{"id":492,"date":"2008-12-20T13:04:01","date_gmt":"2008-12-20T12:04:01","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/anglescina-prevodi-za-ustni-izpit-prvih-5-tem\/"},"modified":"2010-06-15T15:06:37","modified_gmt":"2010-06-15T14:06:37","slug":"anglescina-prevodi-za-ustni-izpit-prvih-5-tem","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/anglescina-prevodi-za-ustni-izpit-prvih-5-tem\/","title":{"rendered":"Angle\u0161\u010dina prevodi za ustni izpit prvih 5 tem"},"content":{"rendered":"

\"anglija.jpg\"SVETOVNA ZDRAVSTVENA ORGANIZACIJA (str. 50)<\/strong>
\n\u00a0<\/p>\n

Svetovna zdravstvena organizacija11 si prizadeva za izbolj\u0161anje svetovnega zdravja.<\/p>\n

Zagotavlja dve vrsti storitev, v okviru prve vrste storitev svetuje in pomaga, v okviru druge pa izvaja raziskave in objavlja izsledke.<\/p>\n

Organizacija \u017ee ve\u010d let zbira in objavlja informacije o epidemijah bolezni po vsem svetu. \u017de vse od svoje ustanovitve se bori proti boleznim, kot sta malarija in tuberkuloza, ki prizadeneta \u0161tevilne ljudi.<\/p>\n

<\/p>\n

Svetovna zdravstvena organizacija je del Organizacije zdru\u017eenih narodov (OZN), katere glavni organi so: Mednarodno sodi\u0161\u010de, Sekretariat, Generalna skup\u0161\u010dina, Skrbni\u0161ki svet, Varnostni svet ter Ekonomski in socialni svet. Slednjega sestavljajo regionalni sveti, odbori in specializirane agencije. Med specializiranimi agencijami, s katerimi je OZN je za uspe\u0161no izpolnjevanje svojih nalog povezana prek Ekonomskega in socialnega sveta, \u0161e posebej izstopajo Sklad Zdru\u017eenih narodov za otroke (UNICEF), Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA), Mednarodna organizacija dela (ILO), Organizacija za prehrano in kmetijstvo (FAO), Organizacija Zdru\u017eenih narodov za izobra\u017eevanje, znanost in kulturo (UNESCO) in Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Organizacija zdru\u017eenih narodov ima tudi svoja svetovalna telesa, kot je denimo Konferenca ZN za trgovino in razvoj, ki pa ni uradna agencija. Med specializirane agencije, ki OZN pomagajo pri njenem delovanju, spadata tudi Svetovna banka in Mednarodni denarni sklad. Velik del k trenutnemu razvoju pa prispevajo tiste agencije OZN, ki ne polnijo \u010dasopisnih stolpcev, saj delujejo neprestano, tiho in nikakor ne senzacionalno.
\n\u00a0
\n\u00a0<\/p>\n

ONESNA\u017dENOST ZRAKA \u2013 KISEL DE\u017d IN UMIRAJO\u010cI GOZDOVI (str.6)<\/strong><\/p>\n

Splo\u0161ne informacije:<\/p>\n

Onesna\u017eevanje zraka je ena najbolj resnih problemov dana\u0161njega \u010dasa.<\/p>\n

Veliko \u0161kode se je \u017ee pripetilo \u010dlove\u0161kemu \u017eivljenju, gozdovom, polji vsepovsod po svetu. Obstaja veliko strupenih substanc v zraku povzro\u010denih s strani industrije v splo\u0161nem;\u00a0 elektrarne na premog in olje, doma\u010de izgorevanje premoga, avtomobili ,itd\u2026
\nDr\u017eave v severni polovici poloble so bile mo\u010dno prizadete glede zra\u010dnega onesna\u017eenja v zadnjih desetletjih. Osrednje Evropa, Alpska regija, vzhodna Evropa, Skandinavija in deli ZDA ter Kanada so najbolj prizadete; Velika Britanija je malo na bolj\u0161em zaradi vetrov Atlantika, ve\u010dina strupenih plinov gre proti celini.<\/p>\n

Kisli de\u017e:<\/p>\n

De\u017eevni potki postajajo strupeni\u00a0 ko\u00a0 se \u017evepleni dioksid iz tovarn in elektrarn, in malo manj nitrogeni dioksid ki prihaja iz izpu\u0161nih plinov avtomobila raztopijo v njej in ko vse skupaj prihaja s hlapenjem v atmosfero.<\/p>\n

Dokazano je bilo, da je kisel de\u017e po ve\u010dini posledica Waldsterbena, nepopravljiva \u0161koda storjena v Nem\u010diji zaradi posekanja gozdov.<\/p>\n

Odmiranje gozdov<\/p>\n

1. Listi in iglice porumenijo.<\/p>\n

2. Starej\u0161i listi in iglice odpadajo.<\/p>\n

3. Rast novih zasadkov je upo\u010dasnjena.<\/p>\n

4. Vejice na vrhu dreves so stanj\u0161ane.<\/p>\n

5. Gostota rasti je zmanj\u0161ana.<\/p>\n

6. Veje postanejo mlahave.<\/p>\n

Druge u\u010dinki kislega de\u017eja:<\/p>\n

1. Ribe ter rastline v mnogih jezerih, rekah ter tokih so izginile.<\/p>\n

2. Zdravstveni problemi: plju\u010dne bolezni kot so astma, bronhitis, ipd.<\/p>\n

3.\u00a0 Zmanj\u0161anje mo\u010di elektrarn je zmanj\u0161ano ter podalj\u0161an je doseg.<\/p>\n

4. \u0160koda na zgodovinskih stavbah, milijoni se porabijo za popravljanje \u0161kode, ki jo povzro\u010di erozija v gradbeni\u0161tvu ipd.<\/p>\n

5. Uporabnik mora zaradi stro\u0161kov velikokrat pla\u010dati za bolj zdravo \u017eivljenje.<\/p>\n

Kako prepre\u010diti onesna\u017eevanje zraka:<\/p>\n

1. Skleniti svetovni dogovor usmerjen v prikraj\u0161anje onesna\u017eevanja po vsem svetu<\/p>\n

2. Narediti spremembe, izgorevanje fosilov, name\u0161\u010danje filtrov<\/p>\n

3. Omejiti avtomobilski izpuh ter emesijo s promoviranjem kataliti\u010dnih pretvornikov in neosvin\u010denega bencina<\/p>\n

4. Podpirati razvoj motorjev z notranjim izgorevanjem kateri povi\u0161ajo izkoristek bencina<\/p>\n

5. Omejiti hitrosti na hitrih cestah za zmanj\u0161anje ogljikovega monoksida in hidrokrabona<\/p>\n

6. Uvesti stro\u017eje zakone glede onesna\u017eevanja<\/p>\n

7. Narediti ve\u010d raziskav o uporabi alternativnih sredstev kot izvor energije
\n
\nV INDIJI NI MILOSTI ZA DEKLICE (str.5)
\n<\/strong>\u00a0<\/p>\n

MACHRIHWA, INDIJA:<\/p>\n

Rojstvo fantka se v Machrihwi praznuje z nakupom bonbonov in peciva, ki se z veseljem deli sova\u0161\u010danom. Rojstvo deklice se ve\u010dinoma sploh ne praznuje. \u017denske v tej vasi niso \u017eeljne na \u0161iroko razpravljati o tej temi, ve\u010dina tistih, ki imajo deklice, priznavajo, da je huj\u0161e od bole\u010dine pri rojstvu spoznanje, da so rodile deklico.<\/p>\n

Juganti Prasad, 30, se spomni o\u010ditajo\u010de ti\u0161ine, ki je napolnila sobo, ko je rodila tretjo deklico. Njena ta\u0161\u010da ji je ob predaji otroka grobo rekla, da je ponovno deklica in jo nato zapustila. Prasadova je rekla, da ni bilo tam nikogar, ki bi ji podal vsaj kozarec vode. Rekla je tudi, da se ni nih\u010de obremenjeval z njo ali jo hranil, zato ker je rodila deklico. Ko je le\u017eala in okrevala, je sli\u0161ala sorodnike v sosednji baraki tarnati o nesre\u010di. Nekaj tednov kasneje jo je mo\u017e skupaj z njenimi tremi h\u010derkami vrgel ven iz hi\u0161e.<\/p>\n

Pet urna vo\u017enja po slabo vzdr\u017eevani cesti od Lucknowa, glavnega mesta severne dr\u017eave Uttar Pradesh, ki obkro\u017ea pokrajino Shravasti, je glede na izra\u010dun Unicefa, najslab\u0161e mesto v Indiji za rojstvo deklice. Preko \u0161irnih polj pode\u017eelja Severne Indije, pro\u010d od hitrega razvoja, ki ru\u0161i tradicionalne odnose proti \u017eenskam v mestih. Indijski ekonomski razvoj je tako reko\u010d neviden in upanje za mlade deklice ostaja mo\u010dno omejeno.<\/p>\n

V novembru je bila Indija kot 114. izmed 128-ih dr\u017eav v raziskavi o razkoraku med spoloma, izvedene v svetovnem ekonomskem forumu, slabo ocenjena v enakopravnosti v izobra\u017eevanju, v zdravstvu in ekonomiji. Unicef je uporabil tri statisti\u010dne parametre-starost deklic pri poroki, stopnjo \u017eenske pismenosti in razmerje med \u0161tevilom fantkov in deklic-in na koncu pri\u0161el do zaklju\u010dka, da ni bolj nesre\u010dnega kraja na svetu od Shravastija za deklice.<\/p>\n

Ni\u010d v zunanjem izgledu Machrihwe, na severu Shravastija, ob meji z Nepalom, ne namiguje na to sumljivo statisti\u010dno zmago.<\/p>\n

Dim se \u0161iri preko streh in deklice sedijo s svojimi materami pred vrati blatnih hi\u0161, presejejo ri\u017e v miru, ki je zna\u010dilen za te vasi, kjer nih\u010de nima avtomobila.
\n\u017dENSKE V DRU\u017dBI (str. 3)<\/strong>
\n\u00a0<\/p>\n

Splo\u0161ne informacije:<\/p>\n

\u017densko Lib (Liberation Movement), se je pri\u010delo 1960. leta, \u010deprav se je emancipacija pri\u010dela \u017ee v za\u010detku 19. stoletja. V tem \u010dasu \u017eenske niso imele pravice do glasovanja in \u017eensko trpljenje, predstavljeno v Veliki Britaniji leta 1928 je prineslo ne le politi\u010dne temve\u010d popolno socialno enakovrednost.<\/p>\n

Na sre\u010do so dnevi drugorazrednega me\u0161\u010danstva za \u017eenske \u017ee po ve\u010dinoma minuli, in osvoboditev \u017eenskega tako zasebnega kot javnega dostojanstva je mo\u010dno napredovalo:<\/p>\n

1. Uzakonitev, prekr\u0161ka seksualne diskriminacije<\/p>\n

2. \u0160tevilo zaposlenih \u017eensk se pove\u010duje: v razvitih de\u017eelah, \u017eenske predstavljajo 30 \u2013 50 % delavne populacije (celo ve\u010d v vzhodni Evropi).<\/p>\n

3. Vedno ve\u010d\u00a0 \u017eensk ima dostop do samorealizacije v karieri, v kateri je bil prej dominanten mo\u0161ki, kot je poslovanje, medicina, procesiranje podatkov in izurjena ro\u010dna dela.<\/p>\n

4. Centri ali zaveti\u0161\u010da\u00a0 kamor se lahko zate\u010dejo \u017eenske v stiski so v uporabi.<\/p>\n

5. Kontracepcija, splavi ter zavarovan spolni odnos niso ve\u010d tabu.<\/p>\n

6. Veliko knjig o feministi\u010dnem gibanju je bilo objavljenih.<\/p>\n

7. Menjava tradicionalne \u017eensko\/mo\u0161ke vloge so se za\u010dele kazati: zmerom bolj se ka\u017ee za \u017eene ter mo\u017eove da si po\u0161teno porazdelijo hi\u0161na opravila, \u010deprav \u0161e vedno ve\u010dinoma \u017eensk nosi hi\u0161no breme.<\/p>\n

Feministi\u010dno prerekanje:<\/p>\n

1. Po desetletjih emancipacije ali osvoboditve se je le malo stvari spremenilo za ve\u010dino \u017eensk: \u0161e vedno so govorice, diskriminacija in predsodki o delavnih \u017eenskah; enake pla\u010de za enako delo so zagotovljene preko zakona, ampak ni vedno tako.<\/p>\n

2. Majhen je napredek v boju za enake pravice o zaposlovanju. Veliko \u017eensk je zaposlenih v ni\u017ejem delavnem razredu, ali celo kot sna\u017eilke ali v tekstilni industriji; tudi kvalificirane \u017eenske imajo manj mo\u017enosti kot mo\u0161ki da postanejo upravniki bank ali visoki izvr\u0161ilci.<\/p>\n

3. \u017divljenje je te\u017eje za ve\u010dino \u017eensk kot je bilo v\u010dasih, veliko jih dela izven dr\u017eave da dopolnijo dru\u017einski prora\u010dun ali da popla\u010dajo posojila; dvojno breme je velik trud za \u017eensko in dru\u017einsko \u017eivljenje.<\/p>\n

4. V primerih preobilja so ve\u010dinoma odpu\u0161\u010dene nespretne \u017eenske s polovi\u010dnim delavnim \u010dasom.<\/p>\n

5. \u017denske gredo ve\u010dinoma prej v pokoj kot mo\u0161ki, posledica pa so ni\u017eje pokojnine.
\n\u00a0
\nONESNA\u017dEVANJE VODA IN PROBLEM ODPADKOV (str.11)<\/strong>
\n\u00a0<\/p>\n

OSNOVNE INFORMACIJE:
\nOnesna\u017eevanje voda je postalo svetovni problem in je eno izmed temeljnih tem dana\u0161njega \u010dasa. Obre\u017ene vode najbolj trpijo zaradi u\u010dinkov onesna\u017eevanja, ker so postale odlagali\u0161\u010de za industrijske odpadke. Odlaganje nepre\u010di\u0161\u010denih odpadnih voda in strupenih odpadkov v morja ali na nezakonita odlagali\u0161\u010da je precej obi\u010dajna praksa, v\u010dasih celo pravilo.<\/p>\n

En razlog za porast onesna\u017eevanja voda je prenaseljenost. Drugi razlogi so neustrezno upravljanje z odpadki in neustrezna odlagali\u0161\u010da odpadkov. Tako velike koli\u010dine teko\u010dih odpadkov, ki vsebujejo te\u017eke kovino kot so svinec, kadmij, cink, itd., so odlo\u017eene v reke ali obre\u017ene vode in velika mesta imajo vedno ve\u010d odpadnih voda na razpolago. Resni problemi so postavljeni ne samo od velike kvalitete ampak tudi po obliki vsebujo\u010dih odpadkov.<\/p>\n

Kljub temu, da je ve\u010dina obratov za \u010di\u0161\u010denje odpadnih voda opremljena z odstranjevalci trdnih in organskih snovi iz odpadnih voda, so ve\u010dinoma nezmo\u017eni odstranjevanja \u0161kodljivih in strupenih kemi\u010dnih substanc. Zato sinteti\u010dna pralna sredstva, te\u017eke kovine in raztopljeni fosfati in nitrati na koncu kon\u010dajo v morju.<\/p>\n

Pitna voda milijonov ljudi je bila oku\u017eena z nevarnimi snovmi. Imunski sistem \u017eivali je bil oslabljen zaradi onesna\u017eenih voda.<\/p>\n

V letu 1988 je v Severnem morju umrlo na tiso\u010de tjulnjev, tako da so bili v nevarnosti pred iztrebljenjem. Vsako leto cvetovi alg (znani kot \u00a8rde\u010di \u010das\u00a8) ubijejo morske \u017eivali na velikih podro\u010djih. Pre\u017eiveli izmed zdestkanih vrst so \u017ee oku\u017eeni z veliko simptomi: imajo ko\u017ene infekcije, njihovo okostje je popa\u010deno in razvili so se tumorji.<\/p>\n

NA\u010cINI SOO\u010cANJA Z ONESNA\u017dEVANJEM VODA IN ODPADKI:<\/p>\n

Potrebne so mednarodne kooperacije in zdru\u017eeni ukrepi ozdravitev.
\nZgrajenih mora biti ve\u010d obratov za \u010di\u0161\u010denje odpadnih voda.
\nUporaba umetnih gnojil v kmetijstvu mora biti zmanj\u0161ana.
\nOdlaganje odpadnih voda in blata v morje mora biti prepovedano.
\nPu\u0161\u010danje strupenih kemikalij v zaloge vode lahko ima dolgoro\u010dne posledice na \u010dlove\u0161kem zdravju, zakopavanje odpadnih voda pod zemljo in v skladi\u0161\u010dne cisterne bi moralo biti prepovedano.
\nPodani bi morali biti stro\u017eji zakoni za ukvarjanje z onesna\u017eevalci in uveljavljene obse\u017enej\u0161e kontrole.
\nPotro\u0161niki morajo biti vzpodbujani za lo\u010devanje hi\u0161nih odpadkov in industrija za recikliranje ogromnih koli\u010din odpadnih voda, ki jih pridelajo.
\nJavnost se mora zavedati ekolo\u0161kih prednosti uporabe biolo\u0161ko razgradljivih substanc pred izdelki, ki po\u010dasi, ali sploh ne razpadejo.
\nGlavni cilj bi morala postati skrb za proizvajanje minimalne koli\u010dine odpadnih voda.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

SVETOVNA ZDRAVSTVENA ORGANIZACIJA (str. 50) \u00a0 Svetovna zdravstvena organizacija11 si prizadeva za izbolj\u0161anje svetovnega zdravja. Zagotavlja dve vrsti storitev, v okviru prve vrste storitev svetuje in pomaga, v okviru druge pa izvaja raziskave in objavlja izsledke. Organizacija \u017ee ve\u010d let zbira in objavlja informacije o epidemijah bolezni po vsem svetu. \u017de vse od svoje ustanovitve … Preberi ve\u010d o Angle\u0161\u010dina prevodi za ustni izpit prvih 5 tem<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[494],"tags":[496,555,499],"class_list":["post-492","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-1-letnik-anglescina","tag-1letnik-anglescina","tag-1letnik-angleski-jezik","tag-prevodi-za-anglescino"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/492","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=492"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/492\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=492"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=492"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=492"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}