{"id":4867,"date":"2016-02-05T10:46:46","date_gmt":"2016-02-05T09:46:46","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=4867"},"modified":"2016-02-05T11:06:36","modified_gmt":"2016-02-05T10:06:36","slug":"oftalmologija-20152016","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/oftalmologija-20152016\/","title":{"rendered":"Oftalmologija 2015\/2016"},"content":{"rendered":"

1. Na\u0161tejte sprednje dele o\u010desa?<\/strong><\/p>\n

Ro\u017eenica, sprednji prekat, \u0161arenica z zenico in belo\u010dnica<\/p>\n

2. Kaj je o\u010dnica in ka le\u017ei v njej<\/strong><\/p>\n

S kostmi omejena in naprej odprta lobanjska votlina, v njej le\u017ei oko, \u017eivec, mi\u0161ice, solzne \u017eleze, ma\u0161\u010devje<\/p>\n

3. Katere so o\u010desne ovojnice.<\/strong><\/p>\n

Belo\u010dni\u010dnica in ro\u017eenica, \u017eilnica in mre\u017enica<\/p>\n

4. Notranji prostori o\u010desa<\/strong><\/p>\n

Sprednji prekat zadnji prekat in steklovina<\/p>\n

5. Kaj ve\u0161 o belo\u010dnici?<\/strong><\/p>\n

Je bela, razmeroma \u010dvrsta, neporozna vezivna opna, zaobjema skoraj celo zrklo predstavlja skelet o\u010desa.<\/p>\n

Nanjo se nara\u0161\u010dajo mi\u0161ice. Pokrita s tanko sluznico \u2013 veznico.<\/p>\n

6. Zna\u010dilnosti ro\u017eenice?<\/strong><\/p>\n

Je prozorna, brez \u017eil in polna \u017eiv\u010dniH kon\u010di\u010dev. Zapre se pri najmanj\u0161em dotiku. Ostane prozorna le \u010de je\u00a0vla\u017ena. Za vlago skrbijo solze.<\/p>\n

7. Kaj prekriva veznica?<\/strong><\/p>\n

Belo\u010dnico in notranjo stran vek<\/p>\n

8. Deli \u017eilnice<\/strong><\/p>\n

\u0160arenica z zenico, ciliarnik \u017eilnica v o\u017ejem pomenu besede<\/p>\n

9. Zna\u010dilnosti \u0161arenice.<\/strong><\/p>\n

Dolo\u010da obarvanost o\u010desa, v sredini ima zenico, ima mi\u0161ice s katerimi se zenica o\u017ei in \u0161iri,<\/p>\n

10. Midriatiki za pregled ozadja?<\/strong><\/p>\n

Mydriacyl in Tropicamid<\/p>\n

11. Deli ciliarnika in njegovi nalogi.<\/p>\n

Izlo\u010da prekatno vodico in uravnava akomodacijo<\/p>\n

Ciliarni nastavki in ciliarne mi\u0161ice.<\/p>\n

12. Glavne anatomske zna\u010dilnsti mre\u017enice<\/p>\n

Tanka prozorna membrana, ima \u010dutilne celice ki sprejemajo svetlobo in pretvorijo v \u017eiv\u010dni dra\u017eljaj,<\/p>\n

zbirajo se v papili (slepa pega) in nato tvorijo o\u010desni \u017eivec, najostrej\u0161i vid je v rumeni pegi, v centru je<\/p>\n

fovea centalis.<\/p>\n

13. Kaj veste o vidni poti?<\/p>\n

\u017div\u010dni dra\u017eljaji potujejo ob \u010dutnih celicah po o\u010desnih \u017eivcih, na bazi lobanje nad hipofizo se \u017eivca kri\u017eata<\/p>\n

in gresta v primarne in sekundarne vidne centre v mo\u017eganih<\/p>\n

14. Kaj je zakotje in \u010demu slu\u017ei?<\/p>\n

OT je mesto kjer se stikata ro\u017eenica, belo\u010dnica in koren \u0161arenice. Ima pomembno vlogo odvajanje<\/p>\n

prekatne vodice.<\/p>\n

15. Obrambni trias<\/p>\n

Stiskanje o\u010desa, fotofobija, solzenje<\/p>\n

16. Motnje vida ki so resni zapleti na mre\u017enici in vidni poti?<\/p>\n

Meglen vid, izkrivljena slika, zavesa pred o\u010dmi, popolna izguba vida, iskrenje, bliskanje<\/p>\n

17. Kaj gledamo s fokalno razsvetljavo?<\/p>\n

Zunanji del o\u010desa, veke (notranjost in zunanjost), okolico<\/p>\n

18. Aparata za o\u010desni pregled?<\/p>\n

Oftalmoskop (lomni mediji, prozornost le\u010de, steklovine in o\u010desno ozadje- papila mre\u017enico \u017eilnico),<\/p>\n

Biomikroskop(pregled, vek, veznice ro\u017eenice, sprednji prekat, \u0161arenica le\u010da steklovina, debelina in<\/p>\n

globina delov o\u010desa).<\/p>\n

19. Osnovni o\u010desni pregled<\/p>\n

In\u0161pekcija, palpacija evertiranje vek, dolo\u010ditev centralnega vida, o\u010desni pritisk, okolumotorno ravnote\u017eni<\/p>\n

del, prehodnost solznih poti<\/p>\n

20. Lokalni ansestetik.<\/p>\n

Tetracain, Novesin, Alcaine<\/p>\n

21. Dodatne oftalmolo\u0161ke preiskave<\/p>\n

Angiografija, pregled vidnega polja s kineti\u010dno perimetrijo, ultrazvok \u010desa, nevroftalmo\u0161ke preiskave<\/p>\n

O\u010cNICA:<\/p>\n

22. Vzroki za spremembo polo\u017eaja o\u010desa v o\u010dnici?<\/p>\n

Razvojne nepravilnosti, vnetja, tumorji, po\u0161kodbe<\/p>\n

23. Najpogostej\u0161i vzrok obojestranskega eksofalmusa?<\/p>\n

Hiperfunkcija \u0161\u010ditnice (endokrina oftalmopatija)<\/p>\n

24. Kaj je endokrina oftalmopatija?<\/p>\n

Gre za kompleksno hormonalno in imunolo\u0161ko prizadetost o\u010des ki se ka\u017ee kot eksofalmus<\/p>\n

25. Kdaj pride do flegmone?<\/p>\n

Pri gnojnem vnetju sinusov (etmoidatov) predvsem pri otrocih<\/p>\n

VEKE<\/p>\n

26. Kako normalno zapiramo in odpiramo oko?<\/p>\n

S pomo\u010djo mi\u0161ice musluclus levator palpebrae, spodnja veka miruje, in je le v oporo.<\/p>\n

27. Kaj je ptoza veke in kak\u0161ne vzroke za nastanek pozna\u0161?<\/p>\n

Ptoza je deloma ali povsem pove\u0161ena zgornja veka. Lahko je prirojena ali znak bolezni ( ohormitev mi\u0161ic,<\/p>\n

tumorji)<\/p>\n

28. Kak\u0161ne so posledice nezdravljene prirojene ptoze?<\/p>\n

Lahko pride do tega da je oko slabovidno in pojavi se \u0161kilast odklon.<\/p>\n

29. Kaj je entropij?<\/p>\n

Ko se mi\u0161i\u010dne niti kro\u017ene mi\u0161ice prevrnejo na notranji rob veke in se vejice obrnejo noter.<\/p>\n

30. Kaj je ektropij in kaj lagofalmus?<\/p>\n

Ektropij je veka obrnjena navzvjen, posledica je solzenje in vnetje veznice, lagoftalmus pa je oblika<\/p>\n

enktropija, ki nastane pri parezi obraznega \u017eivca. Ne more utripati z vekami.<\/p>\n

31. Kaj je trihiaza?<\/p>\n

Normalen polo\u017eaj veke, vejice pa so obrnjene navznoter.<\/p>\n

32. Kaj je hordelum in kako se zdravi?<\/p>\n

Hordelum ali je\u010dmen\u010dek je akutno vnetje \u017elez pri katerem se gnoj nabere v mehr\u010dku na robu veke. Zdravi<\/p>\n

se z inzicijo in antibioti\u010dnim mazilom, pove\u010dajo se regionalne lifmne \u017eleze<\/p>\n

33. Kaj je halacij in kako se zdravi?<\/p>\n

Je postopoma nastajajo\u010da zatrdlina veke na podro\u010dju meibomovih \u017elez, brez izrazite vnetne reakcije,<\/p>\n

zdravi se operativno (incizija notranje strani veke)<\/p>\n

34. Benigni tumorji na vekah pri majhnih otrocih?<\/p>\n

Elasti\u010dni tumor, dermoidna cista, ali \u017eilni tumor hemangiom<\/p>\n

35. Kak\u0161en je baziliom?<\/p>\n

Ne metastezira raste po\u010dasi ima tipi\u010dne dvignjene robove in vdrti, vle\u017ee\u010d center<\/p>\n

36. Kako zdravimo maligne tumorje vek?<\/p>\n

\u010cimprej\u0161nja kirur\u0161ka odstranitev, v\u010dasih potrebna plastika, v\u010dasih tudi obsevanje.<\/p>\n

SOLZNICA:<\/p>\n

37. Deli solznih organov:<\/p>\n

Sekretorni in odvodni del ( solzna luknjica, solzni kanal\u010dek, solznik, solzno nosni kanal\u2026)<\/p>\n

38. Naloga solzne teko\u010dine?<\/p>\n

Mehani\u010dno \u010disti, uni\u010duje bakterije, v obliki filma vla\u017ei ro\u017eenico.<\/p>\n

39. Iz \u010desa je solzna teko\u010dina?<\/p>\n

Solze, Sluz, ma\u0161\u010doba, baktericidni germent lizocim<\/p>\n

40. Odvodni deli solznih organov<\/p>\n

Solzna luknjica, solzni kanal\u010dek, solznik, solzno nosni kanal<\/p>\n

41. Kdaj nastane pove\u010dano solzenje?<\/p>\n

Psihi\u010dno vzburjenje, obrambni trias, moten odtok solz v odvodnem delu<\/p>\n

42. Preverjanje solznih poti<\/p>\n

Preverimo z izpiranje, kapljice, anasteziramo, raz\u0161irimo solzno luknjico, vbrizgamo teko\u010dino v solznik<\/p>\n

43. Sindrom suhega o\u010desa<\/p>\n

Posledica zmanj\u0161ane tvorbe solz zaradi propada \u017eleze, vpliv stresa<\/p>\n

44. Preverjanje koli\u010dine izlo\u010denih solz?<\/p>\n

S Schirmerevim preizkusom ( damo trakec na sredino spodnje veke)<\/p>\n

45. Nastanek gnojnega vnetja solznika pri odraslih?<\/p>\n

Stenoza solzno nosnega dela kanala, vedno mo\u010dnej\u0161e solzenje<\/p>\n

46. Zdravljenje stenoze pri novorojen\u010dkih<\/p>\n

Najprej posku\u0161amo masirati, nato prebrizgavanje in nato \u010de ni bolje \u0161e sondiranje<\/p>\n

VEZNICA:<\/p>\n

47. Deli veznice?<\/p>\n

Veznica zrklja, veznica veke, veznica prehodne gube<\/p>\n

48. Kaj je veznica in kaj pomeni rde\u010de oko?<\/p>\n

Je gladka in vla\u017ena sluznica, rde\u010de oko nam daje znak da je vnet sprednji del o\u010desa.<\/p>\n

49. Osnovni znaki konjuktivitisa<\/p>\n

Oboje stranska prizadetost, obrambni trias, izcedek, oteklina veznice<\/p>\n

50. Konjuktivitis glede na trajanje in povzro\u010ditelja<\/p>\n

Akutni in kroni\u010dni, alergijski, infekcijski in neinfekcijski<\/p>\n

51. Epidemi\u010dni konjuktivitis<\/p>\n

Posebna oblika, zna\u010dilno slabo po\u010dutje, pove\u010dane \u017eleze za u\u0161esom in pod \u010deljust, mo\u010dno rde\u010de oko,<\/p>\n

prisotna sekrecija.<\/p>\n

52. Za\u0161litni ukrepi pri konjuktivitisu<\/p>\n

Osamitev, higiena rok, uporabo brisa\u010dk za enkrato uporabo, svoja brisa\u010da in zdravila,\u2026<\/p>\n

53. Konjuktivitis pri novorojen\u010dku, povzro\u010ditelj<\/p>\n

Clamidia oculogenitalis, gonococus<\/p>\n

54. Infkecija z okologenitalo klamidija<\/p>\n

Klica ki je pri odraslih pogost povzro\u010ditelj konjuktivitisa, oteklina in rde\u010dina, pove\u010dane regionalne \u017eleze,<\/p>\n

prena\u0161a se v bazenih in direkto med spolnim odnosom.<\/p>\n

55. Crederjeva profilaksa?<\/p>\n

Novorojen\u010dku ob porodu 1% srebrov nitrat v oko kot profilaksa<\/p>\n

56. Hiposfagma?<\/p>\n

Krvavitev pod veznico zrkla, nenevarno stanje<\/p>\n

57. Kaj ve\u0161 o ptegiriju<\/p>\n

Vaskularizirana guba veznice zrklja, nazalno prera\u0161\u010da ro\u017eenico, operativno odstranimo<\/p>\n

RO\u017dENICA:<\/p>\n

58. Kako se hrani ro\u017eenica?<\/p>\n

Iz drobnih \u017eilic in iz prekatne vodice, ter solznega filma<\/p>\n

59. Lomni mediji?<\/p>\n

Ro\u017eenica, prekatna vodica, zenica, le\u010da, steklovina<\/p>\n

60. Premer ro\u017eenice pri odraslih?<\/p>\n

10-13 mm, povpre\u010dno 11,5mm<\/p>\n

61. Kaj narediti pri novorojen\u010dku \u010de sumimo da ima pove\u010dano ro\u017eenico?<\/p>\n

\u010cim prej\u0161en pregled pri oftalmologu zaradi izklu\u010ditve kongenitalnega glavokma<\/p>\n

62. Zdravljenje ro\u017eeni\u010dne razjede<\/p>\n

Hospitalizacija, lokalne in sistemske antibiotike, odvzem brisa veznice, ro\u017eenice za povro\u010ditelja in<\/p>\n

antibiogram<\/p>\n

63. Herpeti\u010dni keratitis<\/p>\n

Najpogostej\u0161e virusno vnetje, Virusni heratitis, povzor\u010da ga herpes simplex ki se za\u010dne na povr\u0161ini<\/p>\n

ro\u017eenice<\/p>\n

64. Oftalmonilni herpes zoster<\/p>\n

Vnetje povrhnjih in glbokih delov ro\u017eenice, prizadetost n. trigenimus, mo\u010dnimi bole\u010dinami, mehur\u010dki na<\/p>\n

polvici lasi\u0161\u010da, \u010dela, veke, nosu<\/p>\n

65. Keratitis e lagophtalmo in zdravljenje<\/p>\n

Posledica su\u0161enja ro\u017eenice zato ker bolnik ne more zapreti o\u010desa. Vla\u017ena komora, mazilo, viskozne<\/p>\n

kapljice<\/p>\n

66. Nastanek bulozne kerapotatije<\/p>\n

Ve\u010dja okvara notranjega endotelnega sloja ro\u017eenice, nastane po te\u017ejih vnetjih, po\u0161kodvah ali operacijah\u00a0na sprednjem o\u010desu, odstop ro\u017eenice, vodica vdira v ro\u017eeni\u010dno tkivo, ki ote\u010de, delajo se mehur\u010dki.<\/p>\n

67. Kaj je keratokonus, potek bolezni<\/p>\n

Tanj\u0161anje ene ali obeh ro\u017eenic v predelu centralno, dobiva sto\u017ei\u010dasto obliko. Postopoma v\u010dasih pa tudi\u00a0akutno postane vrh keratokonusa vse bol skaljen in tako slab\u0161i vid<\/p>\n

68. Zdravljenje keratokonusa<\/p>\n

Pospravljanje s trdimi kontaktnimi le\u010dami, nato pa s presaditvijo ro\u017eenice ( keratoplastika)<\/p>\n

69. Keratoplastika<\/p>\n

Presaditev ro\u017eenice, po potrebi, premer transplantata je okrog 7,5mm gre za opti\u010dno keroplastiko<\/p>\n

70. Kje je uspeh keratoplastike najbolj\u0161i in kje najsla\u0161i<\/p>\n

Najbolje pri keratokonusu, najslab\u0161a pa je pri mo\u010dno vaskularizirani ro\u017eenici<\/p>\n

71. Refraktivna kirurgija<\/p>\n

Najnovej\u0161a mikrokirur\u0161ka veja. Predvsem operacija na ro\u017eenici<\/p>\n

BELO\u010cNICA<\/p>\n

72. Zna\u010dilnosti belo\u010dnice<\/p>\n

Sestavlja 4\/5 zrklja, tvori zunanjo o\u010desno ovojnico, spredaj prehaja v ro\u017eenico, je iz fibroznih\u00a0vlaken, neprozorna, bele barce, spredaj jo pokriva veznica<\/p>\n

73. Kaj je episkleritis<\/p>\n

Je vnetje povrhnjih delov belo\u010dnice, vidno je kot zaostren, rahlo dvignjeno podro\u010dje z raz\u0161irjenimi \u017eilami,\u00a0modrikate barve<\/p>\n

74. Kaj je sleritis<\/p>\n

Redkej\u0161i, globje vnetje belo\u010dnice, neostro zamejeno podro\u010dje, v obliki vozli\u010dka, na dotik zelo bole\u010de,\u00a0vnetje povzro\u010di spremembe v belo\u010dnici \u2013 tanj\u0161a, temnej\u0161i globoki deli v notarnjosti zrkla so vidni,\u00a0izbolenje, lahko celo perforacija<\/p>\n

75. Kaj je stafilom<\/p>\n

To je stanje ko se belo\u010dnica izbo\u010di in se ta del tudi stanj\u0161a.<\/p>\n

\u017dILNICA:<\/p>\n

76. Kaj je uveitis?<\/p>\n

Je vnetje \u017eilnice, lahko je vneta celotna ovojnica, ali le posamezni deli<\/p>\n

77. Kaj je uveitis anterior in kaj posterior<\/p>\n

Anteriro je vnetje \u0161arenice in ciliarnika, posterior pa kadar je vneta choroidea<\/p>\n

78. Zapleti uveitisa<\/p>\n

Sekluzija (zleplenje) zenice ki onemogo\u010da pretok prekatne vodice, zvi\u0161an o\u010desni tlak, sekundarni\u00a0glavkom, vidna ostrina prizadetega o\u010desa je manj\u0161a<\/p>\n

79. Vzroki uveitisa<\/p>\n

Neko\u010d tuberkuloza, danes pa vnetna zari\u0161\u010da v glavi, revmatske boleztni.<\/p>\n

80. Zdravljenje uveitisa<\/p>\n

Zmanj\u0161anje vnetja, prepre\u010devanje sinehij, midiatiki, gretje, antiglavkomska terapija<\/p>\n

81. Najpogostej\u0161i maligni tumor<\/p>\n

Maligni melanom<\/p>\n

MRE\u017dNICA:<\/p>\n

Iz slepega in opti\u010dnega dela<\/p>\n

82. \u010cutilne celice mre\u017enice in za kaj so odgovorne?<\/p>\n

Pali\u010dice in \u010depki, pali\u010dice prilagajajo na svetlobo, \u010depki centralna vidna ostrina in barvni vid<\/p>\n

83. Motnje barvnega vida<\/p>\n

Prirojena ali pridobljena bolezen, anopije (pritanopoje-rde\u010da, deteranopatije-zelena, tritanopatija-\u00a0modra). \u010ce so barve manj izra\u017eene govorimo o anomalijah.<\/p>\n

84. Pomen slepe pege in pomen rumene pege<\/p>\n

Slepa pega je vstop vidnega \u017eivca in arterije v oko, to je podro\u010dje brez \u010dutilnih celic, rumena pega je\u00a0podro\u010dje najostrej\u0161ega vida, prevsem \u010depki, odgovoren za centralni in barvni vid.<\/p>\n

85. Metode za pregled o\u010desnega ozadja<\/p>\n

Oftalmoskopiranje, preiskovalne kontaktne le\u010de na biomikroskopu ali \u0161pranjski svetilki, flureseninska\u00a0angiografija<\/p>\n

86. Funkcionalne preiskave mre\u017enice<\/p>\n

Dolo\u010ditev vidne ostrine, dolo\u010ditev vidnega polja, merjenje adaptacijske krivulje, barvni vid,\u00a0elektroretinografija<\/p>\n

87. Patolo\u0161ke spremembe na mre\u017enici, katere so<\/p>\n

Edem, krvavitve, eksudati, brazgotine<\/p>\n

88. Glavne bolezni \u017eil mre\u017enice<\/p>\n

Zapora centralne mre\u017eni\u010dne arterije, zapora centralne mre\u017eni\u010dne vene, diabeti\u010dna retinopatija,\u00a0hipertoni\u010dna retionaptija<\/p>\n

89. Spremembe na mre\u017enici pri visoki kratkovidnosti ali miopiji<\/p>\n

Atrofija \u017eilnici okoli pappile, pojavijo se krvavitve v makuli, cisti\u010dne spremembe na perifernih predelih,\u00a0raztrganje mre\u017enice in odstop<\/p>\n

90. Znaki odstopa mre\u017enice<\/p>\n

Bliskanje na dolo\u010denem mestu, pred o\u010desom temna zavesa ko \u017ee odstopi mre\u017enica<\/p>\n

91. Obolenje mre\u017einice za katerega je zna\u010dilna no\u010dna slepota in cevasto vidno polje<\/p>\n

Pigmentna retinopatija, mo\u010dna prizadetost vidnega polja<\/p>\n

92. Najpogostej\u0161i tumor pri majhnih otrocih in kako ga odkrijemo?<\/p>\n

Retinoblastom, siv refleks skozi zenico-levkokorija<\/p>\n

LE\u010cA:<\/p>\n

93. Kaj je katarakta<\/p>\n

Vsaka motnja v le\u010di<\/p>\n

94. Vrste katarakt<\/p>\n

Prirojene in pridobljene katarakte<\/p>\n

95. Glavni vzroki prirojene katarakte<\/p>\n

Motnje v embrialnem razvoju, dednost, emriopatije, bolezni v nose\u010dnosti, virusne infekcije\u2026<\/p>\n

96. Vrste oprecij katarakte<\/p>\n

Intrakapsularna odstranitev, ekstrakapsularna odstranitev<\/p>\n

97. Vzroki za spremembo lege le\u010de<\/p>\n

Po\u0161kodba, motnje v razovju, luksacija, subluksacija<\/p>\n

98. Kaj je akomodacija<\/p>\n

Prilagajanje le\u010de na gledanje dale\u010d in blizu<\/p>\n

99. Kaj je presbyopia?<\/p>\n

Starostna dalnovidnost<\/p>\n

VIDNI \u017dIVEC<\/p>\n

100. Deli vidne poti?<\/p>\n

\uf0b7 Vidni \u017eivec \u2013 izhaja iz zrklja po o\u010desni votlini do odprtine v lobanjo<\/p>\n

\uf0b7 Kri\u017eanje vidnih \u017eivcev \u2013 medialna vlakna se kri\u017eajo, lateralna pa ne<\/p>\n

\uf0b7 Opti\u010dna pot \u2013 vlakna iz zunanjega dela mre\u017ence enega o\u010desa in notranjega dela mre\u017enice<\/p>\n

drugega o\u010desa, gre v corpus geniculatum laterale<\/p>\n

\uf0b7 Opti\u010dni snop \u2013 od corpus ceniculatum laterale do okcipitalnea centra mo\u017eganske skorje<\/p>\n

101. Zakaj bolezni C\u017dS pogosto prizadanejo vidni \u017eivec<\/p>\n

Kej mre\u017enica in vidini \u017eivec predstavljata podalj\u0161ek mo\u017eganov<\/p>\n

102. Vnetje o\u010desnega \u017eivca, najpogostej\u0161i vzroki<\/p>\n

Lahko papilitis ali neuritis retrobulbaris(vnetje \u017eivca za zrkljom), vzroki so zelo razli\u010dnmi, bakterijska in<\/p>\n

virusna vnetja, intoksikacije, multipla, vnetje okolice zrklja<\/p>\n

[wp_ad_camp_1]<\/p>\n

103. Kaj je sprednja ishemi\u010dna optikonevropatija, in vzroki zanjo<\/p>\n

Nastane zaradi motenj v prekrvavitni glave vidnega \u017eivca, kar pripelje do atrofije in tudi slepote. Vzroki\u00a0so latko indiopatski, ali vnetja temporalne arterije, lahko tudi povezava med glavobolom in visoko\u00a0sedimentacijo<\/p>\n

104. Zakaj nastane zastojna pappila<\/p>\n

To je znak povi\u0161anega intrakranialnega tlaka, in posledi\u010dno motenj kro\u017eenja likvorja.<\/p>\n

105. Opi\u0161i glavne razlike med vnetjem vidnega \u017eivca in zastojno papilo<\/p>\n

V tem da je pri paipilitisu manj\u0161i edem pappile, velika prizadetost vidne ostrine, pri papili pa je na\u00a0za\u010detku mo\u010dan edem, malo ali ni\u010d zmanj\u0161ana vidna ostrina<\/p>\n

106. Kje je okvara pri bitemporalni hemianopsiji?<\/p>\n

Okvara je v centralnem delu hiazme, vidimo medialno stran vidnega polja<\/p>\n

107. Kje je okvara pri homoninmi hemianopsiji?<\/p>\n

Okvara je v opti\u010dni poti, ne vidimo leve ali desne strani vidnega polja na obeh o\u010desih enako<\/p>\n

108. Zeni\u010dna reakcija na svetlobo<\/p>\n

Zenica se na pove\u010dano svetlobo oziroma osvetlitev skr\u010di<\/p>\n

109. \u017divci ki oskrbujejo zunanje o\u010desne mi\u0161ice in kaj se zgodi pri okvari le teh?<\/p>\n

\uf0b7 3 mo\u017eganski \u017eivec \u2013 oculumotoris: mi\u0161ica za dviganje vek, zunanje mi\u0161ice (razen zgornje po\u0161ene\u00a0in ravne zunanje) gladke mi\u0161ice za zo\u017eitev zenice. Motnja v dviganju in spu\u0161\u010danju zrklja,gibanje\u00a0noter in zunanja rotacija, zeni\u010dna reakcija normalna<\/p>\n

\uf0b7 4 mo\u017eganski \u017eivec \u2013 trochlearis : zgornja po\u0161evna mi\u0161ica, oko se ne premika dol in navznoter,\u00a0bolnik glavo nagnje k bolni strnai<\/p>\n

\uf0b7 6 mo\u017eg. \u017divec \u2013 abducens: zunanja prema mi\u0161ica, ne more obra\u010dati navzven<\/p>\n

\uf0b7 7 mo\u017eg. \u017divec – fascialis: vse obrazne mi\u0161ice in mi\u0161ice vek, oko se ne more zapreti, to je\u00a0lagoftalmus<\/p>\n

110. Kaj je nistagmus?<\/p>\n

Je nohotno gibanje zrklja v dolo\u010denem ritmu in je lahko prirojeno ali pridobljeno, zrklja lahko nihata v\u00a0razli\u010dne smeri, prisilna dr\u017ea glave<\/p>\n

GLAVKOM:<\/p>\n

111. Kaj je glavkom?<\/p>\n

Je bolezen pri kateri je o\u010desni pritisk previsok za normalni delovanje glavice vidnega \u017eivca, posledi\u010dno\u00a0pride do okvare vidnega \u017eivca in izpade vidnega polja<\/p>\n

112. Kako merimo o\u010desni pritisk in kak\u0161ne so njegove normalne vrednosti?<\/p>\n

O\u010desni pritisk merimo s tonometrijo, njegove vrednosti pa so od 11 do 21 mmHg<\/p>\n

113. kaj je perimetrija<\/p>\n

Perimetrija je pregled vidnega polja, pri \u010demer ugotavljamo ali so prisotni izpadi kje v vidnem polju.<\/p>\n

114. Kako izgleda glavkomsko spremenjena papila<\/p>\n

Pride do okvare papile, kar vidimo kor raz\u0161iritev ekskavacije, \u010de pa se bolezen ne zdravi pa propadanje\u00a0\u017eiv\u010dnih vlaken napreduje.<\/p>\n

115. Vrste glavkoma, metoda ki je odlo\u010dilna za diagnozo?<\/p>\n

Gonioskopija je odlo\u010dilna za diagnozo, poznamo glavkom odprtega zakotja, glavkom zaprtega zakotja,\u00a0kombinirane in prirojene glavkome.<\/p>\n

116. Zna\u010dilnosti gavkoma odprtega zakotja?<\/p>\n

Je najpogostej\u0161i glavkom, kroni\u010dni potek zato je kasno opa\u017een, povi\u0161an pritisk vendar ne toliko da bi\u00a0bolnika to motilo (bole\u010dine), ponavadi je zdravljenje zaradi poteka precej pozno<\/p>\n

117. Zna\u010dilnosti glavkoma zaprtega zakotja?<\/p>\n

Redkej\u0161a oblika glavkoma, nastane zaradi delne ali popolne zapore odtoka prekatne vodice v zakotju\u00a0\u0161arenice, diagnosticiramo s goniskopijo, pogostej\u0161i pri starej\u0161ih \u017eenskah, ki imajo dalnovidne o\u010di, lahko pride do akutnega glavkomskega napada, pritisk do 70mmHg.<\/span><\/p>\n

118. Zakaj nastane prirojeni glavkom in njegove lastnosti ter zdravljenje?<\/p>\n

Prirojen glavkom je prisoten \u017ee ob rojstvu, pozunamo infantilni in juvenilni glavkom, belo\u010dnica se lahko\u00a0pove\u010da, stanj\u0161a in postane modrikasta ker sili ven \u017eilnica. Pove\u010da se ro\u017eenica, to je buphtalmus.\u00a0Zdravljenje je vedno kirur\u0161ko<\/p>\n

119. Zdravljenje glavkoma odprtega tipa<\/p>\n

Ohranjanje vida, s kontrolo o\u010desnega pritiska, prepre\u010diti napredovanje, redne kontrole, zni\u017eanje\u00a0o\u010desnega pritiska pod 16mmHg, lokalna zdravila \u2013 kapljice za zmanj\u0161anje tvorbe vodice, za njeno hitrej\u0161e\u00a0odtekanje, betablokatorji, zaviralci encim karboanhidraze, zdravljenja koimbiniramo, lahko zdravimo\u00a0tudi kirur\u0161ko ali lasersko, najve\u010dkrat kirur\u0161ko ko se naredi fistula v zakotju<\/p>\n

120. Zdravljenje glavkoma zaprtega zakotja<\/p>\n

\u010cim hitrej\u0161e, prepre\u010ditev oslepitve, pri AGN je potrebno zmanj\u0161ati tvorjenje vodice in dati hiperosmotska\u00a0zdravila (manitol, glicerol), lokalno dajemo miotike, laserska operacija ki se naredi fistula v \u0161arenico.<\/p>\n

121. Katere o\u010desne bolezni ali stanja najve\u010dkrat povro\u010dajo sekundarni glavkom?<\/p>\n

Vnetje \u0161arenice in ciliarnika, zapora mre\u017eni\u010dnih \u017eil, napredovana diabeti\u010dna retonopatija, vodi v\u00a0neovaskularni glavkom, po po\u0161kodbi ali premiku le\u010de, po operacijah, tumorjih<\/p>\n

REFRAKCIJA:<\/p>\n

122. Premerjajte \u010dlove\u0161ko oko s fotoaprataom<\/p>\n

Zenice ja zaslonka, skozi katero vstopa svetlobo in uravnava koli\u010dino svetlobe, sistem o\u010desa deluje kot\u00a0mo\u010dna zbiralna le\u010da, slika predmeta pa nastane na mre\u017enici v makuli ki deluje kot film<\/p>\n

123. Kej sestavlja opti\u010dni sistem o\u010desa<\/p>\n

Ro\u017eenica, le\u010da, prekatna vodica, stekovina<\/p>\n

124. Kaj je to diptrija 1<\/p>\n

To je takrat ko \u010dlovek na oddaljenosti 6 metrov vidi vsrto na shellenovi tablici kjer je ozna\u010dena s \u0161tevilo 6.<\/p>\n

125. Kaj je refrakcija<\/p>\n

To je odnos ki natane med dol\u017eino zrklja in mo\u010djo njegovega lomljenja brez sodelovanja akomodacije.<\/p>\n

126. Refrakcijske anomalije<\/p>\n

\uf0b7 Normalno stanje ali emmentrojia<\/p>\n

\uf0b7 Kratkovidnost ali myopatija<\/p>\n

\uf0b7 Daljnovidnost ali hypermetropia<\/p>\n

\uf0b7 Astigmatizem<\/p>\n

127. Kako dolo\u010damo centralno vidno sotrino?<\/p>\n

S tablicami ali optotipi (snellenove tablice)<\/p>\n

128. Kako popravimo refrakcijsko anomalijo<\/p>\n

Popravimo jo s korekcijskimi stekli, refraktivno kirurgijo,<\/p>\n

129. Zakaj nastane starostna dalnovidnost<\/p>\n

Ker se z leti elasti\u010dnost le\u010de spremija in le\u010da ni ve\u010d tako elasti\u010dna.<\/p>\n

SKILJENJE IN PREPRE\u010cEVANJE SALBOVIDNOSTI:<\/p>\n

130. Pogoji ki morajo biti izpolnjeni da o\u010desi delujeta kot en organ?<\/p>\n

Pogoji mononuklearnega vida (prozorni opti\u010dni mediji, \u010dista ro\u017eenica, prekatna vodica, le\u010da\u2026) ter\u00a0binuklearno gledanje ( motorni in senzorni del brez napak \u2013 simultana percepcija, refleks fuzije,\u00a0stereopska slika)<\/p>\n

131. Katere mi\u0161ice obra\u010dajo zrkljo v katero smer?<\/p>\n

132. Polo\u010daji zrklja?<\/p>\n

Primarni (naravnost), sekundarni (desno, levo, gor dol) in terciarni (po\u0161evni pogledi)<\/p>\n

133. Mo\u017eganski \u017eivci za zunanje o\u010desne mi\u0161ice<\/p>\n

Oculumotoris, trochlearis, abducens<\/p>\n

134. Ka je ortphoria, heterophoria in heterotropia<\/p>\n

\uf0b7 Paralelen polo\u017eaj o\u010di, kar nam govori o popolnem okolomotornem raznote\u017eju,<\/p>\n

\uf0b7 heterophoria \u2013 ko se zakrito oko odkrije se to pomakne na medialno stran<\/p>\n

\uf0b7 heterotropia \u2013 oko se odkloni ali pa tudi ne v primarni polo\u017eaj \u010de se tudi drugo.<\/p>\n

135. Glavni elementi binuklearnega vida?<\/p>\n

\uf0b7 Simultana percepcija \u2013 obe o\u010di zaznavata enako<\/p>\n

\uf0b7 Refleks fuzije \u2013 spojitev dveh slik v eno<\/p>\n

\uf0b7 Stereopska slika \u2013 globinska zaznava<\/p>\n

136. Kako se organizem brani dvojnih slik zaradi \u0161kiljenja v oro\u0161tvu?<\/p>\n

Z nevtralizacijo (izpad vidnega polja) ali z anormalno retinalno korespondenco (makula postane neka\u00a0druga to\u010dka)<\/p>\n

137. Zna\u010dilnost paraliti\u010dnega \u0161kiljenja pri odraslih?<\/p>\n

Pojavi se zaradi paralize zunanjih o\u010desnih mi\u0161ic, najpogosteje prizadane zunanja prema mi\u0161ica, kot\u00a0posledica prizadetosti abducensa (6 mo\u017eg. \u017divec)<\/p>\n

138. Kaj je slabovidnost ali amblyopia?<\/p>\n

Zmanj\u0161ana ostrina vida, ki je ne moremo popraviti s krekcijskimi stekli, ni posledica organskih okvar,\u00a0predstavlja senzorno motnjo<\/p>\n

139. Kako zdravimo slabovidnost zaradi \u0161kiljenja?<\/p>\n

Ugotovimo vrsto \u0161kiljenja in motnjo<\/p>\n

Zdravljenje traja ve\u010d let<\/p>\n

Stopnje :<\/p>\n

\uf0b7 dolo\u010ditev refrakcijske motnje<\/p>\n

\uf0b7 pokrivanje vodilnega o\u010desa<\/p>\n

\uf0b7 vaje za zdravljenje slabovidnosti<\/p>\n

\uf0b7 operacija o\u010desnih mi\u0161ic za stabilizacijo zrklja<\/p>\n

SPREMEMBE NA O\u010cEH PRI SISTEMSKIH BOLEZNIH<\/p>\n

140. Kaj je diabeti\u010dna retinopatija?<\/p>\n

To so spremembe na mre\u017enici zaradi sladkorne bolezni, gre za miklovaskularno okluzijo.<\/p>\n

141. Vrste diabeti\u010dne retinoaptije?<\/p>\n

\uf0b7 Neproliferativna diabeti\u010dna retinopatija( mikroanevrizme, intraretinalen krvavitve\u2026)<\/p>\n

\uf0b7 Proliferativna diabeti\u010dna retinopatija ( neovaskularizacija , posledi\u010dno \u0161e fibrinozno tkivo in<\/p>\n

nastane fibrovaskularna membrana)<\/p>\n

\uf0b7 Diabeti\u010dna makulopatija (prizadeta makula s krvavitvami in trdimi eksudati)<\/p>\n

\uf0b7 Napredovana diabeti\u010dna o\u010desna bolezen ( nezdravljena proliferati\u010dna diabeti\u010dna retonapatija<\/p>\n

vodi v popolno slepoto)<\/p>\n

142. Kontrole bolnikov in zdravljenje sprememb na o\u010deh pri sladkorni bolezni?<\/p>\n

\uf0b7 \u010ce ni sprememb na ozadju kontrola na 1 leto,<\/p>\n

\uf0b7 pri neproliferativni ali makulopatiji na 6 mesecev ali pogosteje<\/p>\n

\uf0b7 pri proliferaliti\u010dni je zdravljenje obse\u017ena panretinalna laserska fotokoagulacija<\/p>\n

143. Spremembe na o\u010deh pri hipertireozi?<\/p>\n

Vazokonstrikcija in prepu\u0161\u010danje pri te\u017ejih tudi mehki eksudati, trdi eksudati, ter edemi vidnega \u017eivca<\/p>\n

144. Glavne spremembe na o\u010deh pri revmatoidnem artritisu?<\/p>\n

Keratokinjuctivitis sicca ( vnrtje ro\u017eenice in veznice zaradi premalo solz), keratitis, skleritis<\/p>\n

145. Najpogostej\u0161e metastaze na o\u010deh?<\/p>\n

Metastaze v \u017eilnico in o\u010dnico, Rak dojke pri \u017eenskah, rak bronhijev pri mo\u0161kih<\/p>\n

PO\u0160KODBE:<\/p>\n

146. Pomen anamneze pri po\u0161kodbi<\/p>\n

Je zelo pomemben podatek za odkritje mehanizma po\u0161kodbe<\/p>\n

147. Za\u0161\u010ditni ukrepi ki jih pozna\u0161<\/p>\n

Za\u0161\u010ditna o\u010dala, \u0161\u010ditniki maske varnostni pasovi v avtu<\/p>\n

148. Pri katerem delu je potrebno pomislit na kovinski tujek v o\u010desu?<\/p>\n

Pri bru\u0161enju, varjenju, \u017eaganju, rezanju s kro\u017eno \u017eago<\/p>\n

149. Delitev po\u0161kodb po lokaciji<\/p>\n

\uf0b7 Okolica o\u010desa<\/p>\n

\uf0b7 Zunanji deli o\u010desa<\/p>\n

\uf0b7 Sprednji deli o\u010desa<\/p>\n

\uf0b7 Zadnji deli o\u010desa<\/p>\n

\uf0b7 O\u010dnica<\/p>\n

\uf0b7 Kombinirane<\/p>\n

150. Vzroki in na\u010dini nastanka po\u0161kodb<\/p>\n

\uf0b7 Tope \u2013 contusia<\/p>\n

\uf0b7 Probojne \u2013 brez ali s tujkov v o\u010desu<\/p>\n

\uf0b7 Kemi\u010dna \u2013 perusija<\/p>\n

\uf0b7 Fizikalne \u2013 opekline, \u017ear\u010denje, varjenje, elektri\u010dne, ultravijoli\u010dno sevanje<\/p>\n

151. Ro\u017eeni\u010dna erozija<\/p>\n

To je odrgnina ro\u017eenice, ki jo lahko vidimo obarvano z flourescentnim sredstvom, gre za odrgnino\u00a0ro\u017eeni\u010dnega epitela, bolnik ima hude bole\u010dine, izra\u017ene trias, razli\u010dni vzroki<\/p>\n

152. Diagnoza Corpus alienum cornae, najpogostej\u0161i vzrok in zdravljenje<\/p>\n

To je ro\u017eeni\u010dni tujek ki prileti na del o\u010desne \u0161pranje. Pogosto so to metalni tujki od bru\u0161enja, zapi\u010dijo se v\u00a0povr\u0161ino ro\u017eenice, infiltracija ro\u017eeni\u010dnega tkiva, v obliki obro\u010dka, \u017eelezo oksidira zato se okolica rjavkasto\u00a0obarva, zdravi se tako da se \u010dimprej odstrani, v lokalni anasteziji, bolnik ima \u0161e nekaj dni ob\u010dutek tujka\u00a0dokler ranica ne zaraste<\/p>\n

153. Tri glavne kontuzijske po\u0161kodbe, njegovo okolico glede na povr\u0161ino in jakost delovanja\u00a0sile<\/p>\n

\uf0b7 Udarnina o\u010dnice z zlomom lobajskih kosti<\/p>\n

\uf0b7 Uidarnina o\u010dnica brez zloma lobajskih kosti<\/p>\n

\uf0b7 Udarnina o\u010desa in o\u010dnice<\/p>\n

154. Vzroki in posledice tope kontuzije po\u0161kodbe o\u010dnice z zlomom lobajskih kosti<\/p>\n

Prometne nesre\u010de, mo\u010dni udarci razli\u010dnih predmetov, drva, polena\u2026<\/p>\n

155. Vzroki in posledice tope kontuzije po\u0161kodbe o\u010dnice brez zloma lobajskih kosti<\/p>\n

Podobno prej\u0161njim le mo\u010d udarca je manj\u0161a<\/p>\n

156. Opi\u0161i na\u010din in posledice sile pri neposrednji contusiji o\u010desa<\/p>\n

Gre za topi udarec neposredno na oko, pri teh po\u0161kodah se zaradi delovanja zrklo splo\u0161\u010di, \u010de oko pri tem\u00a0ne po\u010di nastane po prenehanju delovanja sile u\u010dinek sesanja, ki deluje na zadnje dele o\u010desa, pr tem\u00a0pride do strganja in pokanja enega ali ve\u010d delov o\u010desa<\/p>\n

157. Vrste in vzroki prebojne po\u0161kodbe o\u010desa<\/p>\n

\uf0b7 Neposredno ( zaradi udarca z ostrim predmetom)<\/p>\n

\uf0b7 Neposredno (mo\u010dnej\u0161i top udarec in ruptura o\u010desa)<\/p>\n

158. Kateri zapleti nastanejo \u010de ostane v o\u010desu kovinski tujek?<\/p>\n

Ne vidimo vstopne rane ker je tujek majhen, nevarnost infekcije, postopno rjavenje, skaljevanje le\u010de,\u00a0spremembo barve ro\u017eenice, okvara mre\u017enice, toksi\u010dnost tujka<\/p>\n

159. Prva pomo\u010d pri probojni po\u0161kodbi<\/p>\n

Obveza, analgetik, sistemski antibiotik, cepljenje proti tetanusu<\/p>\n

160. Politravmatizirani bolnik?<\/p>\n

Travmatolo\u0161ka urgenca<\/p>\n

161. Kemi\u010dne po\u0161kodbe o\u010desa \u2013 perustija<\/p>\n

Po\u0161kodbe z lugom, kislinami, \u010distili, apnom, malto, lepili, solzilcem\u2026 najbolj nevarne o\u010desne po\u0161kodbe,\u00a0lahko se kon\u010dajo s slepoto, okvara odvisna od kemi\u010dne snovi, zahtevajo takoj\u0161nje ukrepanje, izpiranje\u2026<\/p>\n

Prizadetost se deli v tri stopnje<\/p>\n

162. Fizikalne po\u0161kodbe o\u010desa<\/p>\n

Opekline, sevanje, \u2026 zelo razli\u010dne po\u0161kodbe in zato tudi zdravljenje<\/p>\n

163. Kaj je ophtalmia photoelecrica, kak\u0161no je zdravljenje?<\/p>\n

To so po\u0161kodbe o\u010desa zaradi sevanja, na primer varjenje, smu\u010danje na soncu brez za\u0161\u010dite, ultravijoli\u010dna\u00a0svetoloba\u2026. Zdravimo tako da povemo bolniku kaj je povzro\u010dilo to po\u0161kodbo, toli \u010dasa traja, nato pa\u00a0mirovanje v mraku, hladen obkladek, mazanje z antibioti\u010dnim mazilom ve\u010dkrat dnevno, anelgetik v\u00a0tabletah<\/p>\n

POSEBNOSTI NEGE O\u010cESNEGA BOLNIKA:<\/p>\n

164. Kak\u0161en naj bo razmak med posameznimi zdravili – lokalimi?<\/p>\n

Vsaj 10 minut<\/p>\n

165. Opi\u0161ite kako se daje o\u010desne kapljice in mazila?<\/p>\n

Bolnik pogleda gor in na zunanjo stran mu nakapljamo oziroma nama\u017eemo na spodnjo stran veke ki jo\u00a0pred tem z roko potegnemo navzdol da se zaviha, pomombno je da ne nakapljamo ro\u017eenice ker to\u00a0povzro\u010di refleks zapiranja o\u010desa.<\/p>\n

166. Katere o\u010desne obveze pozna\u0161?<\/p>\n

\uf0b7 Enostavna o\u010desna oveza, (monokulus, ali binokulus)<\/p>\n

\uf0b7 Kompresijsko obvezo<\/p>\n

\uf0b7 Vla\u017eno komoro<\/p>\n

167. Nega o\u010desne proteze?<\/p>\n

Redno umivanje v mla\u010dni teko\u010di vodi vsaj enkrat dnevno<\/p>\n

168. Pojem slepota in prakti\u010dna splepota<\/p>\n

\uf0b7 Slepota : ko \u010dlovek ne vidi ni\u010desar, niti ne dojema svetlobe in teme<\/p>\n

\uf0b7 Prakti\u010dna slepota: to je slepota pri kateri imajo osebe \u0161e nekaj ostankov vida in niso \u010disto slepi.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

1. Na\u0161tejte sprednje dele o\u010desa? Ro\u017eenica, sprednji prekat, \u0161arenica z zenico in belo\u010dnica 2. Kaj je o\u010dnica in ka le\u017ei v njej S kostmi omejena in naprej odprta lobanjska votlina, v njej le\u017ei oko, \u017eivec, mi\u0161ice, solzne \u017eleze, ma\u0161\u010devje 3. Katere so o\u010desne ovojnice. Belo\u010dni\u010dnica in ro\u017eenica, \u017eilnica in mre\u017enica 4. Notranji prostori o\u010desa Sprednji … Preberi ve\u010d o Oftalmologija 2015\/2016<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1488],"tags":[1490,3832,1489,1521],"class_list":["post-4867","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-3-letnik-okulistika","tag-oftalmologija","tag-okulistik","tag-okulistika","tag-okulistika-gradivo"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4867","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=4867"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4867\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=4867"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=4867"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=4867"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}