![\"tetanus\"](\"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-content\/uploads\/2009\/01\/tetanus.jpg\")
<\/p>\n<\/p>\n
OKU\u017dBE KO\u017dE<\/strong><\/p>\n Povzro\u010dajo razli\u010dne vrste mikroorganizmov, predvsem bakterije, najpogostej\u0161i so Stafilokoki.<\/p>\n Anaerobne bakterije povzro\u010dijo 10% vseh oku\u017eb.<\/p>\n Oku\u017eba ran nastane s sporami iz praha in zemlje, pri prometnih, strelnih in drugih po\u0161kodbah, vbodih in vrezninah. Bacil povzro\u010da tetanus ali mrtvi\u010dni kr\u010d.<\/p>\n Tetanus uspe\u0161no prepre\u010dujemo s cepljenjem otrok in odraslih.<\/p>\n <\/p>\n Clostridium tetani vzkali v globokih ranah in odmrlem tkivu, zlasti \u010de so prisotne druge bakterije, ki porabijo kisik.<\/p>\n Bacil ostane v rani, mo\u010dan strup, ki ga izdeluje se vsrka v kri in tudi preko \u017eivcev prodre v centralno \u017eiv\u010devje. Nastanejo kr\u010di, najprej v okolici rane, nato kr\u010d mi\u0161ic \u017evekalk in kon\u010dno splo\u0161ni kr\u010d. PLINSKA GANGRENA (PLINSKI PRISAD) Clostridium perfringens<\/strong> PSEUDOMONAS AERUGINOSA<\/strong> ESCHERICHIA COLI \u017divalski in \u010dlove\u0161ki ugrizi povzro\u010dajo hudo vnetje<\/p>\n \u0160krlatinko povzro\u010da Streptococcus pygenes, prebiva v \u017erelu in nosu ljudi ter na presredku nosilcev. \u0160iri se kaplji\u010dno in s stikom. Streptokoki so po G+ oble bakterije(Beta hemoliti\u010dni streptokok skupine A), ki po delitvi oblikujejo kraj\u0161e in dalj\u0161e veri\u017eice. Povzro\u010ditelj izlo\u010da hemolizin S in O, ki popolnoma razbistrita krvni agar okoli kolonij streptokokov, kar imenujemo beta-hemoliza. Prav tako izlo\u010da razli\u010dne strupnine in encime, ki sodelujejo pri okvarah tkiv.<\/p>\n Znan je eritrogeni toksin povzro\u010da osip pri \u0161krlatinki. \u0160krlatinka je splo\u0161na bolezen, pri kateri prevladuje vnetje \u017erela in pik\u010dasti osip na ko\u017ei telesa. Pozne spremembe vnetja \u017erela in ko\u017ee se razvije v obliki revmati\u010dne mrzlice ali glumerulonefritisa. Gre za preob\u010dutljivostne reakcije tipa III. Za ugotavljanje prisotnosti uporablajmo hitri test,ki je prilagojen encimsko imunskemu testu ter test hibridizacije nukleinskih kislin. Osamimo ga z brisom nebnic na krvni agar.<\/p>\n ADENOVIRUSI<\/strong> RINOVIRUSI<\/strong> CANDIDA ALBICANS<\/strong> So obi\u010dajno brez mikroorganizmov,pokriva jih migetal\u010dni epitelij in plast sluzi. Pri odstranjevanju mikroorganizmov sodelujejo ka\u0161elj, fagociti, mikrobicidni izlo\u010dki naravne imunosti in protitelesa IG A<\/p>\n HEMOPHILUS INFLUENZAE<\/strong> Najbolj je patogen kapsularni tip B, proti kateremu so pripravili cepivo. H.influenzae je ob\u010dutljiv na nizke temperature, zato je najbolje, da ku\u017enine \u010dim prej zasejemo na ogreta goji\u0161\u010da. Najpogosteje preiskujemo sputum, kri in likvor. V likvorju, serumu in urinu neposredno dokazujemo polisaharidnikapsularni antigen B<\/p>\n BORDETELLA PERTUSSIS<\/strong> Prena\u0161a se kaplji\u010dno kamor preide v zgornja dihala. V velikih koli\u010dinah ga najdemo v nosno\u017erelnem prostoru od tam se \u0161iri v spodnja dihala. Utrdi se v sluznici sapnika in povzro\u010di vnetje. Bacil izlo\u010da ve\u010d strupnin (trahealni citotoksin). Za preiskave vzamemo bris transnazalno skozi nos. Odbrisek nosno\u017erelnega prostora pri nejasni diagnozi dokazujemo protitelesa IgM in IgG v serumu.<\/p>\n KLEBSIELLA PNEUMONIAE<\/strong> V dihalih se naseli predvsem pri bolnikih,ki se dolgo zdravijo v bolni\u0161nicah z antibiotiki. Osamimo jo z zasejevanjem sputuma, aspirata traheje, krvi in drugih ku\u017enin na bakteriolo\u0161ka goji\u0161\u010da. So znotrajceli\u010dni zajedalci. Adhezin P1 sodeluje pri prilepljanju na celice dihal. Gojimo jih lahko v konjskem serumu. Zaradi po\u010dasne rasti jih sedaj neposredno dokazujemo specifi\u010dno DNK s hibridizacijo in veri\u017eno reakcijo s polimerazo.Bolezen potrdimo z dokazom protiteles.<\/p>\n LEGIONELA PNEUMOPHILA<\/strong> MYCOBACTERIUM TUBERCULOSIS<\/strong> To pomeni da je zaradi uni\u010denja plju\u010dnega tkiva nastala neposredna povezava vnetne votline s sapnikom. Prvi stik mine brez bolezenskih znakov, bacili se utrdijo v regionalnih bezgavkah, te se vnamejo in sirasto propadejo. Je ku\u017ena in se prena\u0161a s tesnim stikom. Za prepre\u010devanje je potrebno hitro odkrivanje. Zmanj\u0161ala se je zaradi na\u010drtnega iskanja. Je G+ tenka drobna razvejana pali\u010dka, odporna proti su\u0161enju. Je acidorezistentna. Ku\u017enine preiskujemo mikroskopsko in z zasejevanjem na posebnem goji\u0161\u010du z lecitinom. Bacili so odporni proti su\u0161enju, uni\u010duje jih son\u010dna svetloba in UV \u017earki. Spoznamo jo po sputumu – bacile v njem in \u017eelod\u010dni sok v razmazu mikroskopsko. Za osamitev TBC potrebujema vsaj dva meseca.<\/p>\n MYCOBACTERIUM LEPRAE<\/strong> Prevladuje v hladnej\u0161ih dneh,\u00a0 vzrok za nastajanje epidemij je geneti\u010dno, nestabilnost virusa, lahko gre za izmenjavo RNK segmentov. Pri\u0161tevamo jih med srednje velike viruse. Je srednje velik virus\u00a0 z vija\u010dno somerno nukleokapsidovirus RNK z ovojnico, ki vsebuje Beljakovino hemaglutinin (HA), ki ve\u017ee virus na ob\u010dutljive celice in encimsko nevraminidazo (NA), ki omogo\u010da spro\u0161\u010danje virusnih delcev s povr\u0161ine celic.<\/p>\n Potrebna je hitra mikrobiolo\u0161ka diagnoza z direktno imunoflouroscenco iz izpirka nosno\u017erelnega prostora. Med epidemijo preiskujemo izpirke nosu in \u017erela,ki jih zasejemo v amnionske vre\u010dke oplojenih koko\u0161jih jajc,kjer virus osamimo in dolo\u010dimo tip hemaglutina in nevraminidiaze.<\/p>\n Povzro\u010da epidemije v porodni\u0161nicah in pediatri\u010dnih oddelkih ter v varstvenih ustanovah. Je virus RNK z ovojnico z vija\u010dno somerno nukleokapsido. Potrebna je hitra laboratorijska potrditev Odvzamemo izpirek ali odbrisek nosu ali nosno\u017erelnega prostora,i\u0161\u010demo virusne antigene z imunoflouroscenco ali z imunoencimskimi testi.<\/p>\n Sum najhitreje potrdimo z mikroskopsko preiskavo izlo\u010dkov,ki jih lahko zasejemo v goji\u0161\u010da za osamitev gliv.<\/p>\n ENTAMOEBA HUSTOLYTICA<\/strong> TOXOPLAZMOZA GONDII<\/strong> OKU\u017dBE KO\u017dE Povzro\u010dajo razli\u010dne vrste mikroorganizmov, predvsem bakterije, najpogostej\u0161i so Stafilokoki. Anaerobne bakterije povzro\u010dijo 10% vseh oku\u017eb. CLOSTRIDIUM TETANI Je G+ pali\u010dasta bakterija, ki tvori spore. Prebiva v zemlji in v \u010drevesju \u017eivali, predvsem konjev. Oku\u017eba ran nastane s sporami iz praha in zemlje, pri prometnih, strelnih in drugih po\u0161kodbah, vbodih in vrezninah. Bacil povzro\u010da … Preberi ve\u010d o Oku\u017ebe ran, dihal in ko\u017ee<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[556],"tags":[173,577,557,3663,575,174],"class_list":["post-511","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-2letnik-mikrobiologija","tag-bakterije","tag-glivice","tag-mikrobiologija","tag-2letnik-mikrobiologija","tag-okuzbe-koze","tag-virusi"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/511","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=511"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/511\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=511"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=511"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=511"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
\nCLOSTRIDIUM TETANI<\/strong>
\nJe G+ pali\u010dasta bakterija, ki tvori spore. Prebiva v zemlji in v \u010drevesju \u017eivali, predvsem konjev.<\/p>\n
\nBolnik umre zaradi kr\u010da dihalnih mi\u0161ic. Videz bolezni je zelo jasen ni potrebna bakteriolo\u0161ka preiskava. \u010ce pa ga osamimo iz rane pa je potreben dokaz toksi\u010dnosti na mi\u0161ih.<\/p>\n
\nPlinski prisad je vnetje, ki ga ponavadi povzro\u010da me\u0161anica klostridijev, med katerimi prevladuje Clostridium perfringens najdemo v naravi, v \u010drevesu \u010dloveka in \u017eivali
\nvsaj v 80%. Razvije se v zelo umazanih ranah (vojne rane,prometne nesre\u010de,raztrganine), zato je treba rane nemudoma kirur\u0161ko oskrbeti. Clostridijske spore so povsod po zemlji in okolju. Clostridiji izlo\u010dajo ve\u010d strupov, ki jim omogo\u010dajo razkrajanje tkiva. Iz oku\u017eene rane se vnetje \u0161iri v podko\u017eje, v mi\u0161ice, kjer pride do razkrajanja tkiv. Zna\u010dilno je, da je polno plina v tkivu in da je izcedek smrde\u010d. Nastane splo\u0161na zastrupitev telesa in smrt. Za bakteriolo\u0161ko preiskavo koli\u010dinsko zasejemo gnoj in tkivo rane. Rod grampozitivnih negibljivih anaerobnih sporogenih bacilov. Po osamitvi Clostridijev jih identificiramo do vrste, pri Clostridium perfringens dolo\u010dimo lecitinazo.<\/p>\n
\nRod G-, gibljivih, aerobnih, nesporogenih bakterij. V rane se zanese z vodo ali z raztopinami. \u017divi v vla\u017enem okolju in vodi. Izlo\u010da \u0161tevilne encime in strupnine, ki razkrajajo tkivo, tudi eksotoksin, ki zavira izgrajevanje beljakovin v celici. Pogosto se naseli na opeklinskih ranah.<\/p>\n
\nENTEROCOCCUS FEKALIS
\nLahko oku\u017eita rane<\/p>\n
\n<\/strong><\/p>\nOKU\u017dBE ZGORNJIH DIHAL<\/strong><\/h2>\n
\nSTREPTOCOCCUS PYOGENES<\/strong>
\nPovzro\u010da vnetje \u017erela, angino in \u0161krlatinko, vnetje obnosnih votlin in plju\u010dnico.<\/p>\n
\nSTREPTOCCOCUS AGALACTIE<\/strong>
\n\u010clovek se oku\u017ei s stikom z govedom in neprekuhanim mlekom. Pogosto naseljuje sluznice dihal in rodil. Povzro\u010da hudo vnetje mo\u017eganov pri novorojen\u010dku. Za dokazovanje uporabljamo hitre teste. Rod G+ kokov, povezanih v verige.<\/p>\n
\nCORYNEBACTERIUM DIPHTHARIE<\/strong>
\nPovzro\u010da vnetje nebnic, \u017erela nosu, sapnika, ko\u017ee. Prebiva v \u017erelu zdravih oseb in bolnikov. Bolezen povzro\u010dajo le toksigeni sevi. Prena\u0161a se z izlo\u010dki dihal, s stikom. V preteklosti je bila davica huda bolezen, smrtna. Cepljenje je obvezno z oslabljenim toksinom=toksoidom in tam bolezni tudi ni. Bakterija je odporna proti izsu\u0161itvi, pre\u017eivi ve\u010d tednov. Potrebna je stroga osamitev. Je gram+, negibljiva pali\u010dka. Bakterija razli\u010dnih oblik(pleomorfna). Bacil davice pride v \u017erelo in zg. dihal, kjer se naseli in razmno\u017euje, povzro\u010di vnetje, izlo\u010da strup(difterijski eksotoksin) uni\u010di celice sluznice in ovira dihanje, pove\u010dajo se bezgavke na vratu. Bakterija se zadr\u017euje na mestu razmno\u017eevanja, toksin pa pronica v kri. Okvari za \u017eivljenje pomembne organe. Preiskujemo brise \u017erela, nosu in nosno\u017erelnega prostora ter delce psevdomembran, ki jih ob bolniku zasejemo na ogreta bakteriolo\u0161ka goji\u0161\u010da po osamitvi dolo\u010damo tudi njihovo toksikogenost.<\/p>\nVIRUSNE OKU\u017dBE ZGORNJIH DIHAL:<\/strong><\/h2>\n
\nPovzro\u010dajo vnetje nebnic, \u017erela,veznic, nosno\u017erelnega prostora, pri dojen\u010dkih pa tudi spnika in\u00a0 plju\u010d. Vir bolezni je \u010dlovek. Prena\u0161a se z izlo\u010dki dihal, s stikom, se hitro \u0161irijo, so srednje veliki kubi\u010dno somerni virusi DNK brez ovojnice. Jih je okoli 50 tipov. Virusi se zadr\u017eujejo v limfnem tkivu in \u017erelu tudi brez znakov bolezni. Za dokazovanje vzamemo brise ali izpirke nosno\u017erelnega prostora,\u017erela,nosu,o\u010desne veznice. Virusne delce v ku\u017enini dokazujemo z elektronskim mikroskopom z imunofluorescen\u010dnim ali imunoencimskim testom.<\/p>\n
\nPovzro\u010dajo prehlad. Edini rezervoar je \u010dlovek. Pojavlja se skozi vse leto. Prena\u0161a se z vdihavanjem izlo\u010dkov, s stikom, z rokami. Je virus drobni RNK brez ovojnice. Povzro\u010dajo vnetje sluznice z izcedkom, kihanjem, blagim ka\u0161ljem in glavobolom. Izlo\u010danje interferona pomaga pri ozdravitvi. Virus osamimo v celi\u010dnih kulturah iz izpirkov nosu in aspiratov nosno\u017erelnega prostora.<\/p>\n
\nLahko prebiva na sluznici ust. V dolo\u010denih okoli\u0161\u010dinah se \u010dezmerno razraste, rast se ji tedaj spremeni in iz kvasovkam podobne oblike nastane micelijska oblika, ki dela zna\u010dilne klamidospore.
\nPovzro\u010da vnetje, bele lise na sluznici, jeziku in dlesni.<\/p>\n
\n<\/strong><\/p>\nOKU\u017dBE SPODNJIH DIHAL: <\/strong><\/h2>\n
\nSTREPTOCCOCUS PNEUMONIAE<\/strong>
\nPovzro\u010di plju\u010dnico, plju\u010dni absces, sepso, vnetje srednjega u\u0161esa, sinusov, mo\u017eganskih open. Je med najpogostej\u0161imi povzro\u010ditelji vnetja spodnjih dihal. Zajeda le \u010dloveka. Je po gram+ kok suli\u010daste oblike, dela alfa hemolizo. Virulentni sevi imajo kapsulo. \u010ce pridejo virulentni sevi v alveole ob\u010dutljivej\u0161ega gostitelja se hitro razmno\u017eujejo, nastane vnetje, posledica je te\u017eko dihanje in obilen sputum. Najpogosteje zasejemo na bakteriolo\u0161ka goji\u0161\u010da sputum in kri. Kapsularni polisaharidni antigen dokazujemo v likvorju,urinu,serumu.<\/p>\n
\nPovzro\u010da epiglotitis, vnetje sapnika, sapnic, plju\u010dnico, vnetje srednjega u\u0161esa, o\u010desne veznice, meningitis in sepso. Prebiva v \u017erelu in nosno \u017erelnem prostoru ljudi. Od njih se \u0161iri s kapljicami aerosola in izlo\u010dki. Zajeda \u010dloveka. Najbolj so ogro\u017eeno otroci stari 2-4 let. H.influenzae je po G- drobni bacil.<\/p>\n
\nPovzro\u010da oslovski ka\u0161elj, to je vnetje sapnika in sapnic z napadi hudega ka\u0161lja. \u0160iri se z aerosolom. Cepljenje je obvezno, saj je pred tem bilo veliko smrti. Je G- bacil.<\/p>\n
\nJe redkej\u0161a povzro\u010diteljica plju\u010dnice, ki pa so hude. Gre za okvaro plju\u010dnega tkiva s krvavitvami in za plju\u010dne ognojke. Je G- negibljiva\u00a0 kratka in debela pali\u010dka s kapsulo. Pri okvari sodelujejo endotoksini. Prebiva v 5 % zdravih oseb\u00a0 \u017erelu in \u010drevesju. Najpogosteje je povezana z opurtonisti\u010dnimi oku\u017ebami pri starej\u0161ih osebah, alkoholikih in diabetikih.<\/p>\n
\n
\nMYCOPLASMA PNEUMONIAE<\/strong>
\nPovzro\u010da vnetje \u017erela,sapnika,sapnic,,obnosnih votlin,srednjega u\u0161esa in plju\u010dnico, ki so jo sprva imenovali primarna atipi\u010dna plju\u010dnica. \u0160iri se z aerosoli in s stiki med mladimi v prenapolnjenih prostorih. Raz\u0161irjena je po vsem svetu. So drobne bakterije brez trdne celi\u010dne stene rod multiformnih gramnegativnih aerobnih in fakultativno anaerobnih mikroorganizmov brez celi\u010dne stene.<\/p>\n
\nPovzro\u010da plju\u010dnico in influenci podobna vnetja dihal,predvsem pri manj odpornih osebah V naravi \u017eivi v vodi, algah, pa tudi v\u00a0 vodnih amebah. \u010clovek se oku\u017ei z aerosoli iz vodovodnih pip. Nalezljiva bolezen z visoko temperaturo, gastrointestinalno bole\u010dino, glavobolom in plju\u010dnico, ki jo povzro\u010da\u00a0 G- bacil Legionella pneumophila in ima nezdravljena visoko umrljivost. Preiskujemo ku\u017enine iz dihal z neposrednimi preiskavnimi metodami(Imunoflurescenca,test dokazovanja nukleinskih kislin) in z zasejevanejm na posebna goji\u0161\u010da.<\/p>\n
\nPovzro\u010da tuberkulozo, ki je zna\u010dilna oku\u017eba plju\u010d s kroni\u010dnim potekom, z znaki kot so vro\u010dina, huj\u0161anje , ka\u0161elj, izme\u010dek, ter trajanjem ve\u010d mesecev ali let. Dobimo jo z vdihovanjem bacilov, ki se prena\u0161ajo po zraku od oseb, ki imajo tako imenovano odprto tuberkulozo.<\/p>\n
\nJe povzro\u010ditelj gobavosti ali lepre. Nastanejo spremembe na ko\u017ei, sluznicah nosu, ter okvara \u017eiv\u010devja. Bolezen se za\u010dne v nosu. Ugotavljamo jo le mikroskopsko.<\/p>\n
\n<\/strong><\/p>\nVIRUSNE OKU\u017dBE SPODNJIH DIHAL:<\/strong><\/h2>\n
\nVIRUSI INFLUENCE<\/strong>
\nPovzro\u010da influenco ali gripo,vnetje sapnika in sapnic in plju\u010dnico. Bolezenski znaki so splo\u0161ni, bole\u010dine v sklepih in mi\u0161icah, vro\u010dina,.. Dobimo jo z vdihavanjem virusa, oku\u017eenimi predmeti, rokami. Sodi med kaplji\u010dne oku\u017ebe, jo je te\u017eko prepre\u010dit in se hitro \u0161iri v obliki epidemij. Pojavlja se v epidemi\u010dnih valovih A-natri leta i se hitreje \u0161iri, B- na \u0161est let.<\/p>\n
\nVIRUS PARAINFLUENCE<\/strong>
\nPovzro\u010da vnetje spnic in \u017erela(akutni laringotraheobronhitis-krup) in plju\u010dnico pri otrocih in mladih oseb. Po zgradbi so podobni virusu influence. Dokazujemo ga v izlo\u010dkih dihal, odbrisku in izpirku nosno\u017erelnega prostora ali \u017erela. Antigene dokazujemo v celicah z direktno imunoflouroscenco z monoklonskimi protitelesi,lahko uporabimo tudi elektronski mikroskop.<\/p>\n
\nRESPIRACIJSKI SINCICIJSKI VIRUS<\/strong>
\nPovzro\u010da plju\u010dnico, bronhiolitis pri novorojen\u010dkih in dojen\u010dkih.
\nPosebej je nevaren za dojen\u010dke od 6.tedna-6.meseca. Uvr\u0161\u010damo ga med najnevarnej\u0161e povzro\u010ditelje bronhiolitisov in plju\u010dnic pri dojen\u010dkih. \u0160iri se z kapljicami iz dihal s stikom,z onesna\u017eenimi rokami in predmeti.<\/p>\nGLIVNE OKU\u017dBE SPODNJIH DIHAL:<\/h2>\n
\nCANDIDA ALBICANS<\/strong>
\nV spodnjem delu se naseli, kadar ji okoli\u0161\u010dine omogo\u010dajo njeno bogatej\u0161o rast. Od kvasovkam podobnih imperfektnih gliv, ki se pojavljajo pri ljudeh med normalno floro na sluznicah, nekatere vrste povzro\u010dajo lokalizirane oku\u017ebe na ko\u017ei in na sluznicah ter generalizirane sistemske mikoze predvsem pri oslabljenih osebah najbolj pogosta vrsta gliv, ki povzro\u010da lokalizirano in generalizirano kandidozo pri ljudeh. Oku\u017eimo se z z vdihavanjem spor iz okolja.<\/p>\n
\nPNEUMOCYSTIS CARINII<\/strong>
\nVstopa skozi dihala v plju\u010dih se razmno\u017ei in povzro\u010di plju\u010dnico. Rod mikroorganizmov z eno samo vrsto, ni \u0161e znano, ali gre za glivo ali za parazita. Mikroorganizem, ki povzro\u010da plju\u010dnico pri
\noslabljenih otrocih in bolnikih z oslabljenim imunskim sistemom (npr. oku\u017eenih s HIV), dolo\u010dimo jo z mikroskopsko preiskavo izlo\u010dkov ali jo zasejemo na goji\u0161\u010de za osamitev gliv.<\/p>\nPARAZITSKE \u017dIVALI V DIHALIH:<\/h2>\n
\nJe parazit v debelem \u010drevesu pri prehajanju v kri pa lahko potuje v plju\u010da kjer nastanejo ognojki. rod ameb, ki \u017eivijo v prebavilih vreten\u010darjev vrsta ameb, ki pri \u010dloveku povzro\u010dajo amebno dizenterijo in v\u010dasih jetrni absces.<\/p>\n
\nLahko povzro\u010di plju\u010dnico, ki je ena od oblik toxoplazmoze. Parazitoza \u017eivali in ljudi po oku\u017ebi s pra\u017eivaljo Toxoplasma gondii, navadno z oku\u017eenim mesom, pogosto se prenese z matere na plod, prizadene najpogosteje mo\u017egane in o\u010di in je zlasti nevarna pri imunodeficitnih boleznih.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"