prevelikem u\u017eivanju pija\u010de<\/p>\n
B. je nabiranje sluzi v \u017eol\u010dniku<\/p>\n
C. ni nikoli povezan z \u017eol\u010dnimi kamni<\/p>\n
D. je napolnjen z belim \u017eol\u010dem<\/p>\n
E. je pogostej\u0161i pri diabetikih<\/p>\n
Izpitna vpra\u0161anja kirurgija 2015\/16<\/p>\n
Vzroki za nastanek \u017eol\u010dnih kamnov so<\/p>\n
A. visoka koncentracija holesterola v \u017eol\u010du<\/p>\n
B. pove\u010dano izlo\u010danje \u017eol\u010da<\/p>\n
C. infekcija<\/p>\n
D. visok pH v dvanajstniku<\/p>\n
E. nizek pH v dvanajstniku<\/p>\n
Katero od naslednji bolezenskih stanj ne sodijo med zaplete \u017eol\u010dnih kamnov<\/p>\n
A. holedoholitiaza<\/p>\n
B. nefrolitiaza<\/p>\n
C. pankreatitis<\/p>\n
D. ileum<\/p>\n
E. perforacija \u017eol\u010dnika<\/p>\n
Katero od naslednji bolezenskih stanj ne sodijo med zaplete po operaciji \u017eol\u010dnih kamnov<\/p>\n
A. biliarna fistula<\/p>\n
B. nefrolitiaza<\/p>\n
C. vnetje \u017eol\u010dnika<\/p>\n
D. ileum<\/p>\n
E. zaostali kamni v skupnem \u017eol\u010devodu<\/p>\n
Indikacija za holecistektomijo je<\/p>\n
A. vse simptomatske oblike \u017eol\u010dnih kamnov<\/p>\n
B. \u017eol\u010dni kamni, ki delajo te\u017eave<\/p>\n
C. \u010de na ultrazvoku ni kamnov in je pacient brez te\u017eav<\/p>\n
D. \u010de je pacient mlad<\/p>\n
E. \u010de je pacient debel<\/p>\n
Indikacija za holecistektomijo<\/p>\n
A. so vse asimptomatske oblike \u017eol\u010dnih kamnov<\/p>\n
B. so \u017eol\u010dni kamni, ki delajo te\u017eave<\/p>\n
C. je \u010de na ultrazvoku ni kamnov in je pacient brez te\u017eav<\/p>\n
D. \u010de je pacient mlad<\/p>\n
E. \u010de je pacient diabetik<\/p>\n
Indikacija za holecistektomijo<\/p>\n
A. so vse asimptomatske oblike \u017eol\u010dnih kamnov<\/p>\n
B. so \u017eol\u010dni kamni, ki delajo te\u017eave<\/p>\n
C. je \u010de na ultrazvoku ni kamnov in ima pacient bole\u010dine v zgornjem trebuhu<\/p>\n
D. \u010de je imel pacient vnet \u017eol\u010dnik<\/p>\n
E. ni pri rizi\u010dnih pacientih s sladkorno boleznijo<\/p>\n
Akutni pankreatitis<\/p>\n
A. je vnetje parotidne \u017eleze<\/p>\n
B. je pogostej\u0161i pri u\u017eivalcih alkohola<\/p>\n
C. lahko povzro\u010di kardiogeni \u0161ok<\/p>\n
D. nastane pri \u017eenskah pogosteje zaradi \u017eol\u010dnih kamnov<\/p>\n
E. je vnetje vseh \u017elez<\/p>\n
Izpitna vpra\u0161anja kirurgija 2015\/16<\/p>\n
Pri akutnem pankreatitisu<\/p>\n
A. je indicirana operacija le v primeru, \u010de gre za alkoholni vzrok<\/p>\n
B. je potrebna operacija, \u010de gre za slab odgovor na konzervativno zdravljenje<\/p>\n
C. se odstrani celoten pankreas v primeru hemoragi\u010dnega pankreatitisa<\/p>\n
D. ve\u010dinoma se izvaja sekvestracija pankreasa<\/p>\n
E. je pomembno intenzivno zdravljenje<\/p>\n
Zapleti akutnega pankreatitisa so<\/p>\n
A. psevdocista pankreasa<\/p>\n
B. driska<\/p>\n
C. pomanjkanje vitamina K<\/p>\n
D. obstipacija<\/p>\n
E. absces ob pankreasu<\/p>\n
Kroni\u010dni pankreatitis<\/p>\n
A. povzro\u010da te\u017eave v prebavljanju ma\u0161\u010dob<\/p>\n
B. se zdravi operativno<\/p>\n
C. povzro\u010da eksokrino in nato endokrino insuficienco pankreasa<\/p>\n
D. povzro\u010di primarno popu\u0161\u010danje endokrine funkcije<\/p>\n
E. je povezan z u\u017eivanjem alkohola<\/p>\n
Kroni\u010dni pankreatitis<\/p>\n
A. povzro\u010da te\u017eave v prebavljanju beljakovin<\/p>\n
B. se na\u010deloma zdravi konzervativno<\/p>\n
C. povzro\u010da endokrino in nato enksokrino insuficienco pankreasa<\/p>\n
D. povzro\u010di primarno popu\u0161\u010danje kortikosteroidne funkcije<\/p>\n
E. lahko povzro\u010di diabetes v kon\u010dni obliki<\/p>\n
Rak pankreasa<\/p>\n
A. v glavi pankreasa se operira s cefali\u010dno pankreatoduodenektomijo<\/p>\n
B. se najpogosteje pojavi v repu<\/p>\n
C. ima ve\u010dinoma ikterus kot prvi znak<\/p>\n
D. povzro\u010da diabetes mellitus<\/p>\n
E. povzro\u010da portalno hipertenzijo<\/p>\n
Rak pankreasa<\/p>\n
A. se lahko ozdravi operativno<\/p>\n
B. se najpogosteje pojavi v repu<\/p>\n
C. ima ve\u010dinoma ikterus kot prvi znak<\/p>\n
D. povzro\u010da diabetes mellitus<\/p>\n
E. povzro\u010da portalno hipertenzijo, \u010de je v glavi pankreasa<\/p>\n
Rak pankreasa<\/p>\n
A. se lahko ozdravi le operativno<\/p>\n
B. se najpogosteje pojavi v glabi trebu\u0161ne slinavke<\/p>\n
C. povzro\u010da diabetes mellitus<\/p>\n
D. ima lahko napet \u017eol\u010dnik kot znak<\/p>\n
E. povzro\u010da portalno hipotenzijo, \u010de je v glavi pankreasa<\/p>\n
Izpitna vpra\u0161anja kirurgija 2015\/16<\/p>\n
Portalna hipertenzija<\/p>\n
A. povzro\u010da pomanj\u0161anje vranice<\/p>\n
B. zve\u010da pritisk v spodnji veni kavi<\/p>\n
C. pove\u010da se koagulabilnost krvi<\/p>\n
D. povzro\u010di krvavenje iz varic po\u017eiralnika<\/p>\n
E. se lahko opazi ob in\u0161pekciji trebuha<\/p>\n
Portalna hipertenzija<\/p>\n
A. povzro\u010di krvavenje iz varic velike safene<\/p>\n
B. povzro\u010da pove\u010danje vranice<\/p>\n
C. zve\u010da pritisk v spodnji veni kavi<\/p>\n
D. pove\u010da se koagulabilnost krvi<\/p>\n
E. se lahko opazi ob in\u0161pekciji trebuha<\/p>\n
Portalna hipertenzija<\/p>\n
A. zve\u010da pritisk v spodnji veni kavi<\/p>\n
B. povzro\u010da jo ciroza jeter<\/p>\n
C. pove\u010da se koagulabilnost krvi<\/p>\n
D. povzro\u010di krvavenje iz varic velike sefene<\/p>\n
E. se lahko opazi pri gastroskopiji<\/p>\n
Ruptura vranice<\/p>\n
A. nastane ob direktnem udarcu v desni spodnji trebuh<\/p>\n
B. ne nastane zaradi penetrantne po\u0161kodbe trebuha<\/p>\n
C. povzro\u010di krvavitev v \u010drevo<\/p>\n
D. potrebuje splenektomijo ob hipovolemi\u010dnem \u0161oku<\/p>\n
E. pri stabilnem bolniku se lahko zdravi konzervativno<\/p>\n
Ruptura vranice<\/p>\n
A. nastane ob direktnem udarcu v levi spodnji trebuh<\/p>\n
B. lahko nastane zaradi penetrantne po\u0161kodbe trebuha<\/p>\n
C. povzro\u010di krvavitev v \u010drevo<\/p>\n
D. povzro\u010di krvavitev v \u017eelodec<\/p>\n
E. potrebuje splenektomijo ob hipovolemi\u010dnem \u0161oku<\/p>\n
Ileostoma<\/p>\n
A. je lahko dvocevna ali kon\u010dna<\/p>\n
B. ni nikoli dvocevna<\/p>\n
C. izlo\u010da formirano blato<\/p>\n
D. izlo\u010da veliko teko\u010dega blata<\/p>\n
E. izlo\u010da blato, ki je do ko\u017ee agresivno<\/p>\n
Ileostoma<\/p>\n
A. je vedno kon\u010dna<\/p>\n
B. ni nikoli dvocevna<\/p>\n
C. izlo\u010da formirano blato<\/p>\n
D. izlo\u010da veliko teko\u010dega blata<\/p>\n
E. izlo\u010da blato, ki je do ko\u017ee agresivno<\/p>\n
Izpitna vpra\u0161anja kirurgija 2015\/16<\/p>\n
Kolostoma<\/p>\n
A. se oblikuje pri perforaciji slepi\u010da<\/p>\n
B. izlo\u010da formirano blato<\/p>\n
C. kon\u010dna kolostoma vedno potrebuje dvodelni sistem<\/p>\n
D. ob blatu se izlo\u010dajo tudi plini<\/p>\n
E. je izvede pri eksciziji danke<\/p>\n
Kolostoma<\/p>\n
A. je izvede pri eksciziji danke<\/p>\n
B. izlo\u010da le formirano blato<\/p>\n
C. kon\u010dna kolostoma vedno potrebuje kolostomsko vre\u010dko<\/p>\n
D. ob blatu se ne izlo\u010dajo plini<\/p>\n
E. se oblikuje pri perforaciji \u017eelodca<\/p>\n
Urostoma<\/p>\n
A. je urinska stoma<\/p>\n
B. se prazni s Fogarty katetrom<\/p>\n
C. je zaplet zdravljenja akutnega pankreatitisa<\/p>\n
D. izlo\u010da teko\u010de blato in urin<\/p>\n
E. se izpelje z drena\u017eo prostate<\/p>\n
Urostoma<\/p>\n
A. izlo\u010da lo\u010deno blato in urin<\/p>\n
B. se prazni s katetrom<\/p>\n
C. je zaplet zdravljenja akutnega holecistitisa<\/p>\n
D. je urinska stoma<\/p>\n
E. se izpelje z drena\u017eo prostate<\/p>\n
Urostoma<\/p>\n
A. je izpeljan se\u010d preko stome<\/p>\n
B. je vstavljena z drenom v ledvico kot nefrostoma<\/p>\n
C. je cistostoma, \u010de je vstavljena v semenjak<\/p>\n
D. je lahko preko izpeljanega \u017eol\u010dnega mehurja<\/p>\n
E. povzro\u010da te\u017eave z ileusom<\/p>\n
Jetrne resekcije<\/p>\n
A. sledijo polo\u017eaju \u017eol\u010dnika<\/p>\n
B. sledijo jetrnim venam<\/p>\n
C. sledijo portalnim venam<\/p>\n
D. so vedno anatomske<\/p>\n
E. izvajamo z ultrazvo\u010dnimi disektorji<\/p>\n
Jetrne resekcije<\/p>\n
A. sledijo \u017eol\u010dnim vodom<\/p>\n
B. sledijo jetrnim venam<\/p>\n
C. sledijo portalnim venam<\/p>\n
D. so lahko atipi\u010dne<\/p>\n
E. izvajamo z ultravidnimi disektorji<\/p>\n
Izpitna vpra\u0161anja kirurgija 2015\/16<\/p>\n
Ateroskleroza<\/p>\n
A. se za\u010dne z nepravilnostmi \u017eilnega endotela<\/p>\n
B. se za\u010dne z nepravilnostmi \u017eilne adventicije<\/p>\n
C. se pospe\u0161i s kajenjem, debelostjo in povi\u0161anim tlakom<\/p>\n
D. ne prizadene aorte<\/p>\n
E. povzro\u010di rast leh v venskem sistemu<\/p>\n
Tipanje pulzov na arterijah<\/p>\n
A. je nepotrebno v obdobju ultrazvo\u010dne diagnostike<\/p>\n
B. na najbolj oddaljenih delih telesa povedo najve\u010d<\/p>\n
C. je zelo pomembno pri sr\u010dnomi\u0161i\u010dnem infarktu<\/p>\n
D. nam da podatek o Dopplerjevem efektu<\/p>\n
E. ob polnih venah ni mogo\u010de<\/p>\n
Angiografija<\/p>\n
A. je kontrastna preiskava \u017eilj z intravenskim vbrizganjem kontrastnega sredstva<\/p>\n
B. je potrebna za histolo\u0161ko sliko arterijske stene<\/p>\n
C. natan\u010dno prika\u017ee fiziologijo prizadetih delov \u017eilja<\/p>\n
D. je nujna pri vsaki amputaciji na nogi zaradi kroni\u010dne \u017eilne zapore<\/p>\n
E. poka\u017ee kje je zo\u017eitev, ki potrebuje raz\u0161iritev<\/p>\n
Angiografija<\/p>\n
A. je kontrastna preiskava \u017eilj z intrakardialnim vbrizganjem kontrastnega sredstva<\/p>\n
B. je prikaz vseh \u017eil, vklju\u010dno z anevrizmami<\/p>\n
C. je potrebna za histolo\u0161ko sliko venske stene<\/p>\n
D. je nujna pri vsaki amputaciji na nogi zaradi kroni\u010dne \u017eilne zapore<\/p>\n
E. poka\u017ee kje je stenoza, ki potrebuje raz\u0161iritev<\/p>\n
Akutne arterijske zapore sodijo med nujna stanja zaradi<\/p>\n
A. ker povzro\u010dajo kroni\u010dno ishemijo stanja<\/p>\n
B. ker povzro\u010dajo nenadno prekinitev oskrbe tkiv s kisikom<\/p>\n
C. ker pove\u010dajo tlak v kapilarah<\/p>\n
D. zmanj\u0161anja tlaka v mo\u017eganih<\/p>\n
E. ker lahko prepre\u010dijo amputacijo<\/p>\n
Embolija<\/p>\n
A. je nenadna zapora vene, ki jo povzro\u010di potujo\u010di krvni strdek<\/p>\n
B. se diagnosticira z endovaskularno diagnostiko<\/p>\n
C. zama\u0161i arterijo, ko se strdek zagozdi<\/p>\n
D. kot simptom nastane huda bole\u010dina in parestezije<\/p>\n
E. strdek pri operaciji odstranimo s Foleyevim katetrom<\/p>\n
Embolija<\/p>\n
A. je nenadna zapora vene, ki jo povzro\u010di potujo\u010di krvni strdek<\/p>\n
B. kot simptom nastane huda bole\u010dina in parestezije<\/p>\n
C. se zdravi z ultrazvo\u010dnim razbijanjem strdka<\/p>\n
D. lahko privede do amputacije uda<\/p>\n
E. najpogostej\u0161i vzrok je sladkorna bolezen<\/p>\n
Izpitna vpra\u0161anja kirurgija 2015\/16<\/p>\n
Embolektomija<\/p>\n
A. je operacija pri kateri se odstrani obolel del arterije<\/p>\n
B. je odstranitev strdka v arteriji<\/p>\n
C. je odstranitev strdka v veni<\/p>\n
D. se lahko naredi tudi ultrazvo\u010dno<\/p>\n
E. narejena prekasno lahko pomeni amputacijo uda<\/p>\n
Embolektomija<\/p>\n
A. se naredi endoskopsko<\/p>\n
B. je odstranitev strdka iz mo\u017eganskih ven<\/p>\n
C. je pojav ma\u0161\u010dobnih kapljic v plju\u010dih<\/p>\n
D. je odstranitev strdka iz arterije<\/p>\n
E. se odstrani s pomo\u010djo katetra<\/p>\n
Trombozo povzro\u010da<\/p>\n
A. krvni strdek na mestu bolezensko spremenjene stene<\/p>\n
B. potujo\u010di strdek<\/p>\n
C. strdek iz desnega srca<\/p>\n
D. strdek, ki ga z embolektomijo odstranimo<\/p>\n
Tromboza<\/p>\n
A. povzro\u010di sprememba stene na katero se prilepi strdek<\/p>\n
B. pri operativnem zdravljenju se ultrazvo\u010dno odstrani strdek<\/p>\n
C. nastane po\u010dasneje kot embolija<\/p>\n
D. strdek se odtrga v desnem atriju<\/p>\n
E. povzro\u010da plju\u010dno embolijo<\/p>\n
Ozna\u010dite pravilne trditve o trombozi in emboliji<\/p>\n
A. v obeh primerih gre za zaporo \u017eile<\/p>\n
B. tromboza nastane akutnej\u0161e od embolije<\/p>\n
C. za trombektomijo uporabimo katetre z balon\u010dkom<\/p>\n
D. pri embolektomiji odstranimo obolelo intimo<\/p>\n
E. embolija v okon\u010dini lahko povzro\u010di tudi plju\u010dno embolijo<\/p>\n
Krvni obtok<\/p>\n
A. se pri trombozi ne prekine popolnoma<\/p>\n
B. se pri emboliji prekine popolnoma<\/p>\n
C. se pri emboliji vzpostaviti preko venskega sistema<\/p>\n
D. se vzpostavi preko limfati\u010dnega sistema<\/p>\n
Perkutano transluminalno angioplastiko<\/p>\n
A. izvajamo laparoskopsko preko arterije mezenterike superior<\/p>\n
B. izvajamo za vstavljanje \u017eilnih opornic<\/p>\n
C. izvajamo preko glavnega \u017eol\u010dnega voda<\/p>\n
D. izvajamo na kratkih \u017eilnih zaporah<\/p>\n
E. lahko nadome\u0161\u010da obvodno operacijo (bypass)<\/p>\n
Izpitna vpra\u0161anja kirurgija 2015\/16<\/p>\n
Perkutano transluminalno angioplastiko<\/p>\n
A. izvajamo endoluminalno preko femoralne arterije<\/p>\n
B. izvajamo za vstavljanje \u017eilnih opornic<\/p>\n
C. izvajamo preko glavne \u017eol\u010dne arterije<\/p>\n
D. izvajamo na dolgih \u017eilnih zaporah<\/p>\n
E. lahko nadome\u0161\u010da obvodno operacijo (bypass)<\/p>\n
Kroni\u010dna arterijska zapora<\/p>\n
A. nastaja kot kroni\u010dna posledica ateroskleroze<\/p>\n
B. je najpogostej\u0161a na zgornjih okon\u010dinah<\/p>\n
C. klini\u010dna slika je odvisna od povirja vene<\/p>\n
D. kolaterale delujejo kot naravno obvod<\/p>\n
E. kolaterale pove\u010dajo tlak v glavni arteriji<\/p>\n
Kroni\u010dna arterijska zapora<\/p>\n
A. nastaja kot kroni\u010dna posledica hipertenzije<\/p>\n
B. je najpogostej\u0161a na zgornjih okon\u010dinah<\/p>\n
C. klini\u010dna slika je odvisna od povirja vene<\/p>\n
D. kolaterale delujejo kot naravno obvod<\/p>\n
E. kolaterale paradoksno poslab\u0161ajo zaporo<\/p>\n
Kirur\u0161ki poseg zaradi kroni\u010dne arterijske zapore<\/p>\n
A. je indiciran preden se naredi kolateralni pretok<\/p>\n
B. je upravi\u010den, ko ishemija ogro\u017ea prizadeti del<\/p>\n
C. je lahko premostitev ali trombendarteriektomija<\/p>\n
D. je nujen pri bolnikih s sr\u010dnim vzpodbujevalcem<\/p>\n
E. ni nujen pri inzulinskih diabetikih<\/p>\n
Zapore visceralnih arterij<\/p>\n
A. povzro\u010dajo bole\u010dino na te\u0161\u010de<\/p>\n
B. povzro\u010dajo bole\u010dino po zau\u017eitju hrane<\/p>\n
C. pogosto spremlja zapora blata<\/p>\n
D. povzro\u010dijo abdominalno angino<\/p>\n
E. so te\u017eke za diagnostiko zaradi prekrivanja simptomov<\/p>\n
Anevrizma trebu\u0161ne aorte<\/p>\n
A. je zo\u017eitev aorte pod renalnimi arterijami<\/p>\n
B. je najpogostej\u0161a lokalizacija anevrizem<\/p>\n
C. se lahko zdravi samo operativno<\/p>\n
D. je obi\u010dajno vretenasta<\/p>\n
E. se nikoli ne \u0161iri v iliakalne arterije<\/p>\n
Po operaciji abdominalne anevrizme se pacientu zmanj\u0161uje urna diureza.<\/p>\n
A. pacientu zvi\u0161ate dozo diuretika<\/p>\n
B. pacient zvi\u0161ate dozo analgetika<\/p>\n
C. zaradi zmanj\u0161ane diureze pospe\u0161ite infuzijo<\/p>\n
D. obvestite zdravnika zaradi suma na zmanj\u0161an pritok krvi v ledvica<\/p>\n
E. pacientu ponudite ve\u010d teko\u010dine<\/p>\n
Izpitna vpra\u0161anja kirurgija 2015\/16<\/p>\n
Transitorna ishemi\u010dna ataka (TIA)<\/p>\n
A. je prehodna motnja v o\u017eiv\u010denju mo\u017eganov<\/p>\n
B. je stalna motnja v predelu karotid<\/p>\n
C. je prehodna motnja v prekrvavitvi mo\u017eganov<\/p>\n
D. se pojavi pri embolektomiji koronark<\/p>\n
E. se lahko ponovi, \u010de ni zdravljena<\/p>\n
Transitorna ishemi\u010dna ataka (TIA)<\/p>\n
A. je kon\u010dna motnja v o\u017eiv\u010denju mo\u017eganov<\/p>\n
B. je stalna motnja v predelu koronark<\/p>\n
C. je prehodna motnja v prekrvavitvi mo\u017eganov<\/p>\n
D. se pojavi pri embolektomiji koronark<\/p>\n
E. se lahko ponovi, \u010de ni zdravljena<\/p>\n
Anevrizme<\/p>\n
A. se s\u010dasoma ve\u010dajo<\/p>\n
B. so ob razpoku pogosto vzrok smrti<\/p>\n
C. v trebu\u0161ni aorti so nevarne, \u010de so \u0161ir\u0161e kot 8 cm<\/p>\n
D. so najpogosteje posledica tope po\u0161kodbe<\/p>\n
E. so najpogostej\u0161e na hepati\u010dni arteriji<\/p>\n
Anevrizme<\/p>\n
A. so najpogostej\u0161e na renalni arteriji<\/p>\n
B. so ob razpoku pogosto vzrok smrti<\/p>\n
C. se s\u010dasoma manj\u0161ajo<\/p>\n
D. v trebu\u0161ni aorti so nevarne, \u010de prepre\u010dijo dotok krvi v renalne arterije<\/p>\n
E. so najpogosteje posledica tope po\u0161kodbe<\/p>\n
Zdravljenje anevrizem<\/p>\n
A. je vedno endoskopsko<\/p>\n
B. na abdominalni aorti se klasi\u010dno se ne izvaja ve\u010d<\/p>\n
C. se izklju\u010dujejo s hemodializo<\/p>\n
D. je odvisno od lokalizacije anevrizme<\/p>\n
E. je akutno pri groze\u010di rupturi<\/p>\n
Diabeti\u010dno stopalo<\/p>\n
A. nastane zaradi povi\u0161anega krvnega tlaka<\/p>\n
B. pogosto zahteva transmetatarzalno amputacijo<\/p>\n
C. pri akutnih stanjih zahteva giljotinsko amputacijo nad gle\u017enjem<\/p>\n
D. se zdravi samo z neoperacijskimi posegi<\/p>\n
E. ima pridru\u017eeno iztirjeno sladkorno bolezen<\/p>\n
Kirur\u0161ko zdravljenje diabeti\u010dnega stopala<\/p>\n
A. ima za cilj odstranitev mrtvine in \u017eari\u0161\u010d<\/p>\n
B. ima vedno za posledico amputacijo dela stopala<\/p>\n
C. je omejeno na ko\u017eno okvaro<\/p>\n
D. se po amputaciji pokrije s ko\u017enim transplantatom<\/p>\n
E. pride v po\u0161tev, \u010de je terapija z li\u010dinkami neuspe\u0161na<\/p>\n
Izpitna vpra\u0161anja kirurgija 2015\/16<\/p>\n
Globoka venska tromboza<\/p>\n
A. pomeni pojavljanje strdkov v povrhnjih venah<\/p>\n
B. pomeni vnetno dogajanje po aplikaciji visokoosmolarnih raztopin v veno<\/p>\n
C. je posledica staze, po\u0161kodbe endotela in pove\u010danje nagnjenosti krvi k strjevanju<\/p>\n
D. je pogostej\u0161a pri starej\u0161ih<\/p>\n
E. je pogostej\u0161a pri rakavih bolnikih<\/p>\n
Globoka venska tromboza<\/p>\n
A. pomeni pojavljanje strdkov v plu\u010dnih venah<\/p>\n
B. pomeni vnetno dogajanje po aplikaciji visokoosmolarnih raztopin v centralno veno<\/p>\n
C. je posledica po\u0161kodbe endotela in pove\u010danje nagnjenosti krvi k strjevanju<\/p>\n
D. je pogostej\u0161a pri mlaj\u0161ih<\/p>\n
E. je redlej\u0161a pri rakavih bolnikih<\/p>\n
Globoko vensko trombozo<\/p>\n
A. lahko prepre\u010dimo z dajanjem aspirina po operaciji<\/p>\n
B. prepre\u010dimo s prekinitvijo u\u017eivanja estrogenskega zdravljenja pred operacijo<\/p>\n
C. lahko spregledamo, ker nima jasnih klini\u010dnih znakov<\/p>\n
D. doka\u017eemo s kontrastno CT preiskavo<\/p>\n
E. se lahko razvije v plju\u010dno embolijo<\/p>\n
Globoko vensko trombozo<\/p>\n
A. pomeni vnetno dogajanje po aplikaciji visokoosmolarnih raztopin v veno<\/p>\n
B. je pogostej\u0161a po ortopedskih operacijah na okon\u010dinah<\/p>\n
C. lahko spregledamo, ker nima jasnih klini\u010dnih znakov<\/p>\n
D. doka\u017eemo s kontrastno CT preiskavo<\/p>\n
E. se lahko razvije v plju\u010dno embolijo<\/p>\n
Povrhnji flebitis<\/p>\n
A. je nevaren zaradi plju\u010dne embolije<\/p>\n
B. se zdravi lokalno z obkladki<\/p>\n
C. antibiotik je pri zdravljenju potreben redko<\/p>\n
D. je pogost po vstavitvi centralnih venskih katetrov<\/p>\n
E. potrebuje obvodno operacijo<\/p>\n
Flebitis<\/p>\n
A. je gnojno vnetje vene<\/p>\n
B. se pojavi pri aplikaciji zdravil v periferno veno<\/p>\n
C. zdravi se operativno<\/p>\n
D. antibiotik je pri zdravljenju redko potreben<\/p>\n
E. pogostej\u0161i je pri centralnih kot pri perifernih venah<\/p>\n
Flebitis<\/p>\n
A. je vnetje vene<\/p>\n
B. se pojavi pri aplikaciji zdravil v centralno veno<\/p>\n
C. antibiotik je pri zdravljenju redko potreben<\/p>\n
D. zdravi se operativno<\/p>\n
E. pogostej\u0161i je pri centralnih kot pri perifernih venah<\/p>\n
Izpitna vpra\u0161anja kirurgija 2015\/16<\/p>\n
Plju\u010dna embolija<\/p>\n
A. nastane ko strdek iz globokega venskega sistema zama\u0161i plju\u010dno veno<\/p>\n
B. pri glavnini bolnikov je vzrok v globoki venski trombozi v spodnjih okon\u010dinah<\/p>\n
C. se nikoli ne zdravi s heparinom<\/p>\n
D. pri masivni plju\u010dni emboliji je zdravljenje kirur\u0161ko<\/p>\n
E. lahko posredno prepre\u010dimo s povijanjem nog<\/p>\n
Plju\u010dna embolija<\/p>\n
A. nastane ko strdek iz globokega venskega sistema zama\u0161i plju\u010dno veno<\/p>\n
B. se nikoli ne zdravi s heparinom<\/p>\n
C. pri masivni plju\u010dni emboliji je zdravljenje kirur\u0161ko<\/p>\n
D. doka\u017eemo jo s kontrastno CT preiskavo<\/p>\n
E. lahko posredno prepre\u010dimo s povijanjem nog<\/p>\n
Plju\u010dna embolija<\/p>\n
A. nastane ko strdek iz globokega venskega sistema zama\u0161i plju\u010dno arterijo<\/p>\n
B. se zdravi s heparinom<\/p>\n
C. pri masivni plju\u010dni emboliji je zdravljenje kirur\u0161ko<\/p>\n
D. ne moremo dokazati s kontrastno CT preiskavo<\/p>\n
E. lahko posredno prepre\u010dimo z nizkomolekuranim heparinom<\/p>\n
Plju\u010dna embolija<\/p>\n
A. nastane ko strdek iz globokega venskega sistema zama\u0161i plju\u010dno arterijo<\/p>\n
B. strdek najpogosteje pride iz ven medenice in spodnjih okon\u010din<\/p>\n
C. lahko posredno prepre\u010dimo z nizkomolekuranim heparinom<\/p>\n
D. ne moremo dokazati s kontrastno CT preiskavo<\/p>\n
E. pri masivni plju\u010dni emboliji je zdravljenje kirur\u0161ko<\/p>\n
Plju\u010dna embolija<\/p>\n
A. nastane ko strdek iz globokega venskega sistema zama\u0161i plju\u010dno veno<\/p>\n
B. pri glavnini bolnikov je vzrok v venski trombozi v medenici<\/p>\n
C. se nikoli ne zdravi s heparinom<\/p>\n
D. pri masivni plju\u010dni emboliji je zdravljenje kirur\u0161ko<\/p>\n
E. lahko posredno doka\u017eemo z EKG jem<\/p>\n
Plju\u010dna embolija<\/p>\n
A. pri masivni plju\u010dni emboliji je zdravljenje kirur\u0161ko<\/p>\n
B. je mo\u017een zaplet pri po\u0161kodbi medenice<\/p>\n
C. lahko posredno prepre\u010dimo z nizkomolekuranim heparinom<\/p>\n
D. ne moremo dokazati s kontrastno CT preiskavo<\/p>\n
E. nastane ko strdek iz globokega venskega sistema zama\u0161i plju\u010dno arterijo<\/p>\n
Plju\u010dna embolija<\/p>\n
A. nastane ko strdek iz globokega venskega sistema zama\u0161i plju\u010dno veno<\/p>\n
B. prepre\u010dujemo z aplikacijo nizkomolekularnega heparina subkutano<\/p>\n
C. pri masivni plju\u010dni emboliji je zdravljenje kirur\u0161ko<\/p>\n
D. doka\u017eemo jo s kontrastno UZ preiskavo<\/p>\n
E. lahko posredno prepre\u010dimo s povijanjem nog<\/p>\n
Izpitna vpra\u0161anja kirurgija 2015\/16<\/p>\n
Varikozne spremembe ven spodnjih udov<\/p>\n
A. so vre\u010dasto spremenjene globoke vene goleni<\/p>\n
B. so posledica popu\u0161\u010danja sr\u010dnih zaklopk<\/p>\n
C. se predoperativno opredelijo s kontrastno ultrazvo\u010dno preiskavo<\/p>\n
D. se zdravijo s strippingom \u2013 klasi\u010dno radikalno odstranitvijo velike vene safene<\/p>\n
E. se odstranijo z radiofrekven\u010dno ablacijo<\/p>\n
Varikozne spremembe ven spodnjih udov<\/p>\n
F. so posledica popu\u0161\u010danja sr\u010dnih zaklopk<\/p>\n
G. so vre\u010dasto spremenjene globoke vene goleni<\/p>\n
H. se predoperativno opredelijo z Dopplerjevo ultrazvo\u010dno preiskavo<\/p>\n
I. so posledica jetrnih bolezni<\/p>\n
J. se zdravijo s endovaskularnimi posegi<\/p>\n
Kroni\u010dne venske motnje<\/p>\n
A. na zgornjih okon\u010dinah so pogostej\u0161e kot na spodnjih<\/p>\n
B. lahko na spodnjih okon\u010dinah povzro\u010dajo venske razjede<\/p>\n
C. se zdravi vedno operativno<\/p>\n
D. imajo obi\u010dajno prizadeta oba venska sistema<\/p>\n
E. na zgornjih okon\u010dinah povzro\u010dajo teleangiektazije<\/p>\n
Kroni\u010dne venske motnje<\/p>\n
A. se zdravi vedno operativno z obvodom<\/p>\n
B. na zgornjih okon\u010dinah so pogostej\u0161e kot na spodnjih<\/p>\n
C. lahko na spodnjih okon\u010dinah povzro\u010dajo venske razjede<\/p>\n
D. imajo obi\u010dajno prizadeta oba venska sistema<\/p>\n
E. lahko akutno zakrvavijo<\/p>\n
Limfedem<\/p>\n
A. nastane zaradi povi\u0161anega krvnega tlaka<\/p>\n
B. nastane po radikalni odstranitvi bezgavk<\/p>\n
C. zdravi se izklju\u010dno kirur\u0161ko<\/p>\n
D. je omejen na okon\u010dine<\/p>\n
E. se ka\u017ee kot zastoj mezge<\/p>\n
Limfedem<\/p>\n
A. je najpogostej\u0161i na rokah po radikalni operaciji malignoma dojke<\/p>\n
B. zdravi se izklju\u010dno kirur\u0161ko<\/p>\n
C. se lahko pojavi pri parenteralni aplikaciji citostatika<\/p>\n
D. ka\u017ee na zastoj limfe<\/p>\n
E. limfna drena\u017ea je najpogostej\u0161a terapija<\/p>\n
Venski dostop<\/p>\n
A. primarno i\u0161\u010demo \u010dim bolj proksimalno na okon\u010dini<\/p>\n
B. je centralen, \u010de je kateter vstavljen v cefali\u010dno veno<\/p>\n
C. je vedno izveden s sterilnimi rokavicami<\/p>\n
D. je lahko centralen preko periferne vene<\/p>\n
E. se prebrizga ,\u010de trombozira<\/p>\n
Izpitna vpra\u0161anja kirurgija 2015\/16<\/p>\n
Venski dostop<\/p>\n
A. primarno i\u0161\u010demo \u010dim bolj distalno na okon\u010dini<\/p>\n
B. je vedno periferen preko centralne vene<\/p>\n
C. je centralen, \u010de je kateter vstavljen v cefali\u010dno veno<\/p>\n
D. je lahko centralen preko periferne vene<\/p>\n
E. je potrebno menjati vsak teden<\/p>\n
Ishemi\u010dna bolezen srca<\/p>\n
A. nastane zaradi zo\u017eitev plju\u010dnih ven<\/p>\n
B. se poslab\u0161a ob zama\u0161itvi ven\u010dne arterije<\/p>\n
C. se diagnosticira z invazivno sr\u010dno diagnostiko<\/p>\n
D. se zdravi z vstavitvijo \u017eilne opornice<\/p>\n
E. se pojavi, ko se \u017eilna svetlina 75% premera \u017eile<\/p>\n
Ozna\u010dite prirojene sr\u010dne napake<\/p>\n
A. defekt v pretinu<\/p>\n
B. degeneracija prevodnega sistema<\/p>\n
C. odprt vod med plju\u010dno arterijo in aorto<\/p>\n
D. odprt venozni sinus<\/p>\n
E. zaprt ductus arteriosus<\/p>\n
Katera od sr\u010dnih napak je prirojena?<\/p>\n
A. Defekt v pretinu<\/p>\n
B. Mitralna insuficienca<\/p>\n
C. Odprt vod med plju\u010dno arterijo in aorto<\/p>\n
D. Odprt vod med plju\u010dno veno in aorto<\/p>\n
E. Odprt koronarni sinus<\/p>\n
Katera od sr\u010dnih napak je prirojena?<\/p>\n
A. Odprt vod med plju\u010dno arterijo in aorto<\/p>\n
B. Defekt v pretinu<\/p>\n
C. Mitralna regurgitacija<\/p>\n
D. Odprt vod med plju\u010dno veno in aorto<\/p>\n
E. Odprta karotidna fistula<\/p>\n
Katera od na\u0161tetih bolezni potrebuje operativno zamenjavo zaklopke<\/p>\n
A. aortna insuficienca<\/p>\n
B. plju\u010dna hipertenzija<\/p>\n
C. arterijska hipertenzija<\/p>\n
D. aortna stenoza<\/p>\n
E. aortna disekcija<\/p>\n
Katera od bolezni potrebuje operativno zamenjave zaklopke<\/p>\n
A. aortna hipertenzija<\/p>\n
B. aortna stenoza<\/p>\n
C. aortna insuficienca<\/p>\n
D. aortna skleroza<\/p>\n
E. aortna ishemija<\/p>\n
Izpitna vpra\u0161anja kirurgija 2015\/16<\/p>\n
Katera operacija bi bila potrebna pri aortni stenozi<\/p>\n
A. menjava aortne zaklopke<\/p>\n
B. raz\u0161iritev mitralnega ustja<\/p>\n
C. PCA acendentnega dela aorte<\/p>\n
D. Balonska dilatacija descendentnega dela aorte<\/p>\n
E. Obvod ven\u010dnih arterij<\/p>\n
Premostitvena operacija na srcu<\/p>\n
A. se imenuje bypass<\/p>\n
B. se vedno opravi po vstavitvi stentov<\/p>\n
C. se nikoli ne opravi pri pacientu s sladkorno boleznijo<\/p>\n
D. se opravi, ko bolezni ne moremo kontrolirati z zdravili<\/p>\n
E. pomeni transplantacijo srca<\/p>\n
Ishemi\u010dna bolezen srca postane kirur\u0161ka bolezen<\/p>\n
A. ko so bole\u010dine za prsnico zelo mo\u010dne<\/p>\n
B. ko nastane velika anevrizma levega prekata<\/p>\n
C. ko je bolezen eno\u017eilna<\/p>\n
D. ko je bolezen ve\u010d\u017eilna<\/p>\n
E. \u010de zboli kirurg<\/p>\n
Pove\u010dana \u0161\u010ditnica z degenerativnimi spremembami in morebitnimi motnjami delovanja<\/p>\n
A. je gol\u0161a<\/p>\n
B. je struma<\/p>\n
C. je indikacija za aplikacijo radioaktivnega joda<\/p>\n
D. potrebuje laboratorijsko diagnostiko \u0161\u010ditni\u010dnih hormonov<\/p>\n
E. potrebuje laboratorijsko diagnostiko pankreati\u010dnih hormonov<\/p>\n
Plevralni izliv je lahko<\/p>\n
A. transudat<\/p>\n
B. eksudat<\/p>\n
C. gnojen<\/p>\n
D. likvor<\/p>\n
E. hilozna teko\u010dina<\/p>\n
Pnevmotoraks<\/p>\n
A. je prosti zrak v plju\u010dih<\/p>\n
B. je odprt, ko je tlak v plevralnem prostoru enak atmosferskemu<\/p>\n
C. je potrebno v primeru tenzijskega spremeniti v odprtega<\/p>\n
D. \u010de je spontan nikoli ne potrebuje torakalne drena\u017ee<\/p>\n
E. nastane z vdorom zraka iz aorte<\/p>\n
Pnevmotoraks<\/p>\n
A. je prosti zrak v plju\u010dnih krilih<\/p>\n
B. je ventilni, ko je tlak v plevralnem prostoru enak atmosferskemu<\/p>\n
C. je potrebno v primeru tenzijskega spremeniti v odprtega<\/p>\n
D. \u010de je spontan ne potrebuje torakalne drena\u017ee<\/p>\n
E. nastane z vdorom zraka v interpleuralni prostor<\/p>\n
Izpitna vpra\u0161anja kirurgija 2015\/16<\/p>\n
Torakalna drena\u017ea<\/p>\n
A. je postopek s katerim se dren uvede v plju\u010da<\/p>\n
B. se obi\u010dajno izvede v petem medreberju v medioklavikularni liniji<\/p>\n
C. se priklju\u010di na negativni tlak in podvodno drena\u017eo<\/p>\n
D. povzro\u010di kolaps plju\u010d<\/p>\n
E. nujno potrebuje antibiotik<\/p>\n
Katera od na\u0161tetih bolezni obi\u010dajno potrebuje resekcijo plju\u010d<\/p>\n
A. kroni\u010dni mediastinistis<\/p>\n
B. kroni\u010dni plju\u010dni absces<\/p>\n
C. bronhopneumonija<\/p>\n
D. bronhopulmonalni rak<\/p>\n
E. bronhialna ishemija<\/p>\n
Katera od na\u0161tetih bolezni potrebuje resekcijo plju\u010d<\/p>\n
A. kroni\u010dni pneumonitis<\/p>\n
B. akutna plevropnevmonija<\/p>\n
C. adenokarcinom plju\u010d<\/p>\n
D. bronhopulmonalni rak<\/p>\n
E. bronhialna regurgitacija<\/p>\n
Plju\u010dni rak<\/p>\n
A. je najpogostej\u0161i rak pri \u017eenskah<\/p>\n
B. lahko povzro\u010da hemoptize<\/p>\n
C. se diagnosticira s torakoskopijo<\/p>\n
D. se diagnosticira z bronhoskopijo<\/p>\n
E. rad zaseva v kosti<\/p>\n
Plju\u010dni rak<\/p>\n
A. je najpogostej\u0161i rak pri \u017eenskah<\/p>\n
B. lahko povzro\u010da hemoptize<\/p>\n
C. se diagnosticira z rigidno strumektomijo<\/p>\n
D. se diagnosticira z rentgenogramom plju\u010d<\/p>\n
E. je pogostej\u0161i pri kadilcih<\/p>\n
Gastroezofagelani refluks<\/p>\n
A. se pojavi zaradi zatekanja \u017eol\u010d v dvanajsternik<\/p>\n
B. nastane zaradi zmanj\u0161anega tonusa zgornje zapiralke po\u017eiralnika<\/p>\n
C. ima za posledico ezofagitis<\/p>\n
D. se ka\u017ee z zgago<\/p>\n
E. potrebuje operativno korekcijo ob dolgotrajnih te\u017eavah<\/p>\n
Gastroezofagelani refluks<\/p>\n
A. se pojavi zaradi zatekanja \u017eol\u010da v ileum<\/p>\n
B. nastane zaradi zmanj\u0161anega tonusa zgornje zapiralke po\u017eiralnika<\/p>\n
C. ima za posledico varice po\u017eiralnika<\/p>\n
D. se poslab\u0161a z u\u017eivanjem \u010dokolade in rde\u010dega vina<\/p>\n
E. potrebuje dvignjeno vzglavje med spanjem<\/p>\n
Izpitna vpra\u0161anja kirurgija 2015\/16<\/p>\n
Korozivna po\u0161kodba po\u017eiralnika nastane zaradi<\/p>\n
A. po\u0161kodbe z gastroskopom<\/p>\n
B. popitega luga ali kisline<\/p>\n
C. koagulacijske ali kolikvacijske nekroze<\/p>\n
D. po\u0161kodba s tujkom<\/p>\n
E. erozij na zgornjem sfinktru<\/p>\n
Rak po\u017eiralnik je najpogostej\u0161i<\/p>\n
A. pri ljudeh, ki so u\u017eivali rde\u010de meso<\/p>\n
B. pri kadilcih in u\u017eivalcih alkohola<\/p>\n
C. pri hitrih jedcih<\/p>\n
D. pri bolnikih z refluksinim ezofagitisom<\/p>\n
E. pri vegetarijancih<\/p>\n
\u010ce kardija \u017eelodca zdrsne skozi raz\u0161irjen hiatus po\u017eiralnika v prsni ko\u0161 to imenujemo<\/p>\n
A. varice po\u017eiralnika<\/p>\n
B. gastroezofagelani refluks<\/p>\n
C. paraezofagealna kila<\/p>\n
D. ezofagogastri\u010dna kila<\/p>\n
E. kardialni stres<\/p>\n
Digitalni rektalni pregled pri mo\u0161kem<\/p>\n
A. pove velikost prostate<\/p>\n
B. postavi sum na rak prostate<\/p>\n
C. poka\u017ee nivo urinske kontinence<\/p>\n
D. se izvaja samo v polo\u017eaju kolena in komolci<\/p>\n
E. pove o koli\u010dini urina v mehurju<\/p>\n
Digitalni rektalni pregled pri \u017eenski<\/p>\n
A. pove o spremembah cerviksa uterusa<\/p>\n
B. postavi sum na rak danke<\/p>\n
C. poka\u017ee nivo urinske kontinence<\/p>\n
D. se izvaja samo v polo\u017eaju kolena in komolci<\/p>\n
E. pove o koli\u010dini urina v mehurju<\/p>\n
Najpogostej\u0161a preiskavna metoda v urologiji je danes<\/p>\n
A. intravenska urologija<\/p>\n
B. ultrazvok<\/p>\n
C. magnetna resonanca<\/p>\n
D. ureteroskopija<\/p>\n
E. cistoskopija<\/p>\n
Ledvi\u010dna angiografija je predvsem uporabna<\/p>\n
A. za dokazovanje ledvi\u010dnih kamnov<\/p>\n
B. za dokazovanje refluksa urina<\/p>\n
C. za dokazovanje patolo\u0161kega \u017eilja<\/p>\n
D. za dokazovanje ultrafiltracije<\/p>\n
E. za dokazovanje pretoka urina<\/p>\n
Izpitna vpra\u0161anja kirurgija 2015\/16<\/p>\n
Katera preiskava ne sodi med urodinamske preiskave<\/p>\n
A. cistometrija<\/p>\n
B. cistoskopija<\/p>\n
C. uroflovmetrija<\/p>\n
D. urografija<\/p>\n
E. cistostoma<\/p>\n
Katera preiskava ne sodi med urodinamske preiskave<\/p>\n
A. cistometrija<\/p>\n
B. renoskopija<\/p>\n
C. uroflovmetrija<\/p>\n
D. cistografija<\/p>\n
E. urografija<\/p>\n
Katera preiskava sodi med urodinamske preiskave<\/p>\n
A. cistografija<\/p>\n
B. renoskopija<\/p>\n
C. uroflovmetrija<\/p>\n
D. uterometrija<\/p>\n
E. urologija<\/p>\n
Pri raku ledvice se odstrani<\/p>\n
A. obe ledvici<\/p>\n
B. obolela ledvica<\/p>\n
C. zgornji del se\u010dnega mehurja<\/p>\n
D. bezgavke v hilusu<\/p>\n
E. suprarenalna \u017eleza<\/p>\n
Fimoza je<\/p>\n
A. zo\u017eenje orificija ureterja<\/p>\n
B. zo\u017eenje prepucija<\/p>\n
C. zo\u017eenje semenovoda<\/p>\n
D. zo\u017eenje uretre<\/p>\n
E. zo\u017eenje stenoze<\/p>\n
Renalna kolika<\/p>\n
A. je bole\u010dina zaradi ledvi\u010dnih kamnov<\/p>\n
B. spremljana je z pionefrosom<\/p>\n
C. nastane pri asimptomatski hematuriji<\/p>\n
D. potrebuje ultrazvo\u010dno diagnostiko<\/p>\n
E. lahko vodi do hidronefroze, \u010de je povzro\u010dena zaradi kamnov<\/p>\n
Retenca testisov<\/p>\n
A. nastane zaradi zaostalega urina<\/p>\n
B. nastane po operaciji na mehurju<\/p>\n
C. se zdravi po puberteti<\/p>\n
D. potrebuje operativni poseg<\/p>\n
E. je operativna fiksacija v skrotum<\/p>\n
Izpitna vpra\u0161anja kirurgija 2015\/16<\/p>\n
Adhezije prepucija<\/p>\n
A. so zarastline med glavico in prepucijem<\/p>\n
B. so zarastline med glansom in orificijem<\/p>\n
C. potrebuje nujen kiur\u0161kim poseg<\/p>\n
D. se zdravi konzervativno<\/p>\n
E. spontano popustijo v za\u010detku pubertete<\/p>\n
Zarastline prepucija<\/p>\n
A. se ne prekinjajo kirur\u0161ko<\/p>\n
B. se operirajo takoj po de\u010dek shodi<\/p>\n
C. se spremljajo s strani star\u0161ev<\/p>\n
D. zahtevajo cirkumcizijo<\/p>\n
E. zahtevajo ekscizijo<\/p>\n
Cistosotma<\/p>\n
A. je kateter v se\u010dnici<\/p>\n
B. je kateter v se\u010dnem mehurju, speljan preko trebu\u0161ne sten navzven<\/p>\n
C. je komunikacija se\u010dnega mehurja in maternice<\/p>\n
D. je komunikacija med se\u010dnim mehurjem in vagino<\/p>\n
E. se aplicira pri urinski inkontinenci<\/p>\n
Urinski kateter<\/p>\n
A. se vstavi preko ureterja v mehur<\/p>\n
B. je praviloma enkraten pri dalj\u0161ih operacijah<\/p>\n
C. uvaja se sterilno<\/p>\n
D. pri \u017eenski je vstavitev enostavnej\u0161a<\/p>\n
E. silikonski ne potrebujejo zamenjave<\/p>\n
Lestvica za oceno zavesti se imenuje Glasgow Coma Scale in temelji na<\/p>\n
A. odpiranje o\u010di<\/p>\n
B. odpiranje ust<\/p>\n
C. najbolj\u0161i govorni odgovor<\/p>\n
D. najbolj\u0161i motori\u010dni odziv<\/p>\n
E. najbolj\u0161i senzori\u010dni odziv<\/p>\n
Lestvica za oceno zavesti se imenuje Glasgow Coma Scale in<\/p>\n
A. ocenjuje odpiranje o\u010di<\/p>\n
B. ocenjuje odpiranje ust<\/p>\n
C. je do 4-15<\/p>\n
D. najbolj\u0161i senzori\u010dni odziv<\/p>\n
E. najbolj\u0161i motori\u010dni odziv<\/p>\n
Katere od na\u0161tetih so nevrofioziolo\u0161ke preiskave<\/p>\n
A. motori\u010dni evocirani potenciali<\/p>\n
B. endoskopska retrogradna holedohopankretatikografija<\/p>\n
C. encefalopatija<\/p>\n
D. elektromiografija<\/p>\n
E. ehosonografija<\/p>\n
Izpitna vpra\u0161anja kirurgija 2015\/16<\/p>\n
Hidrocefalus<\/p>\n
A. lahko nastane zaradi obstrukcije kro\u017eenja likvorja<\/p>\n
B. se pogosto razvije v tretjem letu \u017eivljenja<\/p>\n
C. se zdravi z intraspinalno infuzijo<\/p>\n
D. je vodenoglavost<\/p>\n
E. je posledica premajhnega izlo\u010danja likvorja<\/p>\n
Zdravljenje hidrocefalusa temelji na<\/p>\n
A. zve\u010dani produkciji likvorja<\/p>\n
B. zmanj\u0161ani produkciji likvorja<\/p>\n
C. pove\u010dani absorpciji likvorja<\/p>\n
D. zmanj\u0161ani absorpciji likvorja<\/p>\n
E. infuziji v likvorski prostor<\/p>\n
Pretres mo\u017eganov<\/p>\n
A. je raztrganina mo\u017eganov<\/p>\n
B. spremlja prehodna motnja zavesti<\/p>\n
C. povzro\u010da krvavitev iz manj\u0161ih \u017eilic mo\u017eganovine<\/p>\n
D. spremlja amnezija<\/p>\n
E. povzro\u010da izgubo ravnote\u017eja<\/p>\n
Pretres mo\u017eganov<\/p>\n
A. je reverzibilen proces<\/p>\n
B. je raztresenost mo\u017eganov<\/p>\n
C. spremlja prehodna motnja zavesti<\/p>\n
D. povzro\u010da krvavitev iz manj\u0161ih \u017eilic mo\u017eganovine<\/p>\n
E. spremlja amnezija<\/p>\n
Po po\u0161kodbi glave<\/p>\n
A. se lahko razvije plju\u010dni edem<\/p>\n
B. se lahko razvije mo\u017eganski edem<\/p>\n
C. se lahko premaknejo mo\u017eganske mase<\/p>\n
D. je nujno antibioti\u010dno zdravljenje<\/p>\n
E. potrebujemo transfuzijo<\/p>\n
Epiduralni hematom<\/p>\n
A. je najpogostej\u0161i v zatilnem predelu<\/p>\n
B. ima lahko lucidni interval<\/p>\n
C. redko potrebuje kirur\u0161ko oskrbo<\/p>\n
D. povzro\u010da raz\u0161iritev zenice na isti strani in hemiparezo nanasprotni strani<\/p>\n
E. na levi strani povzro\u010di hemiparezo na isti strani<\/p>\n
Subduralni hematom<\/p>\n
A. je lahko akutni in kroni\u010dni<\/p>\n
B. nastane kot krvavitev iz meningealnih arterij<\/p>\n
C. je pogostej\u0161i pri bolnikih z antikoagulacijsko terapijo<\/p>\n
D. je najpogostej\u0161i na lobanjskem dnu<\/p>\n
E. nastane med duro in ventrikli<\/p>\n
Izpitna vpra\u0161anja kirurgija 2015\/16<\/p>\n
Subduralni hematom<\/p>\n
A. je pogostej\u0161i pri bolnikih z antikoagulacijsko terapijo<\/p>\n
B. nastane kot krvavitev iz karotidnih arterij<\/p>\n
C. je lahko akutni in kroni\u010dni<\/p>\n
D. je najpogostej\u0161i na lobanjskem dnu<\/p>\n
E. nastane med duro in ventrikli<\/p>\n
Subduralni hematom<\/p>\n
A. je pogostej\u0161i pri bolnikih z antikoagulacijsko terapijo<\/p>\n
B. nastane kot krvavitev nad duro<\/p>\n
C. je lahko kroni\u010dni<\/p>\n
D. je najpogostej\u0161i na lobanjskem dnu<\/p>\n
E. nastane med duro in lobanjo<\/p>\n
Zvi\u0161an intrakranialni tlak<\/p>\n
A. je povi\u0161an pri vodenoglavosti<\/p>\n
B. se meri v notranji karotidni arteriji<\/p>\n
C. je, \u010de je meritev nad 15 mm Hg<\/p>\n
D. povzro\u010da pove\u010danje prekrvavitve v mo\u017eganih<\/p>\n
E. povzro\u010di tahipnejo<\/p>\n
Za tumorje centralnega \u017eiv\u010devja velja<\/p>\n
A. da je v diagnostiki na prvem mestu ultrazvok<\/p>\n
B. da so najbolj ozdravljivi z radioterapijo<\/p>\n
C. da so najpogostej\u0161i gliomi<\/p>\n
D. da v predelu hipofize lahko izlo\u010dajo hormonsko aktivne snovi<\/p>\n
E. da simptomi odgovarjajo lokalizaciji<\/p>\n
Subarahnoidalna krvavitev<\/p>\n
A. je krvavitev nad trdo mo\u017egansko ovojnico<\/p>\n
B. ima najpogostej\u0161i vzrok v razpoku anevrizme<\/p>\n
C. je pogostej\u0161a pri pacientih s povi\u0161anim krvnim tlakom<\/p>\n
D. nima krvavkastega likvorja pri lumbalni punkciji<\/p>\n
E. se najla\u017eje doka\u017ee z endoskopijo<\/p>\n
Pri popolnem izpadu perifernega \u017eivca ugotavljamo<\/p>\n
A. tetraparezo<\/p>\n
B. atonijo<\/p>\n
C. afazijo<\/p>\n
D. arefleksijo<\/p>\n
E. spazem<\/p>\n
Pri popolnem izpadu perifernega \u017eivca ugotavljamo<\/p>\n
A. paraparezo<\/p>\n
B. anestezijo<\/p>\n
C. afazijo<\/p>\n
D. spazem<\/p>\n
E. arefleksijo<\/p>\n
Izpitna vpra\u0161anja kirurgija 2015\/16<\/p>\n
Utesnitvena nevropatija<\/p>\n
A. je po\u0161kodb centralnega \u017eivca zaradi po\u0161kodbe<\/p>\n
B. je okvara zaradi ponavljajo\u010dih se mehanskih dejavnikov<\/p>\n
C. na nogah so pogostej\u0161e kot na rokah<\/p>\n
D. je najpogostej\u0161a v zapestnem prehodu<\/p>\n
E. nastane zaradi zadebelitve \u017eivca<\/p>\n
Utesnitvena nevropatija<\/p>\n
A. na nogah so pogostej\u0161e kot na rokah<\/p>\n
B. je okvara zaradi ponavljajo\u010dih se mehanskih dejavnikov<\/p>\n
C. je po\u0161kodb perifernega \u017eivca zaradi elektrike<\/p>\n
D. je najpogostej\u0161a v kolenskem prehodu<\/p>\n
E. nastane zaradi zadebelitve \u017eivca<\/p>\n
Katere od na\u0161tetih operacij sodijo med estetske operacije obraza<\/p>\n
A. dermabrazija<\/p>\n
B. abdominoplastika<\/p>\n
C. rinoplastika<\/p>\n
D. hernioplastika<\/p>\n
E. redukcijska mamoplastika<\/p>\n
Katere od na\u0161tetih operacij sodijo med estetske operacije obraza<\/p>\n
A. redukcijska rinoplastika<\/p>\n
B. abdominoplastika<\/p>\n
C. rinoplastika<\/p>\n
D. hernioplastika<\/p>\n
E. dermotomija<\/p>\n
Katere od na\u0161tetih operacij sodijo med estetske operacije na obrazu<\/p>\n
F. rinoplastika<\/p>\n
G. mamoplastika<\/p>\n
H. abdominoplastika<\/p>\n
I. hernioplastika<\/p>\n
J. blefaroplastika<\/p>\n
Katere od na\u0161tetih operacij ne sodijo med estetske operacije na obrazu<\/p>\n
A. rinoplastika<\/p>\n
B. liposukcija<\/p>\n
C. abderoplastika<\/p>\n
D. hernioplastika<\/p>\n
E. blefaroplastika<\/p>\n
Pove\u010danje dojk imenujemo<\/p>\n
A. mamopeksija<\/p>\n
B. augmentacijska mamoplastika<\/p>\n
C. redukcijska mamoplastika<\/p>\n
D. mamoskopija<\/p>\n
E. mamoabrazija<\/p>\n
Izpitna vpra\u0161anja kirurgija 2015\/16<\/p>\n
Sedlast nos korigiramo z<\/p>\n
A. otopostazo<\/p>\n
B. rinofimo<\/p>\n
C. rinoplastiko<\/p>\n
D. redukcijsko rinobrazijo<\/p>\n
E. otoplastiko<\/p>\n
Opekline<\/p>\n
A. so razdeljene na vrsto energije ki jih povzro\u010da<\/p>\n
B. razdelimo na povrhnje in globoke<\/p>\n
C. razdelimo na epidermalne, dermalne in subdermalne<\/p>\n
D. razdelimo po stopnjah<\/p>\n
E. zdravimo praviloma z resekcijo ko\u017ee<\/p>\n
Pravilo 9<\/p>\n
A. se uporablja kot formula za izra\u010dun elektrolitskih potreb pri ope\u010denemu<\/p>\n
B. pomeni da povr\u0161ina dlani ustreza 1% telesne povr\u0161ine<\/p>\n
C. se enako uporablja z odrasle in otroke<\/p>\n
D. povr\u0161ina spodnje okon\u010dine je 2 x 9% telesne povr\u0161ine<\/p>\n
E. povr\u0161ina zgornje okon\u010dine je 2 x 9% telesne povr\u0161ine<\/p>\n
Zdravljenje opekline<\/p>\n
A. ne potrebuje vedno bolni\u0161ni\u010dno zdravljenje<\/p>\n
B. vedno potrebuje bolni\u0161ni\u010dno zdravljenje pri elektri\u010dnih opeklinah<\/p>\n
C. potrebuje ko\u017ene presadke po tangencialni nekrektomiji<\/p>\n
D. potrebuje nadomestke plazme pri epidermalni opeklini<\/p>\n
E. je odvisno od globine in povr\u0161ine opekline<\/p>\n
Zdravljenje opekline<\/p>\n
A. ne potrebuje bolni\u0161ni\u010dno zdravljenje \u010de so subdermalne<\/p>\n
B. vedno potrebuje bolni\u0161ni\u010dno zdravljenje pri elektri\u010dnih opeklinah<\/p>\n
C. vedno potrebuje proste ko\u017ene presadke<\/p>\n
D. potrebuje nadomestke plazme pri epidermalni opeklini<\/p>\n
E. je odvisno od globine in povr\u0161ine opekline<\/p>\n
Keloidi<\/p>\n
A. so spremenjeni deli bradavic<\/p>\n
B. lahko nastanejo tudi zaradi virusne infekcije<\/p>\n
C. se zdravijo operativno<\/p>\n
D. imajo sestavo v kateri prevladuje kolagen<\/p>\n
E. se odstranjujejo operativno<\/p>\n
Keloidi<\/p>\n
A. so degenerirani deli lasnih me\u0161i\u010dkov<\/p>\n
B. lahko nastanejo tudi zaradi virusne infekcije<\/p>\n
C. se posledica hipertrofi\u010dnega brazgotinjenja<\/p>\n
D. imajo sestavo v kateri prevladuje eritropoetin<\/p>\n
E. se ne odstranjujejo operativno<\/p>\n
Izpitna vpra\u0161anja kirurgija 2015\/16<\/p>\n
Pigmentirane ko\u017ene spremembe<\/p>\n
A. se morajo vedno odstraniti<\/p>\n
B. najpogostej\u0161i so melanocitni nevusi<\/p>\n
C. so obi\u010dajno benigni in potrebujejo spremljavo<\/p>\n
D. so tvorbe iz \u017eilnih struktur<\/p>\n
E. se odstranjujejo po dolo\u010ditvi dermatologa<\/p>\n
Pigmentirane ko\u017ene spremembe<\/p>\n
A. na trebuhu se morajo vedno odstraniti<\/p>\n
B. najpogostej\u0161i so melanomi<\/p>\n
C. so obi\u010dajno benigni in potrebujejo spremljavo<\/p>\n
D. so tvorbe iz \u017eilnih struktur<\/p>\n
E. se pregledajo dermatoskopsko<\/p>\n
Maligni ko\u017eni tumorji<\/p>\n
A. najpogostej\u0161i je maligni melanom<\/p>\n
B. bazalnoceli\u010dni karcinom pogosto zaseva<\/p>\n
C. melanom potrebuje vedno kirur\u0161ko odstranitev z varnostnim robom<\/p>\n
D. bazalnoceli\u010dni najpogosteje nastane na ko\u017ei, ki je izpostavljena soncu<\/p>\n
E. zahtevajo vedno radikalno ekscizijo z 1cm robom<\/p>\n
Ko\u017eni re\u017enji<\/p>\n
A. so deli ko\u017ee in podko\u017eja, ki so na treh mestih dvignjeni od podlage<\/p>\n
B. je lahko prosti in takrat se anastomozira \u017eivec in \u017eile<\/p>\n
C. prina\u0161ajo bolje prekrvljeno tkivo v defekt<\/p>\n
D. se uporabljajo vedno kot prosti re\u017enji<\/p>\n
E. se uporabljajo za kritje globokih defektov<\/p>\n
Re\u017enji v rekonstruktivni kirurgiji<\/p>\n
A. so drse\u010di deli ko\u017ee in podko\u017eja, ki so na treh mestih dvignjeni od podlage<\/p>\n
B. so lahko prosti in takrat se anastomozira \u017eivec<\/p>\n
C. prina\u0161ajo bolje prekrvljeno tkivo v defekt<\/p>\n
D. se uporabljajo vedno kot prosti re\u017enji<\/p>\n
E. se uporabljajo za kritje ko\u017enih defektov<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Anestezija A. Je splo\u0161na kadar umetno povzro\u010dimo neob\u010dutljivost dela telesa B. Je regionalna, kadar povzro\u010dimo omrtvelost posameznih delov telesa C. Zajema omrtvelost gladkih mi\u0161ic, analgezijo in spanje D. Je lahko inhalacijska ali intravenska E. Je stanje raz\u0161irjene zavesti in analgezije Katere so osnovne komponente splo\u0161ne anestezije A. Spanje B. Omrtvelost dela telesa C. Analgezija D. … Preberi ve\u010d o Vpra\u0161anja in odgovori za kirurgijo vaja 2015\/2016<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1313],"tags":[2158,1084,3819],"class_list":["post-4685","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-3-letnik-kirurgija","tag-gradivo-za-kirurgijo","tag-kirurgija","tag-vprasanja-in-odgovori-za-kirurgijo"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4685","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=4685"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4685\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=4685"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=4685"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=4685"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}