{"id":519,"date":"2009-01-09T21:04:59","date_gmt":"2009-01-09T20:04:59","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=519"},"modified":"2010-06-15T15:00:48","modified_gmt":"2010-06-15T14:00:48","slug":"vprasanja-in-odgovori-mikrobiologija-mikro-biologija-odgovori-mikrobiologija-vprasanja-za-mikrobiologijo-rdecke-gliste-trakulja","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/vprasanja-in-odgovori-mikrobiologija-mikro-biologija-odgovori-mikrobiologija-vprasanja-za-mikrobiologijo-rdecke-gliste-trakulja\/","title":{"rendered":"Vpra\u0161anja in odgovori Mikrobiologija"},"content":{"rendered":"

\"urikult\"Kaj so plazmidi in kak\u0161na je njihova vloga v bakterijski celici : <\/strong><\/p>\n

Plazmid je del bakterijskega genoma, ki ni vklju\u010den v bakterijski kromosom.<\/p>\n

To so ekstrakromosomske geneti\u010dne strukture, ima jih velik % bakterij ali celo vse. To je dvojna DNA veriga, na kateri le\u017ei 50-100 genov.<\/p>\n

Ta DNA se samostojno podvojuje, lahko pa se vklju\u010di tudi v bakterijski kromosom ( s transdukcijo \u2013 preko bakteriofaga; s transformacijo \u2013 neposredni prenos; s konjugacijo \u2013 preko pilusa ).<\/p>\n

Plazmidi se lahko prena\u0161ajo med bakterijami. Plazmidi obi\u010dajno dolo\u010dajo lastnosti, ki za bakterijo niso \u017eivljenjskega pomena\u00a0 – stvarjenje hemolizina, encimov, toksinov, odpornostproti antibiotikom ( R \u2013 plazmidi )<\/p>\n

<\/p>\n

Kaj je sanford in kak\u0161ne na\u010dine odvzema vzorca za preiskavo poznamo ?<\/strong><\/p>\n

Z metodo \u010distega mokrenja odvzet urin preiskujemo v laboratoriju semi kvantitativno po Sandfordu. S to metodo ugotavljamo \u0161tevilo bakterij v 1 ml urina. \u010ce je v vzorcu ve\u010d kot 100.000 bakterij, ga ocenimo kot patolo\u0161kega \u2013 bakteriurija.<\/p>\n

Razlo\u017eite princip direktnega imunofluorescen\u010dnega serolo\u0161kega testa !<\/strong><\/p>\n

Kadar i\u0161\u010demo v tkivih ali ku\u017eninah antigene mikroorganizmov, uporabljamo znana protitelesa, ki so ozna\u010dena z barvilom \u2013 fluorkromom. \u010ce je mikrob v ku\u017enini, se protitelesa z njim ve\u017eejo in antigen-protitelo vidimo kot svetle\u010do obliko v mikroskopu z UV \u017earki predpisane dol\u017eine.<\/p>\n

Kak\u0161ne vzorce bi odvzeli in katere mikroorganizme bi iskali pri sumu na :<\/strong><\/p>\n

oslovski ka\u0161elj \u2013 i\u0161\u010demo Bordetello pertussis, transnazalno odvzamemo obrisek nosno\u017erelnega prostora z tanko upogljivo vatirano \u017eico, pri nejasni diagnozi i\u0161\u010demo protitelesa IgM in IgG v serumu<\/p>\n

\u0161krlatinko \u2013 Odvzeli bi odbrisek nebnice, iskali pa bi piogeni streptokok<\/p>\n

kapavico \u2013 gonoreja \u2013 I\u0161\u010demo Neisseria gonorrhoeae in sicer v\u00a0 gnojnem izcedku se\u010dnice z mikroskopsko preiskavo in zasejevanjem na bakteriolo\u0161ka goji\u0161\u010da, pri \u017eenski pa je bolje odvzeti bris materni\u010dnega vratu oz. cervixa<\/p>\n

plinski prisad \u2013 i\u0161\u010demo Clostridium perfringens. Za bakteriolo\u0161ke preiskave koli\u010dinsko zasejemo gnoj in tkivo rane. Po osamitvi klostrideijev jih potem razvrstimo do vrste.
\n
\nKaj veste o povzro\u010ditelju botulizma\u00a0 ? <\/strong><\/p>\n

Je obvezno anaerobna G+ sporogena pali\u010dasta bakterija. Z njo se lahko zastrupimo z u\u017eivanjem vlo\u017eene zelenjave, suhim mesom, pr\u0161utom, sirom,\u2026Razmno\u017euje se\u00a0 \u010de so zagotovljeni anaerobni pogoji, v teh izdelkih pa nedvomno so, zato je pravilen postopek konzerviranja razne hrane toliko bolj pomemben.<\/p>\n

Toksin je eden najnevarnej\u0161ih strupov za \u010dloveka in \u017ee v majhnih koli\u010dinah so lahko posledice\u00a0 usodne \u2013 biolo\u0161ka vojna. Znaki zastrupitve se pojavijo \u017ee od 12h do 36h po zau\u017eitju oku\u017eene hrane. Prisotnost virusa dokazujemo z laboratorijskimi mi\u0161i in opazujemo ohromelost pri le teh.<\/p>\n

Kaj veste o bakteriji bacillus cereus, katere tioksine izlo\u010da in kaj povzro\u010da ?<\/strong><\/p>\n

Je po G + sporogena aerobna bakterija, ki povzro\u010da zastrupitev s hrano z drisko ali bruhanjem. Tvori spore, ki so zelo odporne na segrevanje, so pa prisotne povsod, zlasti na rastlinah. Najdemo ga v ri\u017eu, zelenjavi, mesu in mle\u010dni hrani.<\/p>\n

Bacil izdeluje dva toksina. To sta emeti\u010dni, ki je zelo odporen proti toploti in povzro\u010di bruhanje ter enterotoksin, ki proti toploti ni odporen, povzro\u010da pa drisko. Navadno kuhanje na 1000C ga ne uni\u010di in je potrebno kuhati na 1260C.<\/p>\n

Kaj veste o povzro\u010ditelju rde\u010dk ?<\/strong><\/p>\n

Je enovija\u010dni virus RNK z ovojnico. V telo vstopa skozi dihala in nato preide v kri in od tam z obtokom po celem telesu. Pri nose\u010dnicah, \u010de \u017ee prej niso pri\u0161le v kontakt z virusom, lahko pride virus do ploda, Virus moti normalno delitev celic. Posledice so huj\u0161e na za\u010detku kot na koncu nose\u010dnosti. V za\u010detku lahko pride tudi do odmrtja ploda ali posledic na mo\u017eganih, \u017eilah, sluhu, vidu. Dokazujemo ga z osamitvijo na celi\u010dnih kulturah, ker pa je postopek dolgotrajen, izvajamo test na prisotnost specifi\u010dnih protiteles IgM.<\/p>\n


\nKaj veste o papiloma virusih ?<\/strong><\/p>\n

Ti povzro\u010dajo bradavi\u010daste spremembe na ko\u017ei in sluznicah. Gre za viruse DNK. Pri otrocih se najpogosteje pojavljajo na ko\u017ei rok. Za odvzem vzorca za preiskavo uporabimo histolo\u0161ki rez. Drugi tipi papiloma virusov se ka\u017eejo tudi z bradavi\u010dastimi izraski na spolovilu, sapnicah in v ustih.<\/p>\n

Kaj veste o parazitu taenia saginata ?<\/strong><\/p>\n

[youtube]http:\/\/www.youtube.com\/watch?v=eDZSiz_Uiu4[\/youtube]<\/p>\n

To je progasta trakulja. Ta vrsta pri nekaterih sploh ne povzro\u010da nobenih te\u017eav, nkateri pa imajo drisko in huj\u0161ajo ali pa imajo le bole\u010dine v trebuhu. \u010clovek je edini kon\u010dni gostitelj, vmesni pa je ponavadi govedo. V iztrebkih se izlo\u010dajo jaj\u010deca s \u010dlenki.<\/p>\n

\u010ce pridjo jaj\u010deca v govedo, se v \u017eivali sprostijo li\u010dinke in preko stene \u010drevesja po mezgovnicah pridejo v kri in razli\u010dne organe, kjer se encistirajo. \u010clovek se oku\u017ei, \u010de z mesom poje tak mehurnjak ali cisto, v kateri so \u0161tevilne glave za \u0161tevilne nove trakulje. V prebavilih hitro zraste nova trakulja, ki raste v smeri peristaltike in dose\u017ee dol\u017eino tudi 12m.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Kaj so plazmidi in kak\u0161na je njihova vloga v bakterijski celici : Plazmid je del bakterijskega genoma, ki ni vklju\u010den v bakterijski kromosom. To so ekstrakromosomske geneti\u010dne strukture, ima jih velik % bakterij ali celo vse. To je dvojna DNA veriga, na kateri le\u017ei 50-100 genov. Ta DNA se samostojno podvojuje, lahko pa se vklju\u010di … Preberi ve\u010d o Vpra\u0161anja in odgovori Mikrobiologija<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[556],"tags":[3663,557,587],"class_list":["post-519","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-2letnik-mikrobiologija","tag-2letnik-mikrobiologija","tag-mikrobiologija","tag-vprasanja-in-odgovori-mikrobiologija"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/519","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=519"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/519\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=519"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=519"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=519"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}