{"id":4687,"date":"2016-01-25T13:56:44","date_gmt":"2016-01-25T12:56:44","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=4687"},"modified":"2016-01-26T16:35:12","modified_gmt":"2016-01-26T15:35:12","slug":"varovanec-z-demenco-v-druzini-demenca-pacienti-z-demenco","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/varovanec-z-demenco-v-druzini-demenca-pacienti-z-demenco\/","title":{"rendered":"Varovanec z demenco v dru\u017eini"},"content":{"rendered":"<p><strong>KAJ JE DEMENCA IN KAKO NASTOPI?<\/strong><\/p>\n<p>Sama demenca je poznana \u017ee 2000 let in prav tako tudi njene te\u017eave<\/p>\n<p>Demenca je skupek bolezenskih znakov kateri vklju\u010dujejo motnje mnogih vi\u0161jih\u00a0mo\u017eganjskih funkcij kot so: Spomin, mi\u0161ljenje, orientacija, razumevanje,\u00a0ra\u010dunanje, sposobnost u\u010denja, sposobnost besednega izra\u017eanja ali presoje<\/p>\n<p>\uf0b7 Motnje motijo delovno in socialno uspe\u0161nost<\/p>\n<p>\uf0b7 S staranjem se pogostost demence pove\u010duje<\/p>\n<p>\uf0b7 Najpogostej\u0161a je Alzhaimerjeva bolezen katera je tudi najpogostej\u0161i vzrok\u00a0demence<\/p>\n<p>\uf0b7 Zanjo \u0161e ni na voljo uspe\u0161nega zdravila, ki bi zaustavilo samo bolezen<\/p>\n<p>\uf0b7 Pogoste so tudi demence zaradi motenj v pretoku krvi (kapi)<\/p>\n<p><strong>POTEK DEMENCE:<\/strong><\/p>\n<p>\uf0b7 Pogosto odvisen od vrste bolezni<\/p>\n<p>\uf0b7 Lahko so prikriti za\u010detni znaki, lahko pa so zelo vidni<!--more--><\/p>\n<p>\uf0b7 Najpogosteje se za\u010detek ka\u017ee kot izguba volje do dela in aktivnosti<\/p>\n<p>\uf0b7 Ne ka\u017eejo zanimanja za dru\u017eenje z okolico<\/p>\n<p>\uf0b7 Postanejo lahko pretirano natan\u010dni ali povr\u0161ni<\/p>\n<p>\uf0b7 Izrazitej\u0161e so te\u017eave, ko naj bi se spomnili dogodkov<\/p>\n<p>\uf0b7 V kasnej\u0161i fazi se te\u017eave stopnjujejo<\/p>\n<p>\uf0b7 Ponavadi te\u017eave zanikajo ali prekrivajo<\/p>\n<p>\uf0b7 Z vpadom \u0161e nadaljnih vi\u0161jih mo\u017eganskih funkcij se zmanj\u0161uje koli\u010dina dosegljivih\u00a0informacij<\/p>\n<p>\uf0b7 Ponavadi postanejo pacienti z demenco \u010dustveno labilni<\/p>\n<p>\uf0b7 Svojce pogosto obto\u017eujejo kraje<\/p>\n<p>\uf0b7 Pomemben je prijazen odnos z njimi in ob\u010dutek varnosti<\/p>\n<p>\uf0b7 V kon\u010dni fazi napredujejo do tega, da ne prepoznajo tudi o\u017ejih svojcev<\/p>\n<p>\uf0b7 Na koncu nimajo ve\u010d ob\u010dutka za odvajanje in izlo\u010danje<\/p>\n<p>\uf0b7 Postanejo vse manj aktivni<\/p>\n<p>\uf0b7 Ponavadi se njihova pot zaklju\u010di vezana na posteljo kjer pogosto zaradi ve\u010dje\u00a0ob\u010dutljivosti na vnetja tudi umrejo<\/p>\n<p><strong>ZAPLETI DEMENCE:<\/strong><\/p>\n<p>\uf0b7 Ker se samo poslab\u0161anje da prepre\u010diti je potrebno omogo\u010diti vsakomur pravo\u010dasno\u00a0in kakovostno obravnavo<\/p>\n<p>\uf0b7 Pogosti zapleti demence, ki se jih da zdraviti so: Depresivna stanja, nenadna\u00a0zmedenost, dolgotrajni nemir, psihoti\u010dna stanja in nespe\u010dnost<\/p>\n<p>\uf0b7 \u010ce imajo pacienti manj izra\u017eene za\u010detne oblike se samo zdravljenje in svetovanje\u00a0lahko izvaja tudi ambulantno<\/p>\n<p><strong>DEPRESIVNA STANJA:<\/strong><\/p>\n<p>o Pogosta v za\u010detnem obdobju<\/p>\n<p>o Postanejo potrti, obupani in so manj aktivni ter brezvoljni<\/p>\n<p>o Pogosto imajo te\u017eave s spanjem<\/p>\n<p>o Pogosto razmi\u0161ljajo o samomoru<\/p>\n<p>o Velikokrat jih je treba vzpodbujati pri osnovnih dnevnih aktivnostih saj\u00a0nanje pozabijo<\/p>\n<p>o Imeti morajo ob\u010dutek varnosti in da se lahko na nekoga zanesejo<\/p>\n<p><strong>DELIRIJ:<\/strong><\/p>\n<p>o Telesna bolezen<\/p>\n<p>o \u010ce jo spremlja povi\u0161ana telesna temparatura povzro\u010di zmedenost, nemir ali\u00a0celo imajo privide in prisluhe<\/p>\n<p>o Delirij je lahko povzro\u010den tudi zaradi ve\u010d vrst zdravil<\/p>\n<p>o Varovanec z delirijem praviloma sodi v bolni\u0161nico, da se ugotovi in odpravi\u00a0vzrok le tega<\/p>\n<p>o Zagotoviti je potrebno zadostno hidracijo varovanca<\/p>\n<p>o Potrebno je poskrbeti za varnost pacienta (da ne odtava)<\/p>\n<p><strong>DOLGOTRAJEN NEMIR:<\/strong><\/p>\n<p>o Pogosto so nemirni in brez obstanka<\/p>\n<p>o Nemir se stopnjuje popoldan in proti ve\u010deru<\/p>\n<p>o Zagotoviti je treba predvsem varnost<\/p>\n<p>o Varovanec je lahko zaradi nemira tudi telesno iz\u010drpan<\/p>\n<p>o Ponavadi se za zdravljenje uporabljajo nevroleptiki<\/p>\n<p>o Pomembno je opazovanje pacienta, da lahko prilagajamo odmerek zdravila<\/p>\n<p>o S sprotnim prilagajanjem in rednimi kontrolami lahko dose\u017eemo da pri\u00a0osebi z nemirom zmanj\u0161amo mo\u017enost hospitalizacije zaradi tega<\/p>\n<p><strong>PSIHOTI\u010cNA STANJA:<\/strong><\/p>\n<p>o V\u010dasih so demenco spremljajo tudi prividi in blodnje<\/p>\n<p>o Zaradi teh prividov je lahko vznemirjen in sumi\u010dav<\/p>\n<p>o Pacientu moramo prisluhniti in si zanj vzeti \u010das, da dobi ob\u010dutek varnosti<\/p>\n<p>o Zdravi se z nevroleptiki<\/p>\n<p>o \u010ce se psihoti\u010dna motnja zgodaj prepozna je la\u017eje obvladljiva in ne zahteva\u00a0hospitalizacije<\/p>\n<p><strong>NESPE\u010cNOST:<\/strong><\/p>\n<p>o \u017de tako pogosta motnja v starosti<\/p>\n<p>o Pogosto je pri pacientih z demenco ritem spanja poru\u0161en<\/p>\n<p>o Ponavadi so pono\u010di budni in podnevi na stolih zaspijo<\/p>\n<p>o Zato je zelo velik pomen na OPAZOVANJU, saj tako lahko prepre\u010dimo\u00a0nepotrebne padce in po\u0161kodbe<\/p>\n<p>o Pri bla\u017ejih oblikah se lahko pomaga tudi z zeli\u0161\u010dnimi pripravki (baldrijan)<\/p>\n<p>o Pri huj\u0161ih oblikah pa je na mestu uporaba uspaval, vendar moramo biti\u00a0pozorni da se teh zdravil ne izkori\u0161\u010da in tako postanejo pacienti odvisni<\/p>\n<p><strong>2. POMO\u010c VAROVANCU Z DEMENCO<\/strong><\/p>\n<p>Prav tako kot ostale tudi paciente z demenco razveselijo, vznemirijo in raz\u017ealostijo\u00a0enaki dogodki kot ostale ljudi<\/p>\n<p>Kljub bolezni, ki po\u010dasi a vztrajno napreduje jim najve\u010d pomeni neodvisnost in\u00a0samostojnost, zato jo posku\u0161amo ohraniti \u010dim dlje<\/p>\n<p>Zelo pomembno je, da si zanje vzamemo \u010das in jih vzpodbujamo pri opravilih ki jih\u00a0lahko \u0161e opravljajo<\/p>\n<p><strong>Navodila morajo biti razumljiva in enostopenjska<\/strong><\/p>\n<p>\uf0b7 Zelo pomemben je topel \u010dlove\u0161ki odnos in to da si zanje vzamemo \u010das<\/p>\n<p>\uf0b7 Glede oskrbe na domu se priporo\u010da da skrb za tako osebo prevzame le ena oseba\u00a0saj tako ne privedemo do preobremenjenosti pacienta z\u00a0demenco<\/p>\n<p>\uf0b7 Ker imajo ljudje malo \u010dasa zaradi dana\u0161njega na\u010dina \u017eivljenja pogosto oseba z\u00a0demenco pristane v domovih starej\u0161ih ob\u010danov<\/p>\n<p><strong>3. SKRB ZA \u017dIVLJENSKE POTREBE PRI DEMENCI<\/strong><\/p>\n<p><strong>HRANJENJE IN PITJE TEKO\u010cIN:<\/strong><\/p>\n<p>\uf0b7 S straostjo se odnos do hrane in prehranske navade spreminjajo<\/p>\n<p>\uf0b7 Prehrana starostnika mora biti uravnote\u017eena in pravilna<\/p>\n<p>\uf0b7 Obroke razdelimo na ve\u010d manj\u0161ih tekom celotnega dneva<\/p>\n<p>\uf0b7 Obroki naj vsebujejo veliko sadja in zelenjave ter beljakovin<\/p>\n<p>\uf0b7 Enoli\u010dna prehrana z pomanjkanjem vitaminov in mineralov \u0161e dodatno pripomore k\u00a0slabemu imunskemu sistemu pacienta<\/p>\n<p>\uf0b7 Zelo velik pomen ima tudi pitje teko\u010din da ne pride do izsu\u0161itve telesa<\/p>\n<p>\uf0b7 Te\u017eave se ka\u017eejo zelo pogosto z odklanjanjem hrane in prekomernim u\u017eivanjem\u00a0hrane ali motnjo po\u017eiranja<\/p>\n<p><strong>NENADZOROVANO U\u017dIVANJE HRANE:<\/strong><\/p>\n<p>o Zelo pomembna motnja v procesu demence<\/p>\n<p>o Pacienti si delajo zaloge in hrano nosijo po \u017eepih in skrivajo po sobah<\/p>\n<p>o Zelo pogosto to motnjo spremlja bruhanje, slabost, driske in slabo po\u010dutje<\/p>\n<p>o Nemalokrat pride tudi do tega da gri\u017eljaj zaide v dihalne poti kar povzro\u010di\u00a0du\u0161enje<\/p>\n<p>o Takovrstno motnjo omejujemo z nadzorom s pomo\u010djo razdelitve hrane v manj\u0161e obroke, poleg tega pa tudi z\u00a0balastnimi snovmi, ki dajejo ob\u010dutek sitosti<\/p>\n<p><strong>ODKLANJANJE HRANE:<\/strong><\/p>\n<p>o Pogosta motnja pri osebi z demenco<\/p>\n<p>o Zelo pomembno je odkriti vzrok odklanjanja<\/p>\n<p>o Vsiljevanje hrane je lahko zelo \u0161kodljivo za pacienta<\/p>\n<p>o Vzrok odklanjanja je lahko slabo zobovje, neprimerna proteza, siljenje na\u00a0bruhanje\u2026<\/p>\n<p>o Lahko pa je vzrok tudi bolezensko do\u017eivljanje hrane.<\/p>\n<p>o Ker vzroka ponavadi ni lahko odkriti je pomembna vztrajnost in\u00a0potrpe\u017eljivost ter poglobljen odnos s pacientom.<\/p>\n<p>o Te\u017eave se da odpravit na ve\u010d na\u010dinov zato je pomembno da poznamo vzrok\u00a0odlklanjanja.<\/p>\n<p>o Hrano lahko serviramo na velik kro\u017enik saj s tem dose\u017eemo da porcija\u00a0izgleda manj\u0161a in tako vzpodbudimo ob\u010dutek za hranjenje in lakoto.<\/p>\n<p><strong>POMO\u010c OSEBAM Z DEMENCO PRI MOTNJAH PO\u017dIRANJA:<\/strong><\/p>\n<p>o Lahko so posledica razlo\u0107nih nevrolo\u0161kih ali internisti\u010dnih motenj.<\/p>\n<p>o Hranjenje take osebe je najzahtevnej\u0161e.<\/p>\n<p>o Hranjenje takim osebam predstavlja tako velik psihi\u010dni kot fizi\u010dni napor.<\/p>\n<p>o Zelo pogosto pride do aspriacije hrane v dihalne poti in posledi\u010dno do\u00a0aspiracijske plju\u010dnice.<\/p>\n<p>o Priprava takega pacienta na hranjenje je zelo pomembna.<\/p>\n<p>o Najprej o\u010distimo ustno votlino, vpodbujamo jih da nego ust opravijo sami.<\/p>\n<p>o Zelo pomembno je da hrana ni v kosih temve da je ka\u0161asta, saj s tem\u00a0prepre\u010dimo monost aspiracije.<\/p>\n<p>o Lahko jih hranimo z \u017ee pripravljeno hrano kar nam omogo\u010da ve\u010dji pregleda\u00a0nad koli\u010dino zau\u017eitih vitaminov in hranilnih snovi.<\/p>\n<p>o Med hranjenjem je pomembna zpodbuda predvsem z lepimi besedami.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>POMO\u010c PRI DELNI ALI POPOLNI ZAPORI DIHALNIH POTI:<\/strong><\/p>\n<p>o \u010ce se hrana ali teko\u010dina pacientom med hranjenjem zaleti ga vzpodbujamo\u00a0da ka\u0161lja<\/p>\n<p>o \u010ce tujka ne izka\u0161lja s ka\u0161jem probamo z odarci med lopaticami.<\/p>\n<p>o \u010ce tudi to ne uspe poskusimi s stisi trebuha ( Heimlichov prijem)<\/p>\n<p>o Velika mo\u017enost je tudi da se pacient zaradi nemirnosti brani pomo\u010di,\u00a0zatomoramo te paciente \u0161e posebej spremljati da ne pride do aspiracije in jih\u00a0vsaki\u010d znova (\u010de pozabijo ali ne) podu\u010diti kako se pravilno je in jih sproti\u00a0vodimo ko jim pomagamo pri hranjenju<\/p>\n<p><strong>SKRB ZA ZOBNO PROTEZO:<\/strong><\/p>\n<p>o Zobna proteza ima pomembenj vpliv tako na du\u0161evno zdravlje pacienta kot\u00a0njegov zunanji videz.<\/p>\n<p>o Nemalokrat se lahko zgodi da pacienti protezo pozabijo jo zalo\u017eijo ali celo\u00a0skrijejo ter se tako ne spolnijo.<\/p>\n<p>o \u010ce varovanec ni sposoben skrbetzi za ustreztno higieno zobne proteze je to\u00a0na\u0161a naloga saj le tako lahko prpre\u010dimo \u0161irnenje oku\u017eb in morebitne\u00a0infekcije pri samem pacientu.<\/p>\n<p><strong>POMEN ZADOVOLJIVEGA PITJA TEKO\u010cIN:<\/strong><\/p>\n<p>o Pogosto je odlkanjanje povezane tudi s odklanjanjem hrane.<\/p>\n<p>o Lahko manj pijejo tudi ker izgubljajo ob\u010dutek za \u010dejo zato je pomembno\u00a0vzpodbujanje.<\/p>\n<p>o Pri vseh ki odklanjajo hrano in pija\u010do mramo vodit teko\u010d\u0107insko bilanco da\u00a0ne pride do izu\u0161itve telesa.<\/p>\n<p>o \u010ce ne gre drug\u010de pacientom pija\u010do oziroma teko\u010dino dovajamo po \u017eli\u010dkah\u00a0saj mora v vsakem primeru dobiti ustrezno vrednost teko\u010dine.<\/p>\n<p><strong>ODKLANJANJE HRANE IN\/ALI PIJA\u010cE ZARADI BOLEZENJSKEGA\u00a0DO\u017dIVLJANJA:<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>o Ker je to pogost pojav moramo znati preusmeriti pozornost od motnje ki\u00a0prepre\u010duje pitje in hranjenje, ter tako pacinetom vseeno dovesti zadstno\u00a0koli\u010dino hrane in teko\u010dine.<\/p>\n<p>o Velikokrat odklanjajo teko\u010dino in hrano zato ker mislijo da je zastrupljena,\u00a0prav zaradi tega je na\u0161 odnos s pacientom zelo pomemben in moramo\u00a0pridobiti zaupanje, saj le tako lahko dose\u017eemo da pacient za\u010dne u\u017eivati\u00a0hrano in teko\u010dino.<\/p>\n<p><strong>4. OSEBNA HIGIENA, OBLA\u010cENJE IN OBUVANJE<\/strong><\/p>\n<p>\uf0b7 Potreba po pomo\u010di v teh aktivnostih se pojavi \u017ee zgodaj<\/p>\n<p>\uf0b7 Pacienti z demenco enostavno stvari ot so osnove osebne higiene ( umivanje, britje)\u00a0pozabijo storiti.<\/p>\n<p>\uf0b7 V zgodnji fazi je na\u0161a vloga taka da jih upozarjamo.<\/p>\n<p>\uf0b7 Ko vidimo da dolo\u010de nestvari za\u010dnejo pozabljatije pomembno da jih za\u010dnemo vodit\u00a0skozi postopke ter jim narekujemo nek ritem da se stvari kot so osebna higiena\u00a0ohranjajo kar najdalj.<\/p>\n<p>\uf0b7 Pomagamo jih tako da jih neopazno nadzorujemo in jih vzpodbujamo.<\/p>\n<p>\uf0b7 Zelo je pomembno da imamo prijazen in spo\u0161tljiv odnos.<\/p>\n<p>\uf0b7 Razumevanja ne smemo pri\u010dakovati prehitro ampak moramo biti ustrajni.<\/p>\n<p>\uf0b7 Pomembno je da jih motiviramo kljub napakam in da jim ne odvzamemo volje in\u00a0poguma po tovrstnih opravilih.<\/p>\n<p>\uf0b7 V kolikor smo pri opominjanju neuspe\u0161ni tega ne vsiljujemo ampak poskusimo naslednji dan ko bom pacient o tej stvari ( naprimer osebni higieni-umivanju) imel\u00a0\u017ee popolnoma drugo mi\u0161ljenje.<\/p>\n<p><strong>POMO\u010c PRI IZBIRI OBLA\u010cIL IN OBLA\u010cENJU:<\/strong><\/p>\n<p>o S tem ko je oseba pravilno oble\u010dena zagotovimo da bo primerno dobro tudi\u00a0njegovo po\u010dutje, uravnavanje temperature, ter predvsem varnost.<\/p>\n<p>o Poskrbeti moramo da se v poletnih mesecih ne oble\u010dejo preve\u010d in da se v\u00a0zimskih mesecih ne obla\u010dijo premalo<\/p>\n<p>o Pri samem obla\u010denju in zibiri obla\u010dil naj bodo \u010dimdalj samostojni.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>o Ko njihova presoja postane neprimerna tako \u010dasovno kot estetsko jih\u00a0vodimo usmerjamo in u\u010dimo.<\/p>\n<p>o Pomembno je tudi da neglede na napredovanje bolezni skrbimo za\u00a0pacientovo intimnost med obla\u010denjem in sla\u010denjem.<\/p>\n<p>o Zelo pomemben je tudi nadzor nad obleko in obutvijo \u010dez dan, saj se\u00a0nekateri zaradi motori\u010dnega nemira lahko sla\u010dijo ali razmetavajo obla\u010dila, to\u00a0prepre\u010dimo z opozarjanjem in primerno izbiro obla\u010dila za vsakega\u00a0posameznika posebej.<\/p>\n<p><strong>POMO\u010c PRI IZBIRI OBUTVE IN OBUVANJA:<\/strong><\/p>\n<p>o Zelo je pomembna prava velikost in \u010dvrstost obutve, tudi previsoke pete\u00a0niso za\u017eelene, prac tako pa moramo biti pozorni predvsem na zavezane\u00a0vezalke ali zapete je\u017ege in sponke.<\/p>\n<p>o Pazimo tudi na iso ves dan v isti obutvi, saj jih s tem spodbujamo da\u00a0ohranjanjo \u0161resojo in ob\u010dutek za iziro obutve.<\/p>\n<p>o Pri tej dejavnosti je zelo pomembna zytrajnost da jih upozarjamo kar se da\u00a0in tako ohranjamo samokriti\u010dnost do obuvanja.<\/p>\n<p><strong>5. SKRB ZA VARNOST VAROVANCA Z DEMENCO<\/strong><\/p>\n<p>\uf0b7 Zelo \u0161irok in pomemben pojem v zdravstveni negi pacienta z demenco.<\/p>\n<p>\uf0b7 Velikokrat so izpostavljeni nevarnosti za po\u0161kodbe, predvsem padce in nevarnostim\u00a0iz okolja.<\/p>\n<p>\uf0b7 Na\u0161a naloga je da jih pred tem za\u0161\u010ditimo in jim nudimo varnost.<\/p>\n<p>\uf0b7 V napredovanem stanju je velika te\u017eava lahko tudi neorientiranost v prostoru kot je\u00a0lasten dom ali o\u017eji okolici.<\/p>\n<p>\uf0b7 Pri te\u017eavah z orientacijo jim lahko pomagamo z raznimi znaki kot so slike na vratih\u00a0ali napisi na omarah da se bolje znajdejo.<\/p>\n<p>\uf0b7 Pomemben del nadzora je tudi pono\u010di ko morajo mnogi na strani\u0161\u010de in zato lahko\u00a0zamenjajo vrata z oknom kar je lahko resna te\u017eava, na\u0161a vloga je da jim pomagamo\u00a0razlo\u010diti razliko in jih opominjamo.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>\uf0b7 Pomembno za zagotavljanje varnosti je tudi da paciente ne pu\u0161\u010damo same saj so\u00a0tako zelo izpostavljeni raznim tvegajem kot so padci in tavanje po drugih deli\u00a0stavbe\u2026<\/p>\n<p>\uf0b7 Pomembno je tudi da se s pacientom pogovorimo o morebitnih glasovih ki niso\u00a0tako malograt prisotni ob demenci, saj je to \u0161een dejavnik tveganja za po\u0161kodbe ali\u00a0padce.<\/p>\n<p>\uf0b7 Pomembno je tudi da govorimo jasno in tako razumnljivo da razumejo na\u0161a\u00a0navodila.<\/p>\n<p>\uf0b7 Pomembno je da pou\u010dumo tudi svojce kako komunicirati z njihovimi sorodnikom,\u00a0saj se tukaj komunakcija dostikrat ne poteka tako kot bi morala.<\/p>\n<p>\uf0b7 Zelo pomembno je prisluhniti pacientu in tako ugotoviti \u010de ima kak\u0161na\u00a0samomorilna nagnjenja sam moramo to spremljati zelo renso in jih zato imeti \u0161e\u00a0pod stro\u017ejim nadzorom.<\/p>\n<p><strong>6. SKRB ZA OHRANJANJE GIBLJIVOSTI IN SAMOSTOJNOSTI\u00a0PRI HOJI<\/strong><\/p>\n<p>\uf0b7 Omogo\u010danje gibljivosti in samostojnosti pri hoji je zelo pomembna plat oskrbe\u00a0pacienta z demenco, saj to blagodejno vpliva na njegovo du\u0161etno in telesno po\u010dutje\u00a0poleg tega pa krapi \u017eeljo po hrani in pija\u010di.<\/p>\n<p>\uf0b7 Slab\u0161a gibljivost in te\u017eave s hojo postanejo o\u010ditnej\u0161i postopoma zato je na\u0161a naloga\u00a0da pacientom \u010dim dalj omogo\u010dimo kvalitetno gibanje on hojo.<\/p>\n<p>\uf0b7 Zelo je pomembna tudi samostojnost, saj tako ohranimo voljo za hojo in\u00a0razgibavanje, ter tako dose\u017eemo bolj\u0161e stanje pacienta.<\/p>\n<p><strong>POMO\u010c PRI OHRANJANJU GIBLJIVOSTI IN SAMSOSTOJNOSTI PRI HOJI:<\/strong><\/p>\n<p>o Pomembno je da vzpostavimo zaupliv odnos s bolnikom.<\/p>\n<p>o Naredimo pacientu urnik ter ga tako vzpodbudimo k gibanju.<\/p>\n<p>o Ker se stanje bolezni poslab\u0161uje je pomembno da spremljamo pacienta in\u00a0tako prilagajamo tudi njegove urnik in dejavnosti glede na jnegove\u00a0zmo\u017enosti.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>o Pri sami hoji je zelo pomembno da zagotoimo vanrost pacienta (\u00a0oprijemali\u0161\u010da, hojica, vozi\u010dek, mokra tla\u2026.)<\/p>\n<p><strong>POMO\u010c PRI RAZGIBAVANJU:<\/strong><\/p>\n<p>o S tem ko jih vzpodbujamo k razgibavanju krepimo njihovo du\u0161evno in\u00a0telesno vitalnost ter kondicijo,<\/p>\n<p>o Dober vpliv imamo tudi na spanec in pa prebajo ter posledi\u010dno na zau\u017eitje\u00a0hrane in teko\u010dine.<\/p>\n<p>o Samo razgibavanje moramo po te\u017eavnosti prilagoditi pacientovim\u00a0zmo\u017enostim<\/p>\n<p>o Skrbeti moramo tudi za pravo kvaliteto zraka, da so prostori kjer se\u00a0razgibavajo dobro prezra\u010deni.<\/p>\n<p>o Zelo dober na\u010din razgibavanja je razgibavanje kar v postelji, za tiste ki pa\u00a0zmorejo kaj ve\u010d pa so na voljo tudi bolj zahtevne vaje.<\/p>\n<p>[wp_ad_camp_1]<\/p>\n<p><strong>POMO\u010c PRI OHRANJANJU RO\u010cNIH SPRETNOSTI:<\/strong><\/p>\n<p>o Zelo pomembno je ohranjanje ro\u010dnih spretnosti za opravljanje osnovnih\u00a0\u017eivljenskih aktivnosti.<\/p>\n<p>o Na\u0161a naloga je ugotvaljanje te\u017eav v ro\u010dnih spretnostih.<\/p>\n<p>o Ko ugotovimo te\u017eave je na\u0161a naloga vpodbujanje k dodatnemu razgibavanju\u00a0rok saj stem ohranjamo motoriko za ro\u010dno spretnost ki ji pacient potrebuje\u00a0pri vsakodnevnih opravilih.<\/p>\n<p>o Za same vaje se lahko dogovorimo tudi s fizioterapevtom ter tako v\u00a0sodelovanju z njim pacientu pripravimo vaje.<\/p>\n<p><strong>POMO\u010c LE\u017dE\u010cIM VAROVANCEM Z DEMENCO:<\/strong><\/p>\n<p>o Pacient, ki je priklenjen na posteljo je iz vidika zdravstvene nege zelo\u00a0zahteven<\/p>\n<p>o Vanj je treba vlo\u017eiti veliko truda in nadzora, ter ga skrbno spremljati<\/p>\n<p>o Zelo pomembno je, da popolnoma odvisnega pacienta v postelji obra\u010damo\u00a0vsaj na 3 ure, \u010de ne pogosteje, saj tako prepre\u010dimo nastanek prele\u017eanin poleg\u00a0tega pa da tudi vzpodbujamo k obra\u010danju<\/p>\n<p>o Pomemben del obra\u010danja pacienta je ta, da z njim nave\u017eemo stik ter tako\u00a0dose\u017eemo da nam pacient lahko delno tudi pomaga posledi\u010dno pa za\u00a0pacienta lahko izberemo polo\u017eaj kateri mu najbolj ustreza<\/p>\n<p>o Pomembno je tudi razbremenjevanje kriti\u010dnih mest saj s tem prepre\u010dimo\u00a0razjede zaradi dolgotajnega le\u017eanja<\/p>\n<p>o Menjamo polo\u017eaje v zaporedju desni bok, hrbet, levi bok ali obratno, lahko\u00a0tudi na trebuh \u010de se pacient po\u010duti bolje<\/p>\n<p>o Pri samem obra\u010danju moramo biti izredno pozorni na znake, kot so pordelost ko\u017ee in bole\u010dina, ki so lahko pokazatelji nastanka razjede zaradi pritiska<\/p>\n<p>o Med nego in obra\u010danjem moramo uporabljati negovalne kreme za ko\u017eo na\u00a0najbolj obremenjenih predelih<\/p>\n<p>o \u010ce je pacient dovolj sposoben in pokreten da mu ni treba le\u017eati, imamo nalogo, da ga spodbujamo, da vstane in se rekreira<\/p>\n<p>o Pomembno je, da pri vstajanju spremembo iz le\u017ee\u010dega v pokon\u010dni polo\u017eaj\u00a0izvajamo po\u010dasi, da ne pride do vrtoglavice in posledi\u010dno kak\u0161nega padca<\/p>\n<p>o Precej pomembno vlogo pri samem vstajanju ima tudi povijanje nog z\u00a0elasti\u010dnimi povoji, katerega izvajo ponavadi medicinske sestre<\/p>\n<p><strong>7. MOTNJE IZLO\u010cANJA<\/strong><\/p>\n<p>Zelo pogosta motnja pri pacientih z demenco je inkontinenca blata in urina, na drugi\u00a0strani pa tudi obstipacija<\/p>\n<p>\uf0b7 Pri tem poglavju je na\u0161e delo predvsem, da v zgodnji fazi ko odkrijemo, da je pacient\u00a0inkontinenten, da ga opominjamo in vspodbujamo, da mora na strani\u0161\u010de<\/p>\n<p>\uf0b7 Pomembno je, da spremljamo kak\u0161no stopnjo inkontinentnosti ima pacient in se\u00a0tako odlo\u010dimo za pravi pripomo\u010dek, \u010de je ta potreben (vlo\u017eki, plenice, urinski\u00a0kateter (zdravnik) ).<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>POMO\u010c VAROVANCEM Z DEMENCO PRI MOTNJAH ZADR\u017dEVANJA<\/strong><\/p>\n<p><strong>URINA:<\/strong><\/p>\n<p>o Ker gre ponavadi med intervencijami zdravstvene nege pri tej aktvinosti za\u00a0intimne dele moramo vsekakor najprej pacienta popvra\u0161ati za dovoljenje in\u00a0se z njim pogvoriti o samem postopku<\/p>\n<p>o Zelo pomembno v tem segmentu dela je zagotavljanje zasebnosti pacientu\u00a0med opravljanjem raznih intervencij, ki so prisotne v sklopu laj\u0161anja\u00a0izlo\u010danja<\/p>\n<p>o Zelo pomembno je, da paciente opominjamo naj gredo izlo\u010dati, saj je\u00a0ponavadi za\u010detni problem ta, da nimajo ob\u010dutka kdaj morajo urinirati<\/p>\n<p>o \u010ce ima pacient te\u017eave s hojo si lahko pomagamo z sobnimi strani\u0161\u010du ali\u00a0no\u010dnimi posodami<\/p>\n<p>o Pod ta sklop spada tudi pomo\u010d dementnim ki so dezorientirani in imajo\u00a0velikokrat te\u017eave, da sanitarije sploh najdejo. Zato je na\u0161a naloga, da jim to poka\u017eemo.<\/p>\n<p>o \u010ce je pacient inkontinenten je pomembno, da glede na stanje pacineta in na\u00a0stopnjo inkontinentnosti izberemo pravi na\u010din pristopa in pravi pripomo\u010dek\u00a0ter tako pacientu olaj\u0161amo izlo\u010danje<\/p>\n<p>o Pozorni moramo biti tudi kako pripomo\u010dke namestimo na pacienta, da s\u00a0tem ne po\u0161kodujemo ko\u017ee ali da ne pride celo do razjed zaradi na\u0161e\u00a0malomarnosti<\/p>\n<p>o Poleg same nege pa pri pacientu s tem da ga primerno negujemo odpravimo\u00a0tudi neprijeten vonj. Kar pa je najpomembnej\u0161e, izbolj\u0161amo samo splo\u0161no\u00a0po\u010dutje pacienta<\/p>\n<p>o Poskrbeti moramo, da tudi \u010de pride perilo v stik z izlo\u010dki ga primerno\u00a0odstranimo in ga damo oprati, saj tako prepre\u010dujemo neprijetne vonjave in\u00a0oku\u017ebe. Poudarek na \u010distih in umazanih poteh<\/p>\n<p>o Ko govorimo o izlo\u010danju urina, je pomembno tudi koliko teko\u010dine pacient\u00a0zau\u017eije, saj lahko s pomo\u010djo tega uravnavamo koli\u010dino izlo\u010denega urina\u00a0poleg tega nam pa tudi sam urin lahko pove kako je pacient hidriran in na podlagi tega lahko opazimo koliko teko\u010dine mora pacient zau\u017eiti za\u00a0nemoteno izlo\u010danje urina<\/p>\n<p><strong>POMO\u010c VAROVANCEM Z DEMENCO PRI MOTNJAH ZADR\u017dEVANJA\u00a0<\/strong><strong>BLATA:<\/strong><\/p>\n<p>o Pri bolnikih z demenco je zelo pomembno spremljanje odvajanja blata, saj\u00a0tako lahko vidimo \u010de ima pacient kak\u0161ne te\u017eave<\/p>\n<p>o Pomembno pri dementnem bolniku je tudi prepoznati znake, ki jih lahko\u00a0\u010disto neo\u010ditno ka\u017ee in s tem ho\u010de povedati da je v stiski in ga ti\u0161\u010di na blato<\/p>\n<p>o Del zdravstvene nege pri pacientu z demenco, ki mu kontinuirano izteka blato\u00a0je tudi, da ga poskusimo nau\u010diti, da hodi odvajat vsak dan ob pribli\u017eno isti uri\u00a0in tako odvaja na sprejemljiv na\u010din<\/p>\n<p>o Pomemben del je, da pacientom s te\u017eavami z orientacijo na o\u010diten na\u010din\u00a0poka\u017eemo kje je strani\u0161\u010de ter tako dose\u017eemo da bo pravi \u010das pri\u0161el na\u00a0strani\u0161\u010de<\/p>\n<p>o Pri samih pacientih z demenco moramo biti pozorni, da \u010de\/ko pride do\u00a0pojava neprepoznavanja lastnih izlo\u010dkov primerno ukrepamo ter tako\u00a0prepre\u010dimo prenos sami izlo\u010dkov naokrog<\/p>\n<p><strong>POMO\u010c VAROVANCEM Z DEMENCO PRI ZAPEKI:<\/strong><\/p>\n<p>o Ker je zapeka zaradi dana\u0161njega na\u010dina \u017eivljenja zelo pogost pojav moramo\u00a0biti pri pacientih z demenco \u0161e toliko bolj pozorni na pojav le te<\/p>\n<p>o Pomemben segment tega poglavja je nadzor nad hrano, saj tudi s tem lahko\u00a0uspe\u0161no kontroliramo izlo\u010danje<\/p>\n<p>o Pozorni moramo biti, \u010de pacient te\u017eko odvaja, da je blato suho ali da odvaja\u00a0v bobkih, tako blato je znak za za\u010detek zapeke<\/p>\n<p>o Pozorni moramo biti tudi na to, \u010de pacient to\u017ei za bole\u010dinami v predelu\u00a0trebuha in \u017ee dalj \u010dasa ni \u0161el odvajati<\/p>\n<p>o Poleg tega moramo opazovati tudi konsistenco izlo\u010denega blata in morebitne\u00a0zapore konca \u010drevesja<\/p>\n<p>o Odvajanje blata lahko olaj\u0161a tudi suho sadje oziroma hrana bogata z vlakninami<\/p>\n<p>o \u010ce opazimo te\u017eko odvajanje pri pacientu moramo pacienta spodbujati, da je\u00a0bolj dejaven, saj s tem pospe\u0161imo peristaltiko<\/p>\n<p>o Velik problem zapeke je predvsem pri depresivnih pacientih, ker se ne\u00a0gibljejo dovolj, zato je pri njih pomembno \u0161e bolj podrobno spremljanj\u00a0odvajanja<\/p>\n<p>o Pri hudih primerih zapeke se skupaj z zdravnikom odlo\u010dimo za aplikacijo\u00a0odvajala, vendar pa moramo biti pozorni da tega ne izkoristimo, in biti\u00a0sigurni da smo prej izrabili vse nefarmakolo\u0161ke ukrepe<\/p>\n<p><strong>8. MOTNJE SPANJA<\/strong><\/p>\n<p>\uf0b7 Zelo pogost pojav je menjava dneva z no\u010djo na katerega moramo biti pozorni in nanj\u00a0pravilno odreagirati<\/p>\n<p>\uf0b7 Pomembno je, da paciente \u010dez dan \u010dimbolj zaposlimo, da zve\u010der \u010dutijo potrebo po\u00a0spanju ter tako ohranjajo naraven ritem spanja<\/p>\n<p>\uf0b7 Veliko naredimo, \u010de pred spanjem prezra\u010dimo sobo v kateri spi pacient in s tem\u00a0omogo\u010dimo bolj\u0161i zrak<\/p>\n<p>\uf0b7 Pred spanjem moramo seveda poskrbeti da je pacient urejen<\/p>\n<p>\uf0b7 Pomemben del spanja je poskrbeti za varnost, kar si lahko predstavljamo kot\u00a0namestitev ograjic na posteljo, da pacient ne pade iz nje<\/p>\n<p>\uf0b7 Seveda moramo za dober spanec zagotoviti tudi mirno okolje in primerno\u00a0zatemnitev<\/p>\n<p>\uf0b7 \u010ce pacientu ustreza mu lahko pred spanjem damo tudi kak\u0161no skodelico \u010daja ali\u00a0mleka ter ga tudi tako pomirimo<\/p>\n<p>\uf0b7 Preden gre pacient v posteljo pa moramo poskrbeti za primerno posteljno\u00a0enoto (blazina, odeja, vzmetnica)<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>KAJ JE DEMENCA IN KAKO NASTOPI? Sama demenca je poznana \u017ee 2000 let in prav tako tudi njene te\u017eave Demenca je skupek bolezenskih znakov kateri vklju\u010dujejo motnje mnogih vi\u0161jih\u00a0mo\u017eganjskih funkcij kot so: Spomin, mi\u0161ljenje, orientacija, razumevanje,\u00a0ra\u010dunanje, sposobnost u\u010denja, sposobnost besednega izra\u017eanja ali presoje \uf0b7 Motnje motijo delovno in socialno uspe\u0161nost \uf0b7 S staranjem se pogostost &hellip; <a href=\"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/varovanec-z-demenco-v-druzini-demenca-pacienti-z-demenco\/\" class=\"more-link\">Preberi ve\u010d o <span class=\"screen-reader-text\">Varovanec z demenco v dru\u017eini<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[3798,1086,543],"tags":[529,3822,3803,1087,3820,3821],"class_list":["post-4687","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-individualno-delo-studenta","category-3letnik-nevrologija","category-2-letnik-zn-gerontologija-in-rehabilitacija","tag-demenca","tag-dementna-stanja","tag-ids","tag-nevrologija","tag-o-demenci","tag-varovanec-z-demenco-v-druzini"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4687","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=4687"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4687\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=4687"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=4687"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=4687"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}