{"id":528,"date":"2009-01-10T18:21:38","date_gmt":"2009-01-10T17:21:38","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=528"},"modified":"2009-01-10T18:21:38","modified_gmt":"2009-01-10T17:21:38","slug":"mikrobiologija-hepatitis-a-hepatitis-b-hepatitis-c-plinski-prisad-hemofilis-influence-spore-spora-antibiogram-mikro","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/mikrobiologija-hepatitis-a-hepatitis-b-hepatitis-c-plinski-prisad-hemofilis-influence-spore-spora-antibiogram-mikro\/","title":{"rendered":"Mikrobiologija vpra\u0161anja in odgovori vaja"},"content":{"rendered":"

\"hib\"KATERE POVZRO\u010cITELJE GLIVI\u010cNIH OKU\u017dB KO\u017dE IN LAS POZNATE?<\/strong><\/p>\n

Glivi\u010dne oku\u017ebe ko\u017ee in las imenujemo dermatomikoze.<\/p>\n

Skupna lastnost dermatofitov je, da razkrajajo hitin. Povzro\u010dajo bolezni ljudi in \u017eivali, najdemo jih tudi v okolju, od koder se lahko raz\u0161irijo na ljudi in \u017eivali.<\/p>\n

Najpogostej\u0161i povzro\u010ditelji dermatomikoz so nitaste glive rodov Trichophytan, Microsporum in Epidermaphytan.<\/p>\n

Oku\u017ebe ko\u017ee in nohtov povzro\u010dajo tudi kvasovke, predvsem Candida albicans.<\/p>\n

Spremembe, ki jo povzro\u010dajo glive imenujemo tinea (na glavi,lasi\u0161\u010du,bradi,telesu,rokah,nogah,nohtih).<\/p>\n


\nCLOSTRIDIUM TETANI <\/strong><\/p>\n

Je G+ pali\u010dasta bakterija, ki tvori spore. Prebiva v zemlji in v \u010drevesju \u017eivali, predvsem konjev. Oku\u017eba ran nastane s sporami iz praha in zemlje, pri prometnih, strelnih in drugih po\u0161kodbah, vbodih in vrezninah. Bacil povzro\u010da tetanus ali mrtvi\u010dni kr\u010d. Tetanus uspe\u0161no prepre\u010dujemo s cepljenjem otrok in odraslih. Clostndium tetani vzkali v globokih ranah in odmrlem tkivu, zlasti \u010de so prisotne druge bakterije, ki porabijo kisik. Bacil ostane v rani, mo\u010dan strup, ki ga izdeluje se vsrka v kri in tudi preko \u017eivcev prodre v centralno \u017eiv\u010devje. Nastanejo kr\u010di, najprej v okolici rane, nato kr\u010d mi\u0161ic \u017evekalk in kon\u010dno splo\u0161ni kr\u010d. Bolnik umre zaradi kr\u010dev dihalnih mi\u0161ic.<\/p>\n

OPI\u0160ITE RAZVOJNI CIKLUS IN NA\u010cIN OKU\u017dBE S TRICHINELLEO SPIRALIS?<\/strong><\/p>\n

Drugo ime je lasnica. Drobna glista, ki najeda \u010dloveka, doma\u010de in divje \u017eivali. Lasnica se zarije v sluznico prebavil in koti \u017eive li\u010dinke, ki po mezgovnicah pridejo v krvni obtok, te se zvijejo in obdajo z opno v gibalnih mi\u0161icah. Te\u017eave, ki jih povzro\u010dajo: bole\u010dina v mi\u0161icah, mrzlica, vro\u010dina, okvare dihal in sr\u010dne mi\u0161ice. Li\u010dinke ostanejo v mi\u0161icah vse \u017eivljenje. Vir oku\u017ebe je pra\u0161i\u010dje meso. Doka\u017eemo jo z biopsijo – izre\u017eemo ko\u0161\u010dek mi\u0161i\u010dnega tkiva in ga opazujemo. Zato je tudi potreben stalen nadzor mesa v klavnicah.<\/p>\n


\nKAJ JE PRIMARNI IMUNSKI ODGOVOR?<\/strong><\/p>\n

Ko se \u010dlovek prvi\u010d v \u017eivljenju sre\u010da z nekim antigenom (MO), se pojavijo protitelesa v krvnem serumu v nekaj dneh ali tednih. Najprej nastanejo IgM, nato IgG in IgA. Koli\u010dina IgM se nato hitreje zni\u017ea kot koli\u010dina IgG.<\/p>\n

KAJ VESTE O MIKROORGANIZMU HAEMOPHILUS INFLUENZAE?<\/strong><\/p>\n

Povzro\u010da epiglotitis, vnetje sapnika, sapnic, plju\u010dnico, vnetje srednjega u\u0161esa, o\u010desne veznice, meningitis in sepso. Prebiva v \u017erelu in nosno \u017erelnem prostoru ljudi, od njih se \u0161iri s kapljicami aerosola in izlo\u010dki. Zajeda \u010dloveka. Najbolj so ogro\u017eeno otroci stari 2-4 let. H.influenzae je po gramu negativni drobni bacil. Najbolj je patogen kapsularni tip B, proti kateremu so pripravili cepivo. H.influenzae je ob\u010dutljiv na nizke temperature, zato je najbolje, da ku\u017enine \u010dim prej zasejemo na ogreta goji\u0161\u010da. Najpogosteje preiskujemo sputum, kri in likvor. V likvorju, serumu in urinu neposredno dokazujemo polisaharidnikapsularni antigen B<\/p>\n


\nKAJ VE\u0160 O POVZRO\u010cITELJU PLINSKEGA PRISADA?<\/strong><\/p>\n

Plinski prisad je vnetje, ki ga ponavadi povzro\u010da me\u0161anica klostridijev, med katerimi prevladuj Clostridium perfringens vsaj v 80%. Razvije se v zelo umazanih rokah (vojne rane,prometne nesre\u010de,raztrganine), zato je treba rane nemudoma kirur\u0161ko oskrbeti. Clostridijske spore so povsod po zemlji in okolju. Clostridije izlo\u010dajo ve\u010d strupov, ki jim omogo\u010dajo razkrajanje tkiva. Iz oku\u017eene rane se vnetje \u0161iri v podko\u017eje, v mi\u0161ice, kjer pride do razkrajanja tkiv. Zna\u010dilno je, da je polno plina v tkivu in da je izcedek smrde\u010d. Nastane splo\u0161na zastrupitev telesa in smrt. Za bakteriolo\u0161ko preiskavo koli\u010dinsko zasejemo gnoj in tkivo rane. Po osamitvi Clostridijev jih identificiramo do vrste, pri Clostridium perfringens dolo\u010dimo lecitinozo.<\/p>\n


\nKATERE VIRUSE HEPATITISA POZNATE, OPREDELITE RAZLIKE IN PODOBNOSTI?<\/strong><\/p>\n

– HEPATITIS A:\u00a0 epidermi\u010dni ali infekcijski, prena\u0161a se z rokami, oku\u017eeno hrano in vodo. Je zelo droben, kubi\u010dno someren virus z enovija\u010dnim genomom RNK in brez ovojnice. Ne povzro\u010da kroni\u010dnega vnetja jeter.<\/p>\n

– HEPATITIS B:\u00a0 ali serumski hepatitis, prena\u0161a se s serumom ali krvjo obolelih oz. nosilcev virusa. To se dogaja najve\u010dkrat pri vbodih in vrezninah na delovnem mestu v zdravstvu. Oku\u017eimo se s krvjo, pa tudi skoz sluznice in o\u010desno veznico. Virus se izlo\u010da s semensko teko\u010dino, izlo\u010dki no\u017enice, slino, nosno \u017erelnimi izlo\u010dki in z znojenjem. Prena\u0161a se pri spolnem odnosu in z oku\u017eene matere na otroka ob porodu. Povzro\u010da dolgotrajno kroni\u010dno vnetje jeter, ki se lahko nadaljuje kot rak jeter. Imamo cepivo. Hepatitis B sestavlja dvovija\u010dna DNK, ovita v nukleokapsido.<\/p>\n

– HEPATITIS C:\u00a0 povzro\u010da kroni\u010dna vnetja jeter in virono\u0161tvo. Prena\u0161a se s krvjo, transfuzijo krvi in krvnih izdelkov, s skupnimi iglami, vbodi, vrezninami in od oku\u017eene matere na otroka ob porodu. Je droben enovija\u010dni\u00a0 virus RNK z ovojnico.<\/p>\n


\nKAK\u0160NA JE RAZLIKA MED DIFUZIJSKIM IN DILUCIJSKIM ANTIBIOGRAMON?<\/strong><\/p>\n

-DIFUZIJSKI ANTIBIOGRAM: je preprost in hiter test, s katerim ugotavljamo ob\u010dutljivost bakterij na antibiotike<\/p>\n

-DILUCIJSKI ANTIBIOGRAM: je primeren za testiranje mikrobov, ki se razmno\u017eujejo samo v teko\u010dih goji\u0161\u010dih ali kadar preizku\u0161amo antibiotike, ki v agar slabo difundirajo.<\/p>\n


\nKAJ SO SPORE IN KAKO NASTANEJO?<\/strong><\/p>\n

So mnoge pali\u010daste bakterije, ki imajo mo\u017enost, da se v zanje neugodnih okoli\u0161\u010dinah spremenijo v sporo. Spora je mirujo\u010da oblika bakterije, ki se ne deli. Ovoj je sestavljen iz petih plasti, zato je zelo odporna na fizikalne in kemi\u010dne vplive.<\/p>\n

V notranjosti ima ves, za \u017eivljenje potreben material. V okolju pre\u017eivijo spore zelo dolgo, tudi ve\u010d let. Ko pridejo spet v ugodno okolje, skalijo, iz njih ponovno nastane presnovno dejavna oblika. Bakterije sporulirajo le v okolju, ne v tkivih.<\/p>\n

Spore so lahko razporejene v sredini pali\u010daste bakterije (centralno), med sredino in konico (subterminalno) in na konicah (terminalno). Zelo so odporne proti su\u0161enju, toploti, razku\u017eilom in lahko v okolju, na predmetih in v raztopinah pre\u017eivijo tudi do ve\u010d let.<\/p>\n

<\/p>\n

KAJ JE GEN, KAKO JE SESTAVLJEN IN KAK\u0160NA JE NJEGOVA FUNKCIJA?<\/strong><\/p>\n

Gen je dedni faktor ali dedna zasnova. Je v jedru kromosoma, so deli molekula DNA, 1 gen je odgovoren za sintezo 1 polipeptidne verige. Po vlogi so strukturni- dolo\u010dajo zgradbo in sintezo encima ter regulacijski- za\u010detek in konec sinteze. Geni se zdru\u017eujejo v genome, to je skupek vseh genov.<\/p>\n

DAVICA<\/strong> \u2013 Corynebacterium diphteriae, bris \u017erela, nosu, nosno\u017erelnega prostora, ki jih ob bolniku zasejemo na bakterijska goji\u0161\u010da.<\/p>\n

\u0160KRLATINKA<\/strong> \u2013 Piogeni streptokok ali Streptococus pyogenes, bris nebnic na krvni agar.<\/p>\n


\nBOTULIZEM <\/strong>\u2013 Clostridium botulinium, povzro\u010da zelo nevarno zastrupitev s hrano, z ohromelostjo mi\u0161ic. Prisotnost botulinskega toksina v hrani, iztrebkih in krvi dokazujemo na laboratorijskih mi\u0161ih. Opazujemo nastanek ohromelosti pri \u017eivalih.<\/p>\n


\nVRANI\u010cNI PRISAD<\/strong> \u2013 Bacillus anthrocis, izcedek ali teko\u010dino iz ko\u017ene spremembe pri \u010dloveku, nanesemo na predmetnico za neposredno mikroskopsko preiskavo. Isto\u010dasno zasejemo vsebino v bakteriolo\u0161ka goji\u0161\u010da, vedno zasejemo tudi kri.<\/p>\n


\nGONOREJA<\/strong> \u2013 Nesseria gonorrhaeae, ali kapavica, bakterijo pri mo\u0161kem i\u0161\u010demo v gnojnem izcedku se\u010dnice, z mikroskopsko preiskavo in zasejevanjem na bakterijska goji\u0161\u010da. Pri \u017eenski pa bris cervixa.<\/p>\n


\nOPI\u0160ITE OKOLI\u0160\u010cINE ZA RAST IN RAZMNO\u017dEVANJE BAKTERIJ V LABORATORIJSKEM OKOLJU?<\/strong><\/p>\n

– za rast in razmno\u017eevanje potrebujejo bakterije vodo, anorganske snovi, vire du\u0161ika in ogljika, dejavnike za rast, vire energije, nevtralni pH (7,2-7,6)
\n– optimalno temperaturo 35-37\u00baC, mezofilne rabijo temp. \u010dlove\u0161kega telesa, psihrofilne imajo rade hladno, termofilne pa toploto
\n– za uravnavanje osmotskega tlaka potrebujejo bakterije organske snovi, predvsem natrijeve, klorove in fosfatne
\n– potrebni so ioni nekaterih kovin: Fe, Zn, Co, Mn, Cu<\/p>\n

– za rast bakterij uporabljajo razli\u010dna barvila, lo\u010dimo dve skupini:<\/p>\n

*avtotrofne: \u017eivijo na organskih snoveh, imajo sposobnost izdelave vseh potrebnih sestavin iz preprostih anorganskih molekul<\/p>\n

*heterotrofne: so v svoji presnovi delno okrnjene, zato potrebujejo za obstoj, za pridobivanje energije in sestavljanje lastnih snovi dolo\u010dene \u017ee pripravljene organske spojine<\/p>\n

KJE POTEKA V CELICI SINTEZA BELJAKOVIN IN KATERA RNA PRI TEM SODELUJE?<\/strong><\/p>\n

– bakterije imajo vse tri RNK: prena\u0161alno-tRNK, informacijsko-mRNK in ribosomsko-rRNK
\n–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 vse so udele\u017eene pri sintezi beljakovin, dogajanje sinteze pa poteka podobno kot pri sesalcih
\n–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 mRNK daje sporo\u010dilo v zaporedju genov na ribosome, ki vsebujejo rRNK, ta pa preko tRNK prevaja sporo\u010dilo v zaporedje aminokislin v beljakovini<\/p>\n

KAKO OD\u010cITAMO IN VREDNOTIMO REZULTAT DIFUZIJSKEGA ANTIBIOGRAMA?<\/strong><\/p>\n

Primerno gosto suspenzijo izolirane bakterije zasejemo na povr\u0161ino trdega goji\u0161\u010da v petrijevki. Na zasajeno kulturo nato polagamo antibioti\u010dne diske. Antibiotik difundira z diska v goji\u0161\u010de in zavre rast bakterij okoli diska. V primeru, da je mikroorganizem ob\u010dutljiv na antibiotik, nastane okoli diska pas zaviralne rasti- podro\u010dje, kjer ni vidne bakterije.<\/p>\n

Antibiogram ovrednotimo navadno po 24-urni inkubaciji. Za vsak antibiotik izmerimo premer inhibicijske cone v mm in v tabeli od\u010ditamo ob\u010dutljivost. Ob\u010dutljivost ozna\u010dimo: rezistenten, slabo ob\u010dutljiv, srednje ob\u010dutljiv, zelo ob\u010dutljiv.<\/p>\n

RAZLO\u017dITE RAZVOJNI CIKLUS PRI BAKTERIJI, KI POVZRO\u010cA TRAHOM?<\/strong><\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 povzro\u010da Chlamydia trachomatis, znotraj celi\u010dni zajedalec, \u010dlovek je edini nosilec
\n–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 oku\u017eba veznice in ro\u017eenice \u2013 TRAHOM
\n–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 pri spolno dejavnih osebah povzro\u010da negonokokno vnetje se\u010dnice ter rodil, je najpogostej\u0161i dejavnik neplodnosti pri \u017eenskah
\n–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u017eari\u0161\u010de bolezni je vironosec<\/p>\n

KATERE BAKTERIJE NAJBOLJ POGOSTO POVZRO\u010cAJO INFEKCIJE OPEKLINSKIH RAN?<\/strong>
\nStaphylococcus aureus, Pseudomonas aeroginosa, Escherichia coli, Enterococcus faecalis.<\/p>\n

KAJ VESTE O BAKTERIJI BORRELIA BURGDORFERI?<\/strong>
\nSpiralna bakterija, ki povzro\u010da Lymsko boreliozo. Borelioza je raz\u0161irjena v ZDA in v Evropi, v SLO je endemi\u010dna.<\/p>\n

Gozdni glodavci, predvsem mi\u0161i, so rezervoar oku\u017ebe, ki se prena\u0161a s klopi rodu Ixodes od \u017eivali na \u017eivali. Klopi so pri nas oku\u017eeni v visokem odstotku in bolezen prena\u0161ajo na \u010dloveka. Bolezni se izognemo, \u010de se izognemo stiku z klopom.<\/p>\n

Klopa, ki se \u017eelo prisesati na telo, moramo nemudoma odstraniti. Borrelia burgdorferi je skupno ime za ve\u010d tipov te bakterije, ki se pojavlja tudi v SLO. Pri vbodu klopa nastane rde\u010dkasta sprememba. Bakterija potuje v kri, se naseli v sklepih in centralnem \u017eiv\u010devju, \u010de bolnika ne zdravimo takoj. Od ko\u017ene spremembe do razvoja bolezni pote\u010de ve\u010d tednov ali mesecev.<\/p>\n

Pri nezdravljenih osebah nastanejo kroni\u010dne okvare \u017eiv\u010devja in sklepov. Borelijo i\u0161\u010demo v vzorcih ko\u017ee, v krvi, v likvorju in v sklepni teko\u010dino. Za osamitev je potrebno zelo bogato goji\u0161\u010de, ker so borelije za gojitev v laboratoriju zelo zahtevne.<\/p>\n

RAZLO\u017dITE POMEN MOLEKUL MHC-I IN MHC-II V IMUNSKEM SISTEMU?<\/strong><\/p>\n

MHC-I:<\/p>\n

-so prena\u0161alni proteini, imajo jih vse celice, ki imajo jedro
\n-celice oku\u017eene z intracelularnimi mikrobi
\n-prena\u0161ajo peptide na povr\u0161ino celice
\n-peptide prepoznajo citotoksi\u010dni T limfociti CD8<\/p>\n

MHC-II:<\/p>\n

-fagocitne celice po\u017eirajo zunajceli\u010dne mikrobe
\n-prena\u0161ajo dele peptidov na povr\u0161ino fagocita
\n-peptide prepoznajo limfociti T pomagalke CD4<\/p>\n

KAJ VESTE O PARAZITU TRICHURIS TRICHIURA (bi\u010deglavec)?<\/strong><\/p>\n

Je glista, ki ima obliko bi\u010da. Prvi dve tretjini sta tanki in zaviti kot bi\u010d, na tem koncu je tudi glava. Zadnji zadebeljeni del nosi ostale organe in je videti, kot ro\u010daj bi\u010da. Zajeda v debelem \u010drevesju in povzro\u010da vnetje, raz\u0161irjen je po vsem svetu. \u010clovek je edini gostitelj. Ta parazit ponavadi ne povzro\u010da bolezenskih znakov. Jaj\u010deca, ki se izlo\u010dajo z iztrebki niso zrela in se morajo nekaj \u010dasa zadr\u017eevati v okolju, da se \u010dlovek lahko oku\u017ei. Mikroskopsko i\u0161\u010demo v iztrebkih zna\u010dilna jaj\u010deca.<\/p>\n

KAJ SO SPORE IN KATERE BAKTERIJSKE VRSTE JIH TVORIJO?<\/strong>
\nSpore so mirujo\u010da oblika bakterij, ki se ne delijo. Tvorijo jih bakterije iz rodu Bacillus in Clostridium.<\/p>\n


\nKAJ SO DIFERENCIALNA GOJI\u0160\u010cA?<\/strong>
\nSo goji\u0161\u010da, ki vsebujejo snovi, ki zavirajo razmno\u017eevanje drugih bakterij, ne pa tistih, ki jih \u017eelimo izolirati iz me\u0161ane flore. Tak\u0161na goji\u0161\u010da so na primer krvni agar s telusitom za \u2026..bakterije, laktozni agar po Drigalskem (Russelovo goji\u0161\u010de), tioglikolatni bujon za anaerobne bakterije.<\/p>\n

KAK\u0160NA JE RAZLIKA MED KAPSULO IN GLIKOKALIKSOM?<\/strong><\/p>\n

Kapsula:\u00a0 izlo\u010dek bakterijske celice, ki ima enako obliko kot bakterija, vklju\u010duje le posamezne bakterije (Klebsiella pneumoniae, Clostridium perfringens), lahko je tanka, debela, mehka, sluzasta, trda. Zgrajena je iz polisaharidov in glikoproteinov. Bakterije s kapsulo so odporne proti fagocitozi, la\u017eje vdirajo v kri in tkiva \u2013 invazivnost. Kapsula omogo\u010da tudi pritrjevanje na gostitelja. Je pomemben virulentni dejavnik, hkrati pa \u0161\u010diti bakterijo.<\/p>\n

Glikokaliks:\u00a0\u00a0 rahla polisaharidna sluz, ki jo izlo\u010dajo nekatere bakterije, obdaja skupke ve\u010d bakterij.<\/p>\n

KAJ JE TRANSDUKCIJA?<\/strong><\/p>\n

Prenos bakterijskih genov s pomo\u010djo bakteriofagov. Gre za prenos 30-150 bakterijskih genov iz donorja v recipienta. Bakteriofag tekom svojega razmno\u017eevanja, v fazi integracije, vgradi bakterijsko DNA v svojo kapsido (namesto fagove DNA). Pri infekciji druge bakterije recipienta, inicira DNA bakterija.
\nPrenos del\u010dka DNK lahko nastane z bakteriofagom.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

KATERE POVZRO\u010cITELJE GLIVI\u010cNIH OKU\u017dB KO\u017dE IN LAS POZNATE? Glivi\u010dne oku\u017ebe ko\u017ee in las imenujemo dermatomikoze. Skupna lastnost dermatofitov je, da razkrajajo hitin. Povzro\u010dajo bolezni ljudi in \u017eivali, najdemo jih tudi v okolju, od koder se lahko raz\u0161irijo na ljudi in \u017eivali. Najpogostej\u0161i povzro\u010ditelji dermatomikoz so nitaste glive rodov Trichophytan, Microsporum in Epidermaphytan. Oku\u017ebe ko\u017ee in … Preberi ve\u010d o Mikrobiologija vpra\u0161anja in odgovori vaja<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[556],"tags":[580,306,3663,591,590,587,589],"class_list":["post-528","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-2letnik-mikrobiologija","tag-davica","tag-hepatitis","tag-2letnik-mikrobiologija","tag-rast-bakterij","tag-skrlatinka","tag-vprasanja-in-odgovori-mikrobiologija","tag-vprasanja-in-odgovori-za-mikrobiologijo"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/528","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=528"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/528\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=528"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=528"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=528"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}