{"id":498,"date":"2008-12-20T13:42:25","date_gmt":"2008-12-20T12:42:25","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/mikrobiologija-vaje-2del\/"},"modified":"2010-06-15T15:05:17","modified_gmt":"2010-06-15T14:05:17","slug":"mikrobiologija-vaje-2del","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/mikrobiologija-vaje-2del\/","title":{"rendered":"Mikrobiologija vaja 2.del"},"content":{"rendered":"

\"legionella.jpg\"ASEPTI\u010cNA METODA DELA?<\/strong><\/p>\n

Zanko raz\u017earimo nad plamenom, nato ohladimo zanko v goji\u0161\u010du, vzamemo ku\u017enino in jo razma\u017eemo po goji\u0161\u010du.
\nKATERE KULTURE POZNAMO?<\/strong><\/p>\n

Hemokultura \u2013 kri, koprokultura \u2013 blato, urinokultura \u2013 urin
\nJEMANJE KU\u017dNIN OB PRAVEM \u010cASU?<\/strong><\/p>\n

Bris vzamemo takrat, ko pri\u010dakujemo da bodo bakterije na dolo\u010denem mestu ob tistem \u010dasu<\/p>\n


\nAKREDITACIJA?<\/strong><\/p>\n

Po normativih izpolnjen spremni list (evropski standart)
\nKAJ JE STERILIZACIJA, RAZKU\u017dEVANJE, RAZKU\u017dILO?<\/strong><\/p>\n

Sterilizacija (postopek, s katerim uni\u010dimo vse \u017eive mikroorganizme, tudi bakterijske, glive, spore v in na predmetih ali izdelkih).<\/p>\n

Razku\u017eevanje (postopek pri katerem uni\u010dimo vegetativne oblike povzro\u010diteljev bolezni pa tudi oportunistov in zmanj\u0161amo celotno \u0161tevilo mikroorganizmov na minimum. \u0160tevilo mikroorganizmov zmanj\u0161a za 99%. Ve\u010dina razku\u017eil ne deluje na bakterijske spore).<\/p>\n

Razku\u017eilo (sredstvo za razku\u017eevanje).
\nKATERE KU\u017dNINE POZNAMO?<\/strong><\/p>\n

Blato \u2013 iztrebek, sputum, slina, izcedek iz rane\u2026<\/p>\n


\nKAJ JE ANTIBIOGRAM?<\/strong><\/p>\n

Ugotavljanje ob\u010dutljivosti bakterije na antibiotik.
\nKAJ JE BAKTERIOSTATIK, BAKTERIOCID, VIROSTATIK, FUGNICID?<\/strong><\/p>\n

Bakteriostatik (ustavi razmno\u017eevanje \u017ee prisotnih bakterij),<\/p>\n

Bakteriocid (ubije bakterije),<\/p>\n

Virostatik (ustavi razmno\u017eevanje virusov),<\/p>\n

Fugnicid (ubije glive)<\/p>\n

KATERI POGOJI MORAJO BITI IZPOLNJENI DA JE RAZKU\u017dEVANJE U\u010cINKOVITO?<\/strong><\/p>\n

\u010cistost povr\u0161in, koncentracija razku\u017eila, \u010das delovanja, temperatura, vrsta mikroorganizma<\/p>\n

KAKO PRIPRAVIMO 10% RAZTOPINO?<\/strong><\/p>\n

Zme\u0161amo 10g v 100ml<\/p>\n

KAJ PRENESE TEMPERATURO 160\u00b0C ?<\/strong><\/p>\n

Kovinski predmeti, steklovina<\/p>\n

KAKO SUHA TOPLOTA UNI\u010cUJE BAKTERIJE?<\/strong><\/p>\n

Koagulira beljakovine mikrobov<\/p>\n

\u010cAS IN TEMPERATURA STERILIZACIJE V SUHEM STERILIZATORJU?<\/strong><\/p>\n

160\u00b0C, 2 uri<\/p>\n

KAKO IZVAJAMO BIOLO\u0160KO KONTROLO?<\/strong><\/p>\n

Spore na goji\u0161\u010du morajo propasti<\/p>\n

KAJ OZNA\u010cUJEMO Z RUMENIM LISTKOM?<\/strong><\/p>\n

Ku\u017enine pri katerih sumimo da vsebuje povzro\u010ditelje infekcij, materiale dializnih<\/p>\n

bolnikov, bolnikov s presajenimi organi, bolnikov z boleznimi jeter, materiale<\/p>\n

levkemi\u010dnih bolnikov, hemofilikov in bolnikov z HIV.<\/p>\n

KAKO DOBIMO \u010cISTO KULTURO?<\/strong><\/p>\n

Z sterilno ezo vzamemo iz goji\u0161\u010da samo eno kolonijo bakterij, ki jo prenesemo na novo<\/p>\n

sterilno goji\u0161\u010de. Na del goji\u0161\u010da nanesemo kolonijo bolj na debelo, nato vzdol\u017e<\/p>\n

potegnemo \u010drto. Nato \u0161e razred\u010dimo s cik-cak vijugami.<\/p>\n

KJE V TELESU NAJDEMO G neg. BAKTERIJE?<\/strong><\/p>\n

V \u010drevesju<\/p>\n

KAJ SO ANAEROBNE BAKTERIJE?<\/strong><\/p>\n

Rastejo globoko v goji\u0161\u010du. Sovra\u017enik jim je kisik.<\/p>\n

KAJ JE CCA?<\/strong><\/p>\n

Krom agar. Umetno goji\u0161\u010de<\/p>\n

KATERE BAKTERIJE SO G+ IN KATERE G- ?<\/strong><\/p>\n

G poz. \u2013 stafilokokoki (v grozdih, se delijo v vseh 3 ravneh), streptokoki (v veri\u017eicah, delijo se v eni ravni)<\/p>\n

G neg. \u2013 enterobakterije (obarvajo rde\u010de), najserije (obarvajo rde\u010de)<\/p>\n

KAJ JE TIPIZACIJA?<\/strong><\/p>\n

Dolo\u010dimo vrsto<\/p>\n

KAJ JE INHIBICIJSKA CONA?<\/strong><\/p>\n

Prostor kjer antibiotik ovira rast bakterij<\/p>\n

KAJ JE DILUCIJSKA METODA?<\/strong><\/p>\n

V vsaki epruveti je manj antibiotika (koli\u010dina antibiotika pada). Kadar je zapleten primer in rabimo to\u010dno dolo\u010deno koli\u010dino antibiotika.<\/p>\n

\u010cESA NE SMEMO HRANITI V HLADILNIKU?<\/strong><\/p>\n

Hemokultur in likvorja<\/p>\n

KAJ JE MOLEKULARNA BIOLOGIJA?<\/strong><\/p>\n

Ukvarja se s spoznavo genomov<\/p>\n

KAJ JE PCR?<\/strong><\/p>\n

Veri\u017ena reakcija s polimerazo. Iz izolirane DNK dolo\u010dimo mesto, ki ga bomo podvojevali.<\/p>\n

Dodamo polimerazo. Inkubacija + pomno\u017eevanje<\/p>\n

KAJ JE ELEKTROFEREZA?<\/strong><\/p>\n

Potovanje beljakovin po elektri\u010dnem polju glede na molekulsko maso<\/p>\n

POMEN SEROLO\u0160KIH PREISKAV?<\/strong><\/p>\n

Pomagajo pri ugotavljanju bolezni, ki jih povzro\u010dajo razli\u010dni patogeni mikrobi. Z njimi<\/p>\n

odkrivamo dogajanja v preteklosti (pretekle infekcije) in sedanjosti (sve\u017ee infekcije) in v\u010dasih lahko tudi napovemo potek bolezni (pri hepatitisu B).<\/p>\n

KAJ STA TRIPTOFAN IN INDOL?<\/strong><\/p>\n

Aminokisline (gradnika za gradnjo beljakovin)<\/p>\n

KAJ JE DIFUZIJA?<\/strong><\/p>\n

Prodiranje v okolico
\n
\nKAJ JE SERUM?<\/strong><\/p>\n

Sestavina krvi, ki je brez vseh dodatkov. Bistra rumena teko\u010dina v kateri je mno\u017eica protiteles,\u00a0 ki so beljakovinskega izvora.<\/p>\n

KAJ JE ELISA?<\/strong><\/p>\n

Encimsko imunski sistem<\/p>\n

IN \u00df HEMOLIZA?<\/strong><\/p>\n

(kolonija in ozek pas) \u00df (kolonija in \u0161irok pas)<\/p>\n

MIKROORGANIZMI: <\/strong>
\nbakterije
\nvirusi
\nglive
\nparaziti
\nSPORE<\/strong> ob neugodnih pogojih preoblikovanje v spore =<\/p>\n

SPORULACIJA<\/strong> (bakterije se s tem za\u0161\u010ditijo, da lahko pre\u017eivijo!)
\nSPORA<\/strong> = metabolno neaktivna celica<\/p>\n

Z ALKOHOLNIM RAZKU\u017dILOM NE UNI\u010cIMO SPOR!!!!<\/strong><\/p>\n

SPORULACIJA<\/strong> Aktivacija genov \u2013 diferenciacija celice v sporo (7 ur).<\/p>\n

GERMINACIJA<\/strong> = preobrazba spore v metabolno aktivno bakterijo! (obraten proces od sporulacije)<\/p>\n

Spro\u017eenje preko receptorjev<\/p>\n

KAK\u0160NE CELICE SO BAKTERIJSKE?<\/strong><\/p>\n

Bakterije so prokariontske celice!<\/p>\n

NORMALNA MIKROBNA FLORA \u010cLOVEKA<\/strong><\/p>\n

Je prisotna na sluznicah, ko\u017ei in v \u010drevesju.<\/p>\n

So \u0161tevilne bakterije, posamezne vrste gliv in parazitov<\/p>\n

STALNA FLORA:<\/strong> v dolo\u010denem starostnem obdobju vedno na enakem podro\u010dju. Spreminjanje je minimalno.<\/p>\n

PREHODNA FLORA:<\/strong> nepatogeni ali pogojno patogeni, ki so za\u010dasni (ure, dnevi, tedni) \u2013 na sluznicah, ko\u017ei.<\/p>\n

INFEKTIVNA FLORA:<\/strong> \u010de so motnje v sestavi stalne flore, ali je po\u0161kodovana povr\u0161ina \u2013 se mikrobi prehodne flore.
\nPOMEN NORMALNE MIKROBNE FLORE<\/strong><\/p>\n

Odnos med \u010dlovekom in normalno prisotnimi mikrobi \u2013 KOMENZALEN<\/strong> = obojestranska korist<\/p>\n

Korist \/ nevarnost: <\/strong><\/p>\n

Kolonizirana povr\u0161ina je za\u0161\u010ditena pred naselitvijo patogenov
\nTvori vitamin K<\/p>\n

Lahko masovna oku\u017eba: kadar je za\u0161\u010ditna meja podrta in vstopijo bakterije v predele brez mikrobov lahko nastane peritonitis, izdrtje zoba; vstop zelene\u010dih streptokokov v kri \u2013 endokarditis, oku\u017eba implantov.<\/p>\n

PODRO\u010cJA Z NORMALNO MIKROBNO FLORO<\/strong><\/p>\n

ko\u017ea
\nzgornja dihala
\nusta, slina, zobje
\nprebavila
\nno\u017enica
\nzadnja tretjina se\u010dnice
\nKAKO DOKAZUJEMO BAKTERIJSKE POVZRO\u010cITELJE BOLEZNI \u2013 IDENTIFIKACIJA PATOGENE BAKTERIJE?<\/strong><\/p>\n

NAVEDI \u010cASOVNO ZAPOREDJE PRI IDENTIFIKACIJI BAKTERIJE!<\/strong><\/p>\n

Odvzem ku\u017enine
\nZasajanje na goji\u0161\u010de
\nMe\u0161ana kultura
\n\u010cista kultura
\nBarvanje po Gramu
\nSpecifi\u010dna identifikacija \u2013 biokemijska identifikacija
\nSerotipizacija
\nAntibiogram
\nKAJ JE BAKTERIJSKA KOLONIJA?<\/strong><\/p>\n

Je skupek posameznih bakterijskih celic, ki so potomke enega samega prednika.<\/p>\n

KAJ POMENI STERILNA ATMOSFERA?<\/strong><\/p>\n

Z \u017eivimi mikrobi ravnamo v asepti\u010dnih pogojih. V \u0161oli dose\u017eemo asepti\u010dno delovno okolje<\/p>\n

(stanje brez mikrobov) tako, da vse postopke izvajamo ob plamenu gorilnika. Okoli<\/p>\n

plamena je sterilen obro\u010d.
\n
\nIDENTIFIKACIJA BAKTERIJE: <\/strong><\/p>\n

Streptoccocus Pneumonie<\/p>\n

Ime rodu\u00a0\u00a0 ime vrste<\/p>\n

KAK\u0160NE BRISE POZNAMO \u2013 KJE JEMLJEMO BRISE?<\/strong>
\nBRIS NOSU<\/strong>
\n\u2013 bris vstavimo v nosnico 1-2 cm globoko<\/p>\n

\u2013 s trikratnim vrtenjem mo\u010dno pobri\u0161emo sluznico mehkega predela nosu obeh nosnic (en bris)<\/p>\n


\nBRIS \u017dRELA<\/strong>
\n\u2013 \u017erelo mora biti osvetljeno in dobro vidno<\/p>\n

\u2013 z lopar\u010dkom pritisnemo jezik navzdol<\/p>\n

\u2013 s trikratnim vrtenjem mo\u010dno pobri\u0161emo sluznico \u017erela<\/p>\n


\nBRIS KO\u017dNE GUBE<\/strong><\/p>\n

\u2013 s trikratnim vrtenjem obri\u0161emo ko\u017eno gubo obeh pazduh in obeh strani dimelj (en bris)<\/p>\n

BRIS RANE\/ RAZJEDE<\/strong><\/p>\n

\u2013 s trikratnim vrtenjem obri\u0161emo rano\/ razjedo ob robu, kjer vnetje napreduje, na mestu gnojenja ali izcejanja
\nBRIS PERINEJA<\/strong>
\n\u2013 s trikratnim vrtenjem obri\u0161emo predel perineja<\/p>\n

FECES (IZTREBEK, BLATO)<\/strong>
\n\u2013 za \u017eli\u010dko fecesa v ustrezno posodico<\/p>\n

PERIANALNI BRIS<\/strong>
\n\u2013 v primeru, da bolnik ne more odvajati ali se s preiskavo mudi<\/p>\n

\u2013 s trikratnim obratom pobri\u0161emo predel analnih gub<\/p>\n

\u2013 \u010de na brisu ni fecesa, bris vstavimo v danko, da dobimo feces
\nPREISKAVA RANE NA PATOGENE BAKTERIJE<\/strong>
\nBris odvzamemo po predhodni toaleti rane.
\nBris vagine, bris urethre, bris o\u010desne veznice, bris sluhovoda\u2026.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

ASEPTI\u010cNA METODA DELA? Zanko raz\u017earimo nad plamenom, nato ohladimo zanko v goji\u0161\u010du, vzamemo ku\u017enino in jo razma\u017eemo po goji\u0161\u010du. KATERE KULTURE POZNAMO? Hemokultura \u2013 kri, koprokultura \u2013 blato, urinokultura \u2013 urin JEMANJE KU\u017dNIN OB PRAVEM \u010cASU? Bris vzamemo takrat, ko pri\u010dakujemo da bodo bakterije na dolo\u010denem mestu ob tistem \u010dasu<\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[556],"tags":[563,564,566,562,103,3663,557,172,592,565,164],"class_list":["post-498","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-2letnik-mikrobiologija","tag-asepsa","tag-asepticno-delo","tag-bris","tag-bris-zrela","tag-kuznine","tag-2letnik-mikrobiologija","tag-mikrobiologija","tag-razkuzevanje","tag-razkuzilo","tag-spore","tag-sterilizacija"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/498","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=498"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/498\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=498"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=498"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=498"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}