{"id":495,"date":"2008-12-20T13:08:59","date_gmt":"2008-12-20T12:08:59","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/prevodi-anglescina-za-ustni-izpit-zadnjih-5-tem\/"},"modified":"2010-06-15T15:06:13","modified_gmt":"2010-06-15T14:06:13","slug":"prevodi-anglescina-za-ustni-izpit-zadnjih-5-tem","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/prevodi-anglescina-za-ustni-izpit-zadnjih-5-tem\/","title":{"rendered":"Prevodi angle\u0161\u010dina za ustni izpit zadnjih 5 tem"},"content":{"rendered":"

\"beefeater.jpg\"KAJ JE TOREJ VARNO JESTI? (str.30)<\/strong><\/p>\n

Svetovni sklad za raziskave rakavih obolenj1 je izvedel obse\u017eno raziskavo, ki je stala 4,5 miljona funtov, izvajalo pa jo je 21 mednarodnih strokovnjakov.<\/p>\n

Ugotovili so, da nastanek rakavih obolenj povzro\u010dajo prekomerna telesna te\u017ea, alkohol in \u0161tevilna hrana, ki jo u\u017eivamo vsakodnevno. Priporo\u010dajo, da se izogibamo alkoholu, predelanemu mesu, vklju\u010dno s slanino, \u0161unkio in klobasami, in zmanj\u0161amo vnos rde\u010dega mesa in soli.<\/p>\n

<\/p>\n

Tudi ‘zdrava’ sadje in zelenjava naj bi ponujala le ‘omejeno’ za\u0161\u010dito pred hudo boleznijo. Podobne raziskave spro\u017eajo \u0161tevilna vpra\u0161anja, kaj je sploh \u0161e varno jesti, in ponavadi naletijo na \u0161tevilne kritike v zdravstveni in \u017eivilski industriji. Strokovnjaki za rakava obolenja tovrstne nasvete ozna\u010dujejo za plehke in dogmatske ter svarijo pred tem, da jih nih\u010de ne upo\u0161teva. Zmerne koli\u010dine alkohola, rde\u010dega mesa in slanine naj po njihovem mnenju ne bi bile nevarne.<\/p>\n

Glavna ugotovitev izvedene raziskave je, da nam debelost \u0161koduje v tak\u0161ni meri kot kajenje. Odve\u010dna ma\u0161\u010doba je lahko vzrok za nastanek \u0161estih pogostih rakavih obolenj, ki prizadenejo dojke, \u010drevesje in trebu\u0161no slinavko. Na\u0161li so ve\u010d trdnih dokazov, da rde\u010de in predelano meso lahko povzro\u010di raka na \u010drevesju, odkrili pa so tudi povezavo med alkoholom in rakom v ustni votlini, na po\u017eiralniku in dojki. Strokovnjaki so mnenja, da ni varne koli\u010dine, ko govorimo o pitju. Ljudem, ki spijejo majhne koli\u010dine alkohola za preventivo pred boleznimi srca, priporo\u010dajo, naj na dan spijejo najve\u010d dve pija\u010di za mo\u0161ke in eno za \u017eenske.<\/p>\n

Poro\u010dilo\u00a0 raziskave svetuje, naj ostanemo kar se da vitki, ne jemo predelanega mesa in na teden pojemo le do 500 g kuhanega rde\u010dega mesa. V raziskavi so upo\u0161tevali 7.000 najbolj\u0161ih \u0161tudij o rakavih obolenjih, prehrani in telesni vadbi, ki so nastajale zadnjih 40 let. Vodja projekta pravi, da ljudje ob objavi razli\u010dnih raziskav, ne vedo, kako resno naj jih jemljejo in katere ugotovitve naj upo\u0161tevajo. Raziskava svetovnega sklada to stori namesto njih. Pri projektu si upajo trditi, da bo ob upo\u0161tevanju priporo\u010dil iz poro\u010dila zaradi raka umrlo ob\u010dutno manj ljudi. Nasveti naj bi bili dobri in jim lahko zaupamo, saj so podkrepljeni z znanstvenimi raziskavami.<\/p>\n

Raziskavi nekateri kljub temu oporekajo. Profesor Sikora iz zdru\u017eenja za bolnike z rakom2 meni, da so vzroki za nastanek raka bolj kompleksna stvar. O vi\u0161jem tveganju za nastanek raka bi lahko govorili pri ljudeh, ki pojejo velike koli\u010dine ‘prepovedane’ hrane. Raziskava po mnenju Richarda Loweja iz komisije za meso in \u017eivino3 daje vtis, da bomo varni pred rakom \u017ee, \u010de bomo z na\u0161ega jedilnika \u010drtali klobase.<\/p>\n

Presene\u010den je nad priporo\u010dili o \u0161kodljivosti predelanega mesa, saj sta \u0161unka in slanina dva izmed najbolj priljubljenih izdelkov v Veliki Britaniji. Tudi britanska agencija za kvaliteto \u017eivil4 naj bi v okviru zdrave in uravnote\u017eene prehrane priporo\u010dala u\u017eivanje rde\u010dega mesa, vklju\u010dno s predelanim mesom. Lowe je poudaril \u0161e, da poro\u010dilo povezuje debelost s \u0161estimi vrstami raka, alkohol s petimi, meso pa le z eno vrsto raka. Mark Hastings iz britanskega zdru\u017eenja za pivo in pivnice5 je mnenja, da je tveganje prisotno pri vseh stvareh v \u017eivljenju. Poro\u010dilo ne bi smelo odvrniti ljudi, da bi se \u0161e naprej dru\u017eili ob kozar\u010dku vina.<\/p>\n

Poro\u010dilo navaja, da so dokazi, ki debelost povezujejo z rakom, precej mo\u010dnej\u0161i kot pred desetimi leti. Prehrana in debelost sta razloga za najmanj tretjino vseh rakavih obolenj \u2013 kot kajenje.<\/p>\n

Dandanes pa se \u0161tevilo kadilcev zni\u017euje, \u0161tevilo debelih pa nara\u0161\u010da. Strokovnjaki ne obljubljajo, da se pri debelih ljudeh, ki shuj\u0161ajo, zmanj\u0161a tveganje za nastanek raka, je pa to vseeno dobra preventiva. Pred desetletjem so debelost povezovali samo z rakom na materni\u010dni steni, danes pa naj bi strokovnjaki imeli trdne dokaze, da odve\u010dna telesna ma\u0161\u010doba lahko povzro\u010di \u0161est vrst raka. Na\u0161li so mo\u010dno povezavo med ma\u0161\u010dobo okoli trebuha in rakom na \u010drevesju. Predvidevajo tudi povezavo med telesno ma\u0161\u010dobo in rakom na \u017eol\u010dniku ter ma\u0161\u010dobo na predelu trebuha in rakom slinavke, rakom na dojki po obdobju menopavze in rakom na materni\u010dni steni. Poro\u010dilo opisuje mo\u017ene na\u010dine, kako telesna ma\u0161\u010doba oskrbuje rakavo tvorbo, in opozarja na povi\u0161ano raven hormonov in estrogena, kar lahko pove\u010da tveganje za nastanek raka na dojki. Alkohol lahko povzro\u010di po\u0161kodbe na DNK, kar pa lahko vodi v nastanek raka.<\/p>\n

Profesor Sir Michael Marmot, ki je pri projektu predsedoval odboru strokovnjakov, ljudem priporo\u010da, naj ostanejo kar se da vitki, seveda na zdrav na\u010din. Pridobivanje kilogramov naj bi povi\u0161alo tveganje za nastanek raka, \u010detudi je pridobljena telesna te\u017ea \u0161e obravnavana kot nenevarna za zdravje. Omejiti je potrebno u\u017eivanje hitre prehrane z visokim dele\u017eem ma\u0161\u010dobe, sladkorja in kalorij ter pitje gaziranih in sladkih pija\u010d. Priporo\u010dljivo je, da na dan spijemo le en kozarec sadnega soka.<\/p>\n

Poro\u010dilo navaja nekaj nasprotujo\u010dih si nasvetov glede mle\u010dnih izdelkov. Mleko naj bi \u0161\u010ditilo pred rakom na \u010drevesju in tudi na mehurju, po drugi strani pa je prehrana z veliko vsebnostjo kalcija lahko razlog za nastanek raka na prostati.<\/p>\n

Dojenje naj bi \u0161\u010ditilo matere pred rakom na dojki, otroke pa pred debelostjo v odrasli dobi. Redna telesna vadba naj bi zni\u017eevala tveganje za rakava obolenja. Priporo\u010dljiva je ena ura zmerne vadbe ali 30 minut intenzivne vadbe na dan. Profesor Mike Richards, vladni strokovnjak na podro\u010dju rakavih obolenj, meni, da je poro\u010dilo najbolj verodostojno in iz\u010drpno doslej. Doktorica Lesley Walker iz britanskega urada za raziskave rakavih obolenj6 meni, da je okrepilo potrebo po ukrepanju glede debelosti. Po besedah Pamele Goldberg, ki sodeluje v kampanji za prepre\u010devanje raka na dojki7, je nedavna raziskava pokazala, da je manj kot 10 odstotkov \u017eensk vedelo, da prehrana z visokim dele\u017eem nasi\u010denih ma\u0161\u010dob in velike koli\u010dine alkohola pove\u010dajo mo\u017enost za nastanek raka na dojki. Federacija za hrano in pija\u010do8 je mnenja, da je industrija ‘vodila’ svet s prilagajanjem izdelkov, da so vsebovali manj ma\u0161\u010dob, sladkorja in soli. Poro\u010dilo je po njihovem mnenju pri\u0161lo kot pravo\u010dasno opozorilo, da morajo vlada in ostali narediti veliko ve\u010d \u2013 \u0161e posebej pa spodbujati dr\u017eavljane, da postanejo aktivni.
\nSHUJ\u0160AJTE IN OSTANITE V FORMI (str.34<\/strong>)
\n\u00a0<\/p>\n

Vzdr\u017eevanje ni\u017eje telesne te\u017ee in telesna vadba lahko pomagata pri zni\u017eevanju tveganj za rakava obolenja
\nDanes se kot klini\u010dno debele obravnava tiste, ki imajo indeks telesne mase (ITM) 30 ali ve\u010d. ITM se izra\u010duna tako, da vrednost telesne te\u017ee v kilogramih delimo s kvadratom telesne vi\u0161ine v metrih (kg\/m2). Ljudje z ITM med 25 in 29,9 so klasificirani kot ‘debeli’, tisti z manj\u0161im pa so obravnavani kot zdravi. Strokovnjaki priporo\u010dajo, naj se ITM pri ve\u010dini giblje med 18,5 in 24,9 \u2013 \u010dim ni\u017eji je, bolje je.\u00a0
\nDebelost je povezana s sr\u010dnimi obolenji in sladkorno boleznijo tipa 2. Debelost lahko ugotavljamo tudi z merjenjem obsega pasu. Ogro\u017eeni so mo\u0161ki z obsegom pasu 90 cm in ve\u010d ter \u017eenske z obsegom 80 cm. Telesna aktivnost zni\u017euje tveganje za rakava obolenja. Na dan naj bi se vsak zmerno gibal 30 minut, kar vklju\u010duje tudi hitro hojo in hi\u0161na opravila. Za tiste z bolj\u0161o telesno pripravljenostjo je priporo\u010dljivo 60 minut zmerne vadbe na dan ali 30 minut intenzivne vadbe, kot je denimo enakomeren in po\u010dasen tek. Raziskave ka\u017eejo, da z redno telesno aktivnostjo vzdr\u017eujemo zdravo raven hormonov, visoke vrednosti hormonov namre\u010d lahko pove\u010dajo tveganje za rakava obolenja, krepimo imunski sistem, ohranjamo zdrav prebavni sistem in vzdr\u017eujemo ni\u017ejo telesno te\u017eo.
\n
\nHUJ\u0160ANJE (str.38)<\/strong><\/p>\n

Izguba te\u017ee je verjetno bolj v glavi, kot odvisna od tega kaj je na kro\u017eniku.
\n\u00a0<\/p>\n

Maria Lugo-Perrin je bila precej prete\u017eka, imela je 240 kilogramov\u00a0 na svoji majhni postavi, ko je poleti 2006 dobila pod vrata letak o programu za izgubo te\u017ee na Beckovem in\u0161titutu za kognitivno terapijo. Lugo-Perrin je od\u0161la na sre\u010danje. 39 letni Filadel\u010dan, samooklicani veteran dietnih tablet priznava, da se mu je zdelo zme\u0161ano, ampak se je vseeno odlo\u010dil, da bo poizkusil. Program, ki vsebuje ustne in napisane vaje za u\u010denje klientov kako odkriti in ozdraviti samouni\u010dujo\u010de misli in jih zamenjati s pozitivnimi in proaktivnimi, je deloval.<\/p>\n

Lugo-Perrin je obiskovala enourna tedenska sre\u010danja 12 mesecev in zaupala je Becksovem in\u0161titutu, ki ji je pomagal, da se je dr\u017eala svojih ciljev tudi v najte\u017ejih trenutkih. Po koncu leta je izgubila 65 kilogramov. Lugo-Perrin je ena izmed mnogih, ki je pridobila v raziskavi o vplivu misli na debelost.<\/p>\n

Nove \u0161tudije prikazujejo, da dolo\u010dene miselne navade, vzorci nesamozavesti, kontrolirajo kaj jemo in zakaj in se jih da spremeniti, kar prina\u0161a izjemne rezultate. Vsekakor je ob vsakem poizkusu za izgubo te\u017ee potrebno zmanj\u0161ati vnos kalorij in ve\u010d telovaditi, ampak mnogo raziskovalcev sedaj verjame, da sta sprememba mi\u0161ljenja o prehranjevanju in telovadba skrivnost za vzpostavitev bolj zdravega \u017eivljenja.
\nBOLNIKI V VELIKI BRITANIJI SE SOO\u010cAJO Z DOLGIMI \u010cAKALNIMI VRSTAMI (str. 44)<\/strong>
\n\u00a0
\n\u00a0
\nV raziskavi, ki je primerjala sedem zahodnih dr\u017eav, so ugotovili, da se bolniki v okviru britanske nacionalne zdravstvene oskrbe9 soo\u010dajo z najdalj\u0161imi \u010dakalnimi vrstami. Raziskava je tudi pokazala, da so Britanci najmanj zadovoljni s kvaliteto oskrbe in dostopnostjo najbolj\u0161ih zdravil. Poleg tega pa so med tistimi dr\u017eavami, ki imajo najslab\u0161e mo\u017enosti za obisk zdravnika izven obi\u010dajnega delovnega \u010dasa.<\/p>\n

Na podlagi raziskave o sistemu zdravstvene oskrbe v Veliki Britaniji, Nem\u010diji, ZDA, Kanadi, Avstraliji, Novi Zelandiji in na Nizozemskem, mora petnajst odstotkov bolnikov na zdravljenje \u010dakati ve\u010d kot \u0161est mesecev. Samo 40 odstotkov bolnikov je bilo na zdravljenje sprejetih v manj kot enem mesecu, kar je najslab\u0161i rezultat, z izjemo Kanade. V ve\u010dini dr\u017eav je \u010dakanje, dalj\u0161e od enega leta ali ve\u010d, zelo redko. V Kanadi in Veliki Britaniji pa naj bi na oskrbo tako dolgo \u010dakalo 8 odstotkov bolnikov.<\/p>\n

Okoli 27 odstotkov britanskih anketirancev ni povsem prepri\u010danih v to, da so bili dele\u017eni dobre in kvalitetne oskrbe. Na Nizozemskem je tak\u0161nih bolnikov le 5 odstotkov. 26 odstotkov Britancev meni, da jim nacionalna zdravstvena oskrba ni omogo\u010dila dostopa do najbolj u\u010dinkovitih zdravil. Nacionalni in\u0161titut za zdravje in klini\u010dno kvaliteto10 v Angliji in Walesu namre\u010d zavrne \u0161tevilna zdravila.<\/p>\n

Dostopnost specialistov je najslab\u0161a prav v Veliki Britaniji, saj kar 60 odstotkov anketirancev pravi, da so v zadnjem letu obiskali samo splo\u0161nega zdravnika, v Nem\u010diji pa je tak\u0161nih bolnikov 31 odstotkov.<\/p>\n

Po raziskavi fundacije Commonwealtha je tudi oskrba pri splo\u0161nem zdravniku med najslab\u0161imi prav v Veliki Britaniji. Britanski dru\u017einski zdravniki so slabo dostopni, saj po raziskavi 39 odstotkov anketirancev nima mo\u017enosti za obisk svojega zdravnika pred 8.30 uro zjutraj, po 18. uri in med vikendi. Slab\u0161e je poskrbljeno samo za Kanad\u010dane.<\/p>\n

Britanski zdravniki naj bi najmanj vedeli o bolnikovi zdravstveni zgodovini in svojim bolnikom namenili najmanj \u010dasa. V Kanadi, ZDA in Veliki Britaniji eden izmed treh anketirancev pove, da njihovi zdravniki niso na voljo izven obi\u010dajnega delovnega \u010dasa med 9. in 17. uro.<\/p>\n

Kljub vsemu gre Veliko Britanijo pohvaliti, saj ima najbolj obse\u017een sistem zdravstvene oskrbe, z najmanj stro\u0161ki za bolnika v primerjavi z drugimi dr\u017eavami. Ministrstvo za zdravstvo obljublja, da v prihodnje na oskrbo nih\u010de ne bo \u010dakal ve\u010d kot 18 tednov. Na In\u0161titutu za zdravje in klini\u010dno kvaliteto pa so pregledali svoje postopke, da bi zagotovili hitrej\u0161i dostop do zdravil.\u00a0
\nVi\u0161je medicinske sestre bodo dobile pooblastila, da odpustijo \u010distilna podjetja, ki se ne potrudijo dovolj, da bi izkoreninili odporne bakterijske organizme. Christine Beasley, vladna uslu\u017ebenka odgovorna za medicinske sestre, bo pojasnila, kako ustanove lahko podelijo vi\u0161jim medicinskim sestram dodatna pooblastila za dolo\u010danje standardov za \u010disto\u010do. Te bodo lahko odpustile \u010distilna podjetja, \u010de se ta ne bodo dr\u017eala dolo\u010dil. Po besedah premierja Gordona Browna bo ga. Beasley, ki obljublja 5.000 dodatnih medicinskih sester do pomladi, izdala tudi navodila za ‘globinsko \u010di\u0161\u010denje’ v bolni\u0161nicah.
\n\u00a0
\nDROGE (str. 46)<\/strong><\/p>\n

OSNOVNE INFORMACIJE:<\/p>\n

Ko govorimo o drogah, mislimo na mehke droge, kot sta marihuana in ha\u0161i\u0161, ter trde droge, kot so heroin, kokain ali ‘crack’. Na voljo je \u0161e veliko drugih drog, kot denimo opij, LSD itd. Nekatere droge uporabljajo v medicinske namene, npr. morfij, amfetamine ali barbiturate, le dolgotrajna zloraba tovrstnih drog pa je lahko nevarna.<\/p>\n

Vse droge, tako mehke kot trde, \u0161kodljivo vplivajo na na\u0161e zdravje. Povzro\u010dajo odvisnost in so razlog za spremenljivo voljo, vzorce mi\u0161ljenja in obna\u0161anja. Ne glede na to, kako jih u\u017eivamo, v obliki tablet, s kajenjem, vdihavanjem ali intravenozno, vedno vodijo v fizi\u010dno, psihi\u010dno in du\u0161evno odvisnost ter s\u010dasoma v zasvojenost. U\u017eivanje drog ne more biti zmerno ali nadzorovano, saj dolgoro\u010dno vse droge povzro\u010dijo zasvojenost. Ko se pojavi potreba pa u\u017eivanju ve\u010djih koli\u010din mehkih drog, se ponavadi za\u010dne posegati po tr\u0161ih drogah.\u00a0
\nPRIDELOVALKE DROG:<\/p>\n

Peru, Bolivija, Kolumbija in Mehika so glavne in tradicionalne pridelovalke kokinih listov in konoplje. Podro\u010dje, kjer se pridela najve\u010d makovih semen, je zlati trikotnik na jugovzhodu Azije (Tajska, Burma in Laos), makova semena pa gojijo tudi v Pakistanu in Afganistanu. Na severu Afrike in na Bli\u017enjem vzhodu pridelajo velike koli\u010dine ha\u0161i\u0161a.<\/p>\n

Proizvodnja drog ni omejena ve\u010d le na dr\u017eave tretjega sveta, saj je denimo v Kaliforniji eden najbolj donosnih pridelkov prav marihuana, sinteti\u010dne droge pa se lahko proizvaja v manj\u0161ih in primerno opremljenih laboratorijih po vsem svetu.
\nPREVOZ DROG:<\/p>\n

Mednarodnim razpe\u010devalcem mamil pri uvajanju prepovedanih drog na razli\u010dne trge v ZDA in Evropi pomagajo razli\u010dni kurirji. Droge na ladji, letalu ali tovornjakih pripeljejo do preprodajalcev mamil, ki jih prodajo u\u017eivalcem. Najve\u010d zaslu\u017eka z drogami pa nimajo kmetje, ki pridelajo kokine liste, temve\u010d tisti, ki iz listov pridelajo kokain, in tisti, ki ga prodajajo na ulicah.<\/p>\n

Prepovedane droge v\u010dasih najdejo in zase\u017eejo med rutinskimi pregledi prtljage ali telesnimi pregledi, vendar kurirji droge spretno skrivajo in jih na razli\u010dne na\u010dine posku\u0161ajo prenesti skozi carino. Policisti z oddelkov za narkotike mamila i\u0161\u010dejo s pomo\u010djo psov, ki so posebej izurjeni za iskanje prepovedanih drog v prtljagi, vozilih itd.
\nU\u017dIVALCI:<\/p>\n

Vedno bolj zaskrbljujo\u010de je nara\u0161\u010dajo\u010de \u0161tevilo ljudi, predvsem mladih, ki:<\/p>\n

– postanejo odvisni od drog,<\/p>\n

– za\u010dnejo u\u017eivati trde droge, na katere preidejo z marihuane in ha\u0161i\u0161a,<\/p>\n

– za\u010dnejo u\u017eivati droge zelo zgodaj (v starosti 10 ali 12 let),<\/p>\n

– umrejo zaradi prevelikega odmerka mamil,<\/p>\n

– imajo enostaven dostop do drog, ki so na voljo v ve\u010djih koli\u010dinah,<\/p>\n

– u\u017eivajo droge, \u010detudi \u017eivijo v vaseh ali na pode\u017eelju in ne v ve\u010djih mestih, kjer je to bolj pogosto,<\/p>\n

– u\u017eivajo ve\u010d drog hkrati, da pove\u010dajo u\u010dinek droge in oja\u010dajo evfori\u010dne ob\u010dutke, ki jih ta povzro\u010di,<\/p>\n

– preidejo na cenej\u0161e, a bolj nevarne, sinteti\u010dne droge, ki povzro\u010dajo tudi ve\u010djo zasvojenost, in<\/p>\n

– zagre\u0161ijo kriminalna dejanja, da bi dobili denar za nakup drog.\u00a0
\nNA\u010cINI ZA BOJ PROTI DROGAM:<\/p>\n

1. Mednarodno sodelovanje: multilateralna prizadevanja so bistvena za boj proti drogam.<\/p>\n

2. Uni\u010devanje pridelanih makovih semen, kokinih listov in konoplje, zaseg kemikalij, ki jih uporabljajo pri pridelavi drog, uni\u010devanje laboratorijev za pridelavo kokaina, odkrivanje in uni\u010devanje skrivnih letali\u0161\u010d v pragozdu ali gorah.<\/p>\n

3. Spodbujanje kmetovalcev k pridelavi nadomestnih pridelkov, kot sta kava in kakav.<\/p>\n

4. Bolj zavzeto iskanje glavnih razpe\u010devalcev mamil, posrednikov in uli\u010dnih prodajalcev.<\/p>\n

5. Bolj \u0161tevil\u010dne enote policistov in carinikov za iskanje zalog in omejevanje tihotapljenja mamil.<\/p>\n

6. Ve\u010dje \u0161tevilo kriminalistov, ki policiji posredujejo pomembne informacije o razpe\u010devalcih mamil.<\/p>\n

7. Stro\u017eji zakoni in kazni za prodajo in razpe\u010devanje mamil.<\/p>\n

8. Informiranje in u\u010denje star\u0161ev, kako lahko svoje otroke odvrnejo od uporabe drog.<\/p>\n

9. Ve\u010d centrov za odvisnike, kjer se izvajajo programi za odvajanje.<\/p>\n

10. Ve\u010dje \u0161tevilo raziskav o psiholo\u0161kih in socialnih razlogih za poseganje po drogah, da se lahko odpravi glavne razloge za problem zlorabe drog.<\/p>\n

TE\u017dAVE:<\/p>\n

1. Ote\u017eeno odkrivanje in uni\u010devanje ve\u010djih pridelovalnih povr\u0161in na te\u017eko dostopnih podro\u010djih.<\/p>\n

2. Laboratoriji za predelavo surovega kokaina ali kokine paste so ve\u010dkrat v rokah mo\u010dnih ‘mamilarskih mogotcev’ in mednarodnih mamilarskih kartelov, ki so ponavadi premo\u010dni, da bi jih lahko nadzorovale policijske enote za narkotike.<\/p>\n

3. Izurjeni psi za iskanje drog, telesne preiskave in mejne preglede so zelo uporabni, ne morejo pa v celoti prepre\u010diti tihotapljenja mamil.<\/p>\n

4. Je morda re\u0161itev legalizacija ‘manj nevarnih’ drog in dekriminalizacija posedovanja manj\u0161ih koli\u010din drog?<\/p>\n

5. Bi morda pomagalo, \u010de bi zdravniki odvisnikom po potrebi predpisovali posebne droge, da bi jih tako odvrnili od storitve kriminalnih dejanj?<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

KAJ JE TOREJ VARNO JESTI? (str.30) Svetovni sklad za raziskave rakavih obolenj1 je izvedel obse\u017eno raziskavo, ki je stala 4,5 miljona funtov, izvajalo pa jo je 21 mednarodnih strokovnjakov. Ugotovili so, da nastanek rakavih obolenj povzro\u010dajo prekomerna telesna te\u017ea, alkohol in \u0161tevilna hrana, ki jo u\u017eivamo vsakodnevno. Priporo\u010dajo, da se izogibamo alkoholu, predelanemu mesu, vklju\u010dno … Preberi ve\u010d o Prevodi angle\u0161\u010dina za ustni izpit zadnjih 5 tem<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[494],"tags":[496,555,498,499],"class_list":["post-495","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-1-letnik-anglescina","tag-1letnik-anglescina","tag-1letnik-angleski-jezik","tag-anglescina","tag-prevodi-za-anglescino"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/495","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=495"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/495\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=495"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=495"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=495"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}