{"id":506,"date":"2009-01-07T21:41:15","date_gmt":"2009-01-07T20:41:15","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=506"},"modified":"2010-06-15T15:01:55","modified_gmt":"2010-06-15T14:01:55","slug":"okuzbe-koze-bakterijske-okuzbe-virusne-okuzbe-koze-parazitske-okuzbe-koze-virusi-okuzbe-koze-garje-scabies-glive-garja","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/okuzbe-koze-bakterijske-okuzbe-virusne-okuzbe-koze-parazitske-okuzbe-koze-virusi-okuzbe-koze-garje-scabies-glive-garja\/","title":{"rendered":"Oku\u017ebe ko\u017ee"},"content":{"rendered":"

\"herpes-simplex-infekcija\"BAKTERIJSKE OKU\u017dBE:<\/p>\n

STAPHYLOCCOCUS\u00a0 AUREUS<\/strong>
\nPovzro\u010da gnojna vnetja ko\u017ee (folikulitis,forunkoloza,absces,impetigo), kirur\u0161kih ran, opeklin,splo\u0161ne bolezni plju\u010dnico, sepso, osteomelitis.
\nNajdemo ga pogosto v nosu zdravih oseb, na ko\u017ei pa ga najdemo na obrazu prstih in presredku.<\/p>\n

V okolje se \u0161iri z drgnjenjem, \u010de se dotaknemo mest kjer je prisoten. Iz nosu se \u0161iri samo z izcedkom.<\/p>\n

Osebe ki ga imajo stalno na ko\u017ei imen. Oku\u017eba nastane ,ko vdre v\u00a0 po\u0161kodovano ko\u017eo. Dalj \u010dasa se lahko zadr\u017ei na rokah bolni\u0161ni\u010dnega osebja, posteljnini, suhem okolju.<\/p>\n

Odporen je proti vplivom okolja in tam pre\u017eivi ve\u010d tednov. Od drugih stafilokokov ga lo\u010dimo na osnovi izlo\u010danja encimov in izkori\u0161\u010danja dolo\u010denih snovi. Ima encim koagulazo.<\/p>\n

Nekateri izlo\u010dajo zna\u010dilne strupe,kot so enterotoksin (zastrupitev s hrano), toksin toksi\u010dnega \u0161okovnega sindroma (zastrupitev zaradi oku\u017eenih menstrualnih tamponov) in eksfolativni toksin (povzro\u010da ko\u017ene spremembe z lu\u0161\u010denjem ko\u017ee)<\/p>\n

<\/p>\n

Je gram+, okrogel, negibljiv, ne sporulira, je posami\u010dno ali v skupkih, za preiskavo gnojnih oku\u017eb je najprimernej\u0161i gnoj.<\/p>\n

Odbrisek uporabljamo za preiskavo nosu in \u017erela, prisotnost toksinov dolo\u010damo po osamitvi bakterije iz ku\u017enine.
\n[youtube]http:\/\/www.youtube.com\/watch?v=ZuybyjV_3Ko[\/youtube]<\/p>\n


\nSTAPHYLOCOCCUS EPIDERMIDIS<\/strong>
\nJe del normalne flore. Izjemoma povzro\u010di oku\u017ebe, ampak le pri imunsko neodpornih.
\nPrisoten je pri mozoljavosti in pri aknah. Je gram+, negibljiv, ne dela spor, okrogel, \u017eivi posami\u010dno ali v skupini.<\/p>\n

STREPTOCCOCUS PYOGENES<\/strong>
\nLahko povzro\u010da vnetja ko\u017ee, kot so celulitis, \u0161en, oku\u017ebe ran in opeklin. Hitro se \u0161iri v podko\u017eno tkivo in po mezgovnicah v kri. Nekateri sevi izlo\u010dajo toksin, ki povzro\u010di odmiranje podko\u017enega tkiva in mi\u0161ic ter naglo \u0161irjenje toksina, kar povzro\u010di smrt. Rod grampozitivnih kokov, povezanih v verige.<\/p>\n

VIRUSNE OKU\u017dBE KO\u017dE:<\/strong>
\nNajve\u010dkrat gre za splo\u0161ne bolezni, ki se ka\u017eejo z izpu\u0161\u010dajem na ko\u017ei.<\/p>\n

HERPES SIMPLEX VIRUS<\/strong><\/p>\n

[youtube]http:\/\/www.youtube.com\/watch?v=m1wHlbE5mnU[\/youtube]
\nJe kubi\u010dno someren virus DNK z ovojnico. Lo\u010dimo dva tipa glede na gensko sestavo 1,2.
\nHSV1 povzro\u010da oku\u017ebe na ko\u017ei, sluznici ust in na o\u010desni veznici, ter mo\u017eganih.
\nHSV2 pa oku\u017ebe spolovil.<\/p>\n

\u010clovek se oku\u017ei s stikom. Virus vstopa skozi usta, veznico o\u010desa in spolovil. \u010clovek se z njim sre\u010da \u017ee med 4. mes. in 2. letom. Na mestu kjer vstopa nastanejo mehur\u010dki z bistro teko\u010dino, iz mehur\u010dkov nastane krasta, prizadete so lokalne bezgavke. Virus vstopi v \u017eiv\u010dne ganglije kjer se zadr\u017euje brez znakov bolezni, ponovitev spro\u017ei nek dejavnik. Navadno se ponovi kjer je vstopil. Za izolacijo uporabimo vsebino mehur\u010dkov, postr\u017eek veznice ali likvor. Izoliramo ga v celi\u010dnih kulturah, v mi\u0161ih ,dokazujemo ga z elekt. mikroskopom in testom diretktne imunoflouroscence z monoklonskimi protitelesi.<\/p>\n

POXVIRUS<\/strong>
\nPovzro\u010da \u010drne koze ali variola. Virus je povzro\u010dal smrtno oku\u017ebo, pomen se je zmanj\u0161al zaradi iztrebitve leta 1980, takrat se je prenehalo tudi vsesplo\u0161no cepljenje in ni ve\u010d predpisano. Prena\u0161ajo se kaplji\u010dno, z zrakom, s stikom, posredno s perilom, vir oku\u017ebe je \u010dlovek. Bolniki so ku\u017eni \u0161e preden nastane izpu\u0161\u010daj.<\/p>\n

Virus vstopa preko dihal, nato v kri kjer se razmno\u017euje in nato vstopi skozi ko\u017eo, kjer tvori mehur\u010dke in kraste. Bolnik je ku\u017een dokler izpu\u0161\u010daji ne izginejo. Potrebna je stroga osamitev in karantena. Je virus DNK z ovojnico, podoben je drobnim bakterijam, povzro\u010da okvare na ko\u017ei, ki prizadenejo vse plasti. Je zelo odporen na su\u0161enjein se lahko na sobni temperaturi ohrani ve\u010d let. Za dokaz preiskujemo vsebine mehur\u010dkov in postr\u017eke ko\u017enih in sluznih sprememb. Virus osamimo v celi\u010dnih kulturah in horioalantosovi membrani koko\u0161jega plodu. Preiskava je z elektronskim mikroskopom.
\n
\nVIRUS VARICELLA – ZOSTER<\/strong>
\nPovzro\u010da norice. Je virus DNK z ovojnico. Povzro\u010da akutno\u00a0 vro\u010dinsko bolezen z izpu\u0161\u010dajem. Virus se \u0161iri s kapljicami iz dihal, z zrakom, s stikom. Za prepre\u010devanje je na razpolago cepivo. Norice so zelo blaga , zelo nalezljiva bolezen. Bolezen povzro\u010di zna\u010dilen izpu\u0161\u010daj-mehur\u010dek napolnjen z bistro teko\u010dino, nato nastanejo kraste. Prizadene ko\u017eo in sluznice. Oku\u017eimo se praviloma v otro\u0161tvu. V \u017eiv\u010devju lahko ostane skrit ve\u010d let ter v odrasli dobi povzro\u010di bolezen v obliki pasavca. Virus osamimo iz mehur\u010dkov in ga zasejemo v celi\u010dne kulture, oplojenih koko\u0161jih jajc. Preiskava je lahko direktna imunofluorescen\u010dna ali z elektronskim mikroskopom. Pri blagih oblikah se ne dela preiskav.<\/p>\n

PAPILOMA VIRUSI<\/strong>
\nPovzro\u010dajo bradavi\u010daste spremembe na ko\u017ei in sluznicah, pojavljajo se na ko\u017ei rok, obraza in telesa. Gre za viruse DNK, ki se razmno\u017eujejo v epiteliju in keratinocitih, poznamo jih ve\u010d kot 50 tipov. Nekateri povzro\u010dajo bradavi\u010daste izrastke, ki se prena\u0161ajo spolno. Menijo, da nekateri tipi virusa sodelujejo pri razvoju raka na materni\u010dnem vratu. Za dokazovanje povzro\u010ditelja uporabimo preiskavo tkiva (histolo\u0161ki rez). Metodi za ugotavljanje sta dokaz DNK s hibridizacij in veri\u017ena reakcija s polimerazo.<\/p>\n

PARVOVIRUSI<\/strong>
\nPovzro\u010dajo vro\u010dinske bolezni z rde\u010dkastim, pegastim izpu\u0161\u010dajem na ko\u017ei. Parvovirus B 19 povzro\u010da erythema infectiosum. Najdemo jih povsod po svetu. Zbolijo otroci med 4-10 letom. Oku\u017eba poteka prek dihal. Gre za enovija\u010dni DNK virus. Dokazovanje – testi dokazovnja DNK in ELISA test.<\/p>\n

VIRUS O\u0160PIC – Morbillivirus<\/strong>
\nPovzro\u010da o\u0161pice. Akutno, hudo, nalezljivo bolezen z vro\u010dino in izpu\u0161\u010dajem na ko\u017ei. \u0160irijo se epidemi\u010dno na 2-3 leta. Zbolevnost necepljenih je velika, prena\u0161a se kaplji\u010dno v hladnih mesecih, je zna\u010dilna otro\u0161ka bolezen, cepljenje je obvezno. Je virus RNK z ovojnico, je ob\u010dutljiv na fizikalna in kemi\u010dna sredstva. Vstop virusa je skozi dihala, nato v kri in vse organe.
\nZnaki so vnetje o\u010di, nosu, sluznice ust, ka\u0161elj, vro\u010dina in nato \u0161ele sledijo izpu\u0161\u010daji. Za preiskave vzamemo bris \u017erela, izpirkov nosno\u017erelnega prostora, izpirkov o\u010des veznice , kri, ko\u017ene spremembe.
\nNaredimo direktno imunoflourescenco in pogledamo pod mikroskopom v za\u010detku bolezni, ali pregledamo serum \u010de so prisotna protitelesa IgM in IgG.<\/p>\n

VIRUS RDE\u010cK<\/strong>
\nPovzro\u010da jih virus rde\u010dk (rubella), akutno, blago nalezljivo bolezen s spremembami na ko\u017ei- rahli izpu\u0161\u010daji, pri otrocih in odraslih. Izpu\u0161\u010daj najprej nastane na obrazu, nato po vsem telesu, pove\u010dajo se tudi bezgavke na zatilju. Oku\u017eba pri nose\u010dnicah lahko povzro\u010di hudo okvaro ploda.<\/p>\n

Rde\u010dke so raz\u0161irjene po celem svetu in se prena\u0161ajo kaplji\u010dni iz dihal. Gre za enovija\u010dni virus RNK z ovojnico, v telo vstopa skozi dihala, nato vdira v kri in s tem v ostale organe. Pri nose\u010dnicah, ki se prvi\u010d sre\u010dajo\u00a0 z virusom rde\u010dk pride virus v plod, kjer ovira delitev celic plodu. Okvare, ki nastanejo lahko plod uni\u010dijo. Prizadeti so mo\u017egani, \u017eile, sluh, vid, kar imenujemo sindrom kongenitalne rubele. Huj\u0161e okvare nastanejo, \u010de se mati oku\u017ei \u017ee v prvih tednih nose\u010dnosti, blage okvare pa, \u010de je plod starej\u0161i. Dokazujemo aktivno oku\u017ebo s testi na prisotnost specifi\u010dnih protiteles<\/p>\n

GLIVNE OKU\u017dBE KO\u017dE:<\/strong><\/p>\n

GLIVE DERMATOMIKOZE<\/strong>
\nGlivne oku\u017ebe ko\u017ee in las imenujemo dermatomikoze. Skupna lastnost dermatofitov je, da razkrajajo hitin.<\/p>\n

Povzro\u010dajo bolezni ljudi in \u017eivali, najdemo jih tudi v okolju, od koder se lahko raz\u0161irijo na ljudi in \u017eivali. Najpogostej\u0161i povzro\u010ditelji dermatomikoz so nitaste glive rodov Trichophytan, Microsporum in Epidermaphytan.<\/p>\n

Oku\u017ebe ko\u017ee in nohtov povzro\u010dajo tudi kvasovke, predvsem Candida albicans. Spremembe, ki jo povzro\u010dajo glive imenujemo tinea (na glavi,lasi\u0161\u010du,bradi,telesu,rokah,nogah,nohtih). Za lab.potrditev povzro\u010ditelja odvzamemo postr\u017eke ko\u017enih sprememb, nohtov in lase in jih pregledujemo z uporabo 10% luga pod mikroskopom, lahko jo zasejemo na goji\u0161\u010da za osamitev gliv.<\/p>\n

PARAZITSKE \u017dIVALI KO\u017dE:<\/strong><\/p>\n

GARJE(scabies)<\/strong><\/p>\n

[youtube]http:\/\/www.youtube.com\/watch?v=n45Kloytle0[\/youtube]
\nSo neprijetna bolezen, nastane, ko se srbec zarije v ko\u017eo med prsti, pazduho, dimlje, pod prsi. Samica odlaga jaj\u010deca v rov\u010dke v ko\u017ei, to mo\u010dno srbi, kar\u00a0 povzro\u010da praskanje in se lahko oku\u017eimo \u0161e z bakterijami kar povzro\u010da vnetje. Prena\u0161a se z dotikom, posredno s perilom, posteljnino. So zelo ku\u017ene, higiena je na prvem mestu. Obolele zdravimo z ustreznimi zdravili. Diagnosticiramo jih mikroskopsko z pregledom ostru\u017ekov prizadete ko\u017ee.<\/p>\n

U\u0160I<\/strong>
\nU\u0161ivost je naselitev u\u0161i na lasi\u0161\u010du, pora\u0161\u010denih delih telesa in na obleki. Poznamo obla\u010dilno, naglavno in sramno u\u0161. Samica jaj\u010deca pritrdi na lasi\u0161\u010de, na vlakna obleke ali dlake. Iz gnide se razvije odrasla u\u0161. Razmno\u017euje se pri 35-37 ‘C<\/p>\n

\u010clovek se inficira pri tesnem stiku. Pri povi\u0161ani temperaturi ga u\u0161i zapustijo. Preganjamo jih z insekticidi<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

BAKTERIJSKE OKU\u017dBE: STAPHYLOCCOCUS\u00a0 AUREUS Povzro\u010da gnojna vnetja ko\u017ee (folikulitis,forunkoloza,absces,impetigo), kirur\u0161kih ran, opeklin,splo\u0161ne bolezni plju\u010dnico, sepso, osteomelitis. Najdemo ga pogosto v nosu zdravih oseb, na ko\u017ei pa ga najdemo na obrazu prstih in presredku. V okolje se \u0161iri z drgnjenjem, \u010de se dotaknemo mest kjer je prisoten. Iz nosu se \u0161iri samo z izcedkom. Osebe ki … Preberi ve\u010d o Oku\u017ebe ko\u017ee<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[556],"tags":[173,576,175,557,3663,75,575,174],"class_list":["post-506","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-2letnik-mikrobiologija","tag-bakterije","tag-garje","tag-glive","tag-mikrobiologija","tag-2letnik-mikrobiologija","tag-mrsa","tag-okuzbe-koze","tag-virusi"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/506","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=506"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/506\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=506"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=506"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=506"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}