{"id":497,"date":"2008-12-20T13:28:05","date_gmt":"2008-12-20T12:28:05","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/mikrobiologija-vaje-1del\/"},"modified":"2010-06-15T15:05:38","modified_gmt":"2010-06-15T14:05:38","slug":"mikrobiologija-vaje-1del","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/mikrobiologija-vaje-1del\/","title":{"rendered":"Mikrobiologija vaja 1.del"},"content":{"rendered":"

\"mikrobiologija.jpg\"KAJ JE SPUTUM?<\/strong><\/p>\n

Ku\u017enina iz spodnjih dihal!
\nPacient si s krta\u010dko umije zobe, usta splakne s toplo vodo. \u010ce ima protezo, naj jo odstrani.<\/p>\n

Globoko se izka\u0161lja v sterilno posodico. Najbolj\u0161i je jutranji sputum.<\/p>\n

KDAJ JEMLJEMO SLINO?<\/strong><\/p>\n

Slina je za\u0161\u010ditni izlo\u010dek. Jemljemo jo, ko dokazujemo viruse (bakterije ne).
\n<\/p>\n

Urin<\/strong> =\u00a0 URINOKULTURA<\/p>\n

Iztrebek<\/strong> =\u00a0 KOPROKULTURA<\/p>\n


\nMo\u017eganska teko\u010dina<\/strong> =\u00a0 pri meningitisih; s punkcijo v ledvenem delu<\/p>\n

Kri<\/strong> –\u00a0 kadar je sum na vdor bakterij v kri\u00a0 =\u00a0 BAKTERIEMIJA\u00a0 – gre za za\u010dasen vdor bakterij, brez simptomov.<\/p>\n

Odvzamemo kri za mikrobiolo\u0161ke preiskave \u2013 HEMOKULTURA. <\/strong><\/p>\n

BAKTERIEMIJA<\/strong> \u2013 prisotnost bakterij v krvi.<\/p>\n

SEPSA<\/strong> \u2013 bakteriemija in znaki hude oku\u017ebe.<\/p>\n

ODVZEM KRVI ZA HEMOKULTURO<\/strong><\/p>\n

Povzro\u010ditelje sepse ali bakteriemije doka\u017eemo\u00a0 s postopkom, ki ga imenujemo hemokultura.<\/p>\n

Hemokultura je postopek, pri katerem pacientovo kri zasejemo v teko\u010de goji\u0161\u010de za izolacijo bakterij in gliv, z namenom, da bi iz krvi izolirali povzro\u010ditelje bakteriemije ali sepse.<\/p>\n

Najpogostej\u0161e po Gramu pozitivne bakterije, ki povzro\u010dajo bakteriemijo so:\u00a0 stafilokoki, enterokoki in pnevmokoki.<\/p>\n

Med po Gramu negativnimi bakterijami pa so najpogostej\u0161e: Eschericha coli, Klebsiella pneumoniae, Pseudomonas aeruginosa.<\/p>\n

Med glivami pa je najpogosteje Candida albicans.
\nKri za hemokulturo jemljemo praviloma takrat, ko pacientu temperatura nara\u0161\u010da. Za ugotovitev povzro\u010ditelja septi\u010dnega stanja je dovolj odvzeti 3 hemokulture v 24 urah.
\nKri jemljemo iz vene strogo asepti\u010dno. Odvzemno mesto najprej umijemo s toplo vodo in milom, nato ga dezinficiramo s 70 %\u00a0 alkoholom oz. ustreznim razku\u017eilom katerega uporablja ustanova.<\/p>\n

Kri odvzamemo s sterilno iglo in brizgalko,\u00a0 \u0161e bolje je, da uporabimo sterilni sistem, ki je del hemokulturnega kompleta. Goji\u0161\u010de za hemokulturo moramo pred odvzemom segreti na sobno temperaturo. Enako kot smo razku\u017eili vbodno mesto pri pacientu, razku\u017eimo tudi gumijasti zama\u0161ek na steklenici z goji\u0161\u010dem. Ko smo pacientu odvzeli 10 ml krvi, iglo na brizgalki zamenjamo, prebodemo z njo zama\u0161ek na hemokulturni steklenici in izbrizgamo kri med rahlim tresenjem steklenice. Na ta na\u010din se pacientova kri dobro vme\u0161a v goji\u0161\u010de. Steklenico natan\u010dno ozna\u010dimo in postavimo v termostat do prenosa v bakteriolo\u0161ki laboratorij.<\/p>\n

Hemokulture naj spremlja napotnica za mikrobiolo\u0161ko preiskavo s potrebnimi podatki. Zlasti je pomembno, da je na spremnem listu pacientova diagnoza oz. zdravnikov sum, da ima pacient npr. endokarditis.<\/p>\n

PRAVO KU\u017dNINO OB PRAVEM \u010cASU \u2013 KAJ TO POMENI?<\/strong><\/p>\n

Takrat, ko navzo\u010dnost bakterij pri\u010dakujemo na tistem mestu!<\/p>\n

OPTIMALEN \u010cAS ODVZEMA<\/strong> naj bo dolo\u010den glede na najve\u010djo verjetnost uspe\u0161ne izolacije oz. drugih dokazov povzro\u010ditelja.
\nKu\u017enino za mikrobiolo\u0161ko preiskavo moramo odvzeti pred pri\u010detkom antibioti\u010dnega ali drugega protimikrobnega zdravljenja.
\nIZBOR PRAVE KU\u017dNINE<\/strong> \u2013 prava ku\u017enina je tista, v kateri se pri dolo\u010deni bolezni v dolo\u010deni stopnji nahajajo mikroorganizmi.<\/p>\n

SPREMNI LIST!<\/strong>
\nDokument, ki spremlja vsako ku\u017enino. Na njem so zapisani osnovni podatki o pacientu, klini\u010dna slika pacienta, vrsta ku\u017enine, katero preiskavo \u017eelimo\u2026.
\nPodatki o pacientu: ime, priimek, datum rojstva, naslov, klini\u010dni znaki in diagnoza, nose\u010dnost, rezultati prej\u0161nje preiskave, antibioti\u010dna terapija, za\u010detek obolenja.<\/p>\n

\u017dig in podpis zdravnika.<\/p>\n

Datum odvzema ku\u017enine.<\/p>\n

Mesto odvzema ku\u017enine \u2013 opis ku\u017enine, anatomsko mesto odvzema ku\u017enine (npr. bris \u017erela, bris nosu, bris rane\u2026.).<\/p>\n

Seznam preiskav \u2013 ozna\u010dimo \u017eeleno preiskavo (npr. MRSA, beta hemoliti\u010dni streptokok, salmonele in \u0161igele\u2026).<\/p>\n

KAJ JE V NA\u0160EM TELESU STERILNO?<\/strong><\/p>\n

Kri, se\u010dni mehur \u2013 urin v se\u010dnem mehurju je sterilen, ko prite\u010de ven pa ni ve\u010d, likvor, notranji organi (\u010drevo ni sterilno \u2013 tam je ogromno bakterij, zato tudi smrdi blato).
\nV telesu so razli\u010dna mesta, kjer v normalnih okoli\u0161\u010dinah ni mikroorganizmov (vsa mezodermalna tkiva zdravih ljudi so sterilna). Pri zdravem \u010dloveku je sterilen likvor, kostni mozeg, kri, mi\u0161ice, parenhimski organi in telesne votline: plevralna, perikardialna in peritonealna.<\/p>\n

Pri infekcijah lahko najdemo mikroorganizme v vseh navedenih tkivih in vsak mikroorganizem, ki ga izoliramo, je lahko povzro\u010ditelj bolezni. Zato so potrebni pri odvzemu strogo asepti\u010dni\u00a0 pogoji, da ne proglasimo kontaminantov pri odvzemu materiala za povzro\u010ditelje oku\u017ebe.<\/p>\n

PRIONI!<\/strong>
\nPrioni so patolo\u0161ke beljakovine (prion je beljakovinski ku\u017eni delec brez nukleinske kisline). Povzro\u010dajo Creutzfeld-Jakobovo bolezen, pri \u017eivalih pa nore krave.<\/p>\n

Niso mikroorganizmi. Uni\u010dimo jih z enournim avtoklaviranjem pri 132 \u2013 142\u00b0C ali pa enourno namakanje v eno normalnem natrijevem lugu (1 N\u00a0 NaOH) ali pa dve urno namakanje v natrijevem hipokloridu.<\/p>\n

KAJ JE CFU?<\/strong><\/p>\n

CFU (colony forming units) = \u0161tevilo bakterij, ki so na goji\u0161\u010du \u0161e sposobne narediti kolonijo!!!
\n1 bakterijska kolonija = rast ene same bakterijske celice<\/p>\n

AGAR\u00a0 = goji\u0161\u010de, na katerem zrastejo bakterije!<\/p>\n

KAKO NAREDIMO KRVNI AGAR?<\/strong><\/p>\n

Veterinar odvzame kri govedi, jo skuha, doda agar, posamezne aminokisline, beljakovine in soli. To je teko\u010de in se naliva v petrijevke \u2013 pusti se odprto, da se strdi, nato pa se da v hladilnih za 14 dni.<\/p>\n

ME\u0160ANA KULTURA, \u010cISTA KULTURA<\/strong><\/p>\n

Patogeni mikroorganizmi \u017eivijo prete\u017eno v dru\u017ebi drugih mikroorganizmov, patogenih ali saprofitnih, zato v ku\u017enini, ki je vzeta s predelov, kjer je prisotna normalna flora, najdemo mno\u017eico razli\u010dnih mikrobov, ki spremljajo povzro\u010ditelja bolezni. Ko goji\u0161\u010da zasejemo, zrastejo zato po inkubaciji razli\u010dne bakterijske vrste, ki so bile v ku\u017enini. Na goji\u0161\u010du dobimo razli\u010dne kolonije, kar imenujemo ME\u0160ANA KULTURA.<\/p>\n

\u010ce je v materialu samo ena bakterijska vrsta (npr. \u010de je ku\u017enina iz normalno sterilnega podro\u010dja), bodo zrasle na goji\u0161\u010du enake kolonije, dobili smo \u010cISTO KULTURO.<\/p>\n

KAKO DOBIMO \u010cISTO KULTURO?<\/strong>
\nZa identifikacijo bakterij je neizogibno imeti \u010disto kulturo. Iz me\u0161ane kulture, ki smo jo dobili po primarnem zasajanju ku\u017enine, moramo precepiti vsako sumljivo kolonijo na novo goji\u0161\u010de, kar napravimo tako, da prenesemo (pikiramo) izbrano kolonijo bakterij na novo goji\u0161\u010de. Ko imamo \u010disto kulturo, napravimo mikroskopski preparat, ga posu\u0161imo na zraku, fiksiramo v metanolu ali nad plamenom plinskega gorilnika in ga pobarvamo po Gramu.<\/p>\n

KAKO SE VZAME BRIS \u017dRELA?<\/strong>
\nS sterilnim brisom obri\u0161emo levo in desno tonzilo ter \u017erelni lok, nato pa ku\u017enino na brisu zasejemo z brisom\u00a0 neposredno na goji\u0161\u010de krvnega agarja.<\/p>\n

Zasejemo tako:<\/strong> ku\u017enino najprej odlo\u017eimo na rob goji\u0161\u010da, nato pa s sterilno cepilno zanko napravimo najprej izolacijsko \u010drto in nato ku\u017enino \u00bbred\u010dimo\u00ab (razma\u017eemo) s cepilno zanko \u010dez vso plo\u0161\u010do. Krvni agar ozna\u010dimo z imenom in datumom. Inkubiramo pri 37\u00b0C 24 ur.<\/p>\n

– Pred odvzemom vzorca morajo biti tonzile in \u017erelo dobro vidni in dobro osvetljeni.<\/p>\n

– Ko pritisnemo jezik navzdol, odvzamemo bris s tonzil in\u00a0 \u017erela ter pazimo, da se ne dotaknemo sluznice lic ali jezika.<\/p>\n

– \u017deleno mesto mo\u010dno pobri\u0161emo (bele pike, vneto mesto, sluznico pod membranami), bris med rotiranjem rahlo pritisnemo.<\/p>\n

– Bris po\u0161ljemo v laboratorij takoj. \u010ce bo trajal transport (\u010das od odvzema vzorca do sprejema v mikrobiolo\u0161ki laboratorij) dlje od dveh ur, vlo\u017eimo bris v ustrezno transportno goji\u0161\u010de, hranimo pri sobni temperaturi. V laboratorij po\u0161ljemo najkasneje v 24 urah po odvzemu v prenosni torbi pri 20-25\u00b0C.
\n
\nBARVANJE PO GRAMU! OPI\u0160I PRINCIP BARVANJA PO GRAMU! <\/strong><\/p>\n

Barvanje po Gramu nas usmeri, kaj bomo delali najprej.<\/p>\n

Po Gramu negativne bakterije se obarvajo rde\u010de, po Gramu pozitivne bakterije pa vijoli\u010dno (imajo veliko peptidoglikana).
\nPrincip je razlika v celi\u010dni steni!<\/p>\n

S cepilno zanko posnamemo nekaj kolonij in napravimo razmaz za barvanje po Gramu. Na predmetno stekelce kanemo kapljico destilirane vode in vanjo vme\u0161amo posnete bakterijske kolonije. Z bakteriolo\u0161ko zanko napravimo razmaz in ga posu\u0161imo na zraku. Preparat fiksiramo v plamenu tako, da stekelce nekajkrat potegnemo skozi vrhnji del plamena gorilnika s hitrostjo kot bi rezali kruh.
\n
\n
\nBarvamo po naslednji shemi: <\/strong><\/p>\n

– preparat prelijemo za 1 do 2 minuti z raztopino barvila metilvijoli\u010dno
\n– odlijemo barvilo in speremo z vodo
\n– prelijemo za 1 minuto z lugolovo raztopino
\n– odlijemo lugol in po\u010dasi razbarvamo s 3 % me\u0161anico aceton \u2013 alkohola, ki naj deluje 30 sekund
\n– speremo z vodo
\n– barvamo s fuksinom 30 sekund
\n– speremo z vodo in posu\u0161imo na zraku<\/p>\n

Posu\u0161en preparat mikroskopiramo, najprej z majhno, nato z ve\u010djo pove\u010davo, kon\u010dno pa z imerzijskim objektivom.<\/p>\n


\nSESTAVA MIKROSKOPA!<\/strong><\/p>\n

Pri vsakodnevni bakteriolo\u0161ki diagnostiki je mikroskopiranje klju\u010dni postopek pred nadaljnjo identifikacijo bakterij. Uporabljamo svetlobni mikroskop. Bakterije v obarvanih preparatih opazujemo pod 1000-kratno pove\u010davo.<\/p>\n

Ostro sliko si zagotovimo z dodatkom kaplje imerzijskega olja na mesto na objektnem stekelcu, kjer pri\u010dakujemo optimalno koli\u010dino bakterij, ki jih \u017eelimo videti. Imerzijsko olje zmanj\u0161a odbojni kot svetlobe na poti med objektom in objektivom, ker ima enak lomni koli\u010dnik kot steklo. Tako pride v le\u010de mikroskopa ve\u010d svetlobe in vidimo jasnej\u0161o sliko.<\/p>\n

Ob pregledu preparata pod mikroskopom dobimo informacijo o tem, ali je bakterija po Gramu pozitivna, ugotovimo obliko in razporeditev\u00a0 bakterijskih celic.<\/p>\n

KDAJ OVLA\u017dIMO BRISE?<\/strong><\/p>\n

Brise ovla\u017eimo takrat, ko posegamo na suho podro\u010dje (npr. bris nosu \u2013 navla\u017eimo s fiziolo\u0161ko raztopino). Bris \u017erela pa ni treba navla\u017eiti.<\/p>\n

KAKO VZAMEMO BRIS IZ GRDEGA DEKUBITUSA?<\/strong>
\nNajprej o\u010distimo rano. Posegati moramo \u010dim globlje (pri globoki rani).<\/p>\n

KAKO OZNA\u010cIMO KU\u017dNINO?<\/strong><\/p>\n

Ime, priimek, letnica rojstva.<\/p>\n

HEMOKULTURO IN LIKVOR\u00a0 ne smemo shraniti v hladilnik!!!!<\/strong><\/p>\n

SANFORD<\/strong> \u2013 metoda srednjega curka. <\/strong>
\nUrin je zelo dobro goji\u0161\u010de za bakterije, \u010deprav je pri zdravem \u010dloveku sterilen, dokler je v se\u010dnem mehurju. Pri naravnem uriniranju izplakne urinski curek bakterije, ki so normalno navzo\u010de v zunanji tretjini uretre, zato vsebuje urin vedno nekaj bakterij.<\/p>\n

Najpogosteje jemljemo urin po metodi \u00bb\u010distega mokrenja\u00ab. <\/strong><\/p>\n

Po temeljitem umivanju anogenitalnega predela s toplo vodo in milom, spusti pacient prvi curek urina v \u0161koljko, drugi curek urina prestre\u017ee v sterilno posodo, zadnjega pa spet spusti v \u0161koljko. V stekleno posodo s \u0161irokim vratom prestre\u017eeni srednji curek urina prenesemo v sterilno steklenico (sanfordka), le-to tesno zapremo in do prenosa v laboratorij shranimo v hladilniku, da se bakterije ne bi razmno\u017eevale. Od odvzema vzorca do prenosa v laboratorij ne sme prete\u010di ve\u010d kot 2 uri. Prenesemo ga v hladilni torbi. Za preiskavo potrebujemo navadno 3 \u2013 5 ml urina.<\/p>\n

Z metodo \u010distega mokrenja odvzeti urin preiskujemo v laboratoriju kvantitativno po Sanfordu.\u00a0 S tem postopkom dolo\u010dimo \u0161tevilo bakterij v 1 ml urina.<\/strong> Kot patolo\u0161ki vzorec ocenimo tisti urin, v katerem smo ugotovili ve\u010d kot 100.000 bakterij v 1 ml urina. V takem primeru govorimo o zna\u010dilni bakteriuriji. <\/strong>
\nURIKULT<\/strong><\/p>\n

Urinokultura – je metoda, kjer kanemo 1 kapljo (0,1 ml) nerazred\u010denega urina na goji\u0161\u010de. Po inkubaciji identificiramo porasle CFU in testiramo ob\u010dutljivost na antibiotike. Ne podajamo \u0161tevila.<\/p>\n

NAVEDI \u010cASOVNO ZAPOREDJE PRI IDENTIFIKACIJI BAKTERIJE!<\/strong><\/p>\n

Odvzem ku\u017enine.
\nZasejanje na goji\u0161\u010de.
\nMe\u0161ana kultura.
\n\u010cista kultura.
\nBarvanje po Gramu.
\nSpecifi\u010dna identifikacija \u2013 biokemijska identifikacija.
\nSerotipizacija.
\nAntibiogram.<\/p>\n

HEMOLIZA<\/strong> \u2013 raztopljen agar na krvni plo\u0161\u010di.<\/p>\n

Bakterije rabijo od 18 do 24 ur, da prika\u017eejo rast na goji\u0161\u010du. <\/strong><\/p>\n

OPAZOVANJE KOLONIJ!<\/strong><\/p>\n

Gledamo:<\/p>\n

ali so kolonije bele ali pigmentirane (imajo pigment \u2013 npr. z rumenim pigmentom)
\nali so suhe ali sluzaste
\nali imajo gladek ali nazob\u010den rob
\npomembna lastnost je hemoliza<\/p>\n

Za identifikacijo je pomemben izgled bakterijskih kolonij. Te zna\u010dilnosti opazujemo potem, ko smo izolirane bakterijske seve zasejali na razli\u010dna goji\u0161\u010da.<\/p>\n

Na ta na\u010din ugotavljamo:
\nrast v bujonu (na dnu, povr\u0161ini, ob steni epruvete\u2026)
\nrast v globokem agarju (na povr\u0161ini, pod povr\u0161ino, le v globini, v vseh plasteh)
\nkolonije na povr\u0161ini agarja, lastnosti kolonij (oblika, velikost, barva kolonij in okolice, povr\u0161ina, profil, rob, prosojnost, konsistenca)
\nBIOKEMIJSKA IDENTIFIKACIJA!<\/strong>
\nUgotavljamo biokemijsko aktivnost bakterij. Gledamo prisotnost dolo\u010denih encimov.<\/p>\n

Biokemijsko identifikacijo delamo na objektnih stekelcih ali na goji\u0161\u010dih.<\/p>\n

V epruveti pripravljeno suspenzijsko kulturo biokemi\u010dno identificiramo s testi:
\nfermentacija laktoze \/ glukoze
\nhidroliza uree, dokaz encima ureaze
\nrazgradnja triptofana do indola, dokazujemo prisotnost indola
\nreakcija \u2013 metilensko rde\u010de (MR)
\nreakcija po Voges \u2013 Proskauerju (VP)
\ncitrat, dokaz ali bakterija raste, \u010de ima na voljo le citrat kot edini vir ogljika
\nH2S reakcija, razgradnja beljakovin s spro\u0161\u010danjem \u017eveplovodika
\nDokaz gibljivosti bakterije<\/p>\n

KAJ NAM \u0160E POMAGA PRI UGOTAVLJANJU BAKTERIJ?<\/strong><\/p>\n

Ali bakterija nujno rabi kisik ali je anaerobna.<\/p>\n

Npr. bacil tetanusa je anaerob. Pa vrani\u010dni prisad tudi.
\nPotrebe po kisiku ugotavljamo z zasejavanjem izolirane bakterije v \u00bbgloboki\u00ab agar. Nekatere bolje uspevajo ob dodatnih koli\u010dinah CO2.<\/p>\n

KAKO ZAGOTOVIMO ANAEROBNO ATMOSFERO?<\/strong><\/p>\n

Plo\u0161\u010de damo v lonec, v lonec damo petrijevke, kjer imamo zasejane bakterije, na vrh damo gore\u010do sve\u010do in zapremo. Sve\u010da neha goreti, ko ni ve\u010d kisika. Namesto sve\u010de se danes uporabljajo kemijske snovi.
\nLonec za anaerobno kultiviranje \u2013 kadar \u017eelimo identificirati patogeno anaerobno bakterijo.<\/p>\n

SEROTIPIZACIJA!<\/strong>
\nJe ugotavljanje antigenske zgradbe bakterije.<\/p>\n

ANTIGEN <\/strong>\u2013 je vsaka tuja snov, ki v organizmu izzove nastanek specifi\u010dnih protiteles.<\/p>\n

ANTISERUM<\/strong> \u2013 serum, ki ima protitelesa proti dolo\u010deni bakteriji. Dobijo ga z imunizacijo \u017eivali (\u017eival mora biti zdrava). V kunca ali kozo inokulirajo (vcepijo) dolo\u010deno salmonelo in ta \u017eival bo tvorila protitelesa proti tej salmoneli. Antiserum vsebuje protitelesa proti to\u010dno dolo\u010deni salmoneli.
\nANTIBIOGRAM<\/strong> \u2013 ugotavljamo na katere antibiotike je na\u0161a bakterija odporna.<\/p>\n

DIFUZIJSKI ANTIBIOGRAM <\/strong>
\nJe preprost in hiter test. Primerno gosto suspenzijo bakterijske kulture zasejemo na povr\u0161ino trdnega goji\u0161\u010da v petrijevki. Na zasejano kulturo nato polagamo antibioti\u010dne diske ali tablete (antibiotiki so naneseni na standardizirane papirnate diske, ali so stisnjeni v tabletke). Antibiotik difundira z diska v goji\u0161\u010de in zavre rast bakterij okoli diska (tabletke).<\/p>\n

V primeru, da je mikrob ob\u010dutljiv za antibiotik, nastane okoli diska pas zaviralne rasti (zaviralni pas ali cona inhibicije) \u2013 to je podro\u010dje, kjer ni vidne rasti bakterij. Antibiogram ovrednotimo navadno po 24 urni inkubaciji.<\/p>\n

KAKO VREDNOTIMO REZULTAT DIFUZIJSKEGA ANTIBIOGRAMA?<\/strong>
\nPri vrednotenju inhibicijskih con upo\u0161tevamo navodila proizvajalca, ki so prilo\u017eena antibiotikom. Za vsak antibiotik izmerimo premer inhibicijske cone (v mm) in v tabeli od\u010ditamo ob\u010dutljivost testiranega bakterijskega seva.<\/p>\n

Ob\u010dutljivost izoliranega seva ozna\u010dimo:<\/p>\n

rezistenten (0)
\nslabo ob\u010dutljiv (+)
\nsrednje ob\u010dutljiv (++)
\nzelo ob\u010dutljiv (+++)<\/p>\n

SUSPENZIJA \u2013 bakterije v teko\u010dini<\/strong><\/p>\n

DILUCIJSKI ANTIBIOGRAM<\/strong> \u2013 delamo ga, ko ho\u010demo dolo\u010diti MIC in MBC \u2013 ko imamo kak\u0161en kompliciran primer; ko je pacient \u017ee imel ve\u010d antibiotikov \u2013 ko moramo ciljano dajati antibiotike.
\nDilucijska metoda je primerna za testiranje mikrobov, ki se razmno\u017eujejo samo v teko\u010dih goji\u0161\u010dih, ali kadar presku\u0161amo antibiotike, ki v agar slabo difundirajo.
\nV posebnih okoli\u0161\u010dinah, npr. pri sepsah, ko osamimo povzro\u010ditelja iz pacientove krvi ali tedaj, kadar zdravljenje z antibiotiki ni uspe\u0161no, kljub znani ob\u010dutljivosti bakterije za antibiotik, delamo kvantitativen antibiogram.<\/p>\n

Izolirani mikroorganizem zasejemo v vrsto epruvet z goji\u0161\u010dem z znanimi, padajo\u010dimi koncentracijami antibiotika. Inkubiramo 18 \u2013 24 ur pri 37\u00b0C in opazujemo, katera najmanj\u0161a koncentracija antibiotika \u0161e zavre rast. Preskus nam pove minimalno inhibitorno koncentracijo \u2013 MIC in tudi najve\u010djo tolerantno koncentracijo antibiotika, pri kateri se mikrob \u0161e razmno\u017euje. Zdravljenje je navadno uspe\u0161no, \u010de dobi pacient dvakratno MIC antibiotika.
\nBaktericidno delovanje antibiotika pa doka\u017eemo tako, da precepimo bakterije iz vseh epruvet brez vidne motnosti na sve\u017ea trda goji\u0161\u010da in ugotovimo, pri kateri razred\u010dini antibiotika bakterije ne porastejo ve\u010d. Ta razred\u010dina je baktericidna \u2013 minimalna baktericidna koncentracija \u2013 MBC.
\nMOLEKULARNO BIOLO\u0160KE METODE<\/strong> \u2013 neposredni dokazi bakterijskih povzro\u010diteljev \u2013 vendar ne dokazujejo celega povzro\u010ditelja, ampak samo del.
\nPCR \u2013 veri\u017ena reakcija s polimerazo. Je metoda pomno\u017eevanja delcev nukleinskih kislin.
\nPri tej metodi uporabljamo en sam encim, temperaturno obstojno polimerazo DNK.
\nV serolo\u0161kih reakcijah gre za reakcijo antigen \u2013 protitelo.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

KAJ JE SPUTUM? Ku\u017enina iz spodnjih dihal! Pacient si s krta\u010dko umije zobe, usta splakne s toplo vodo. \u010ce ima protezo, naj jo odstrani. Globoko se izka\u0161lja v sterilno posodico. Najbolj\u0161i je jutranji sputum. KDAJ JEMLJEMO SLINO? Slina je za\u0161\u010ditni izlo\u010dek. Jemljemo jo, ko dokazujemo viruse (bakterije ne).<\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[556],"tags":[560,173,562,558,561,557,3663,346,106,171,105,559,107],"class_list":["post-497","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-2letnik-mikrobiologija","tag-agar","tag-bakterije","tag-bris-zrela","tag-hemokultura","tag-kulture","tag-mikrobiologija","tag-2letnik-mikrobiologija","tag-prioni","tag-sanford","tag-sepsa","tag-sputum","tag-sterilno","tag-urikult"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/497","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=497"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/497\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=497"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=497"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=497"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}