{"id":536,"date":"2009-01-11T18:49:51","date_gmt":"2009-01-11T17:49:51","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=536"},"modified":"2009-01-11T18:49:51","modified_gmt":"2009-01-11T17:49:51","slug":"mikrobiologija-vprasanja-antraks-hiv-virusi-bakterije-paraziti-bolezen-norih-krav-prioni-gram-pozitivne-gram-negativne-bakterije","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/mikrobiologija-vprasanja-antraks-hiv-virusi-bakterije-paraziti-bolezen-norih-krav-prioni-gram-pozitivne-gram-negativne-bakterije\/","title":{"rendered":"Vpra\u0161anja in odgovori za Mikrobiologijo"},"content":{"rendered":"

\"TrakuljaKAJ VESTE O PAPILLOMA VIRUSIH?<\/strong>
\nPovzro\u010dajo bradavi\u010daste spremembe na ko\u017ei in sluznicah, pojavljajo se na ko\u017ei rok, obraza in telesa. Gre za viruse DNK, ki se razmno\u017eujejo v epiteliju in keratinocitih, poznamo jih ve\u010d kot 50 tipov.<\/p>\n

Nekateri povzro\u010dajo bradavi\u010daste izrastke, ki se prena\u0161ajo spolno. Menijo, da nekateri tipi virusa sodelujejo pri razvoju raka na materni\u010dnem vratu. Metodi za ugotavljanje sta hibridizacija DNK in veri\u017ena reakcija s polimerozo.<\/p>\n

KAKO BAKTERIJA RAZVIJE REZISTENCO NA ANTIBIOTIKE?<\/strong>
\nBakterija za\u010dne izdelovati encim, ki antibiotik razgradi. Lahko pride do mutacije beljakovin, ki v celi\u010dni steni ve\u017eejo antibiotik, celi\u010dna stena ni prepustna za antibiotik, \u010de se bakterija ve\u017ee na drugo vezi\u0161\u010de na ribosomih, na pa na tisto, na katero eritromicin deluje zaviralno.<\/p>\n

– pridobljena odpornost: se razvije pri njihovi dalj\u0161i in pretirani uporabi, nastanejo mutacije v bakterijskem kromosomu tako, da se spremeni vezi\u0161\u010de, ki ne more vezati antibiotika.<\/p>\n

– prenosna odpornost: ta je velikokrat mno\u017ei\u010dna, je kodirana na zunajkromosomnih elementih, plazmidih, ki so v citoplazmi bakterijske celice. Ponavadi se \u0161iri v bolni\u0161\u010dnicah.<\/p>\n


\nKAJ VESTE O PARAZITU TAENIA SAGINATA?<\/strong>
\nAli progasta trakulja, pri nekaterih ljudeh ne povzro\u010da znamenj bolezni, drugi pa imajo bole\u010dine v trebuhu, imajo drisko in huj\u0161ajo.<\/p>\n

Edini kon\u010dni gostitelj je \u010dlovek, vmesni je govedo. V iztrebkih se izlo\u010dajo jaj\u010deca z \u010dlenki. \u010ce pridejo jaj\u010deca v govedo, se v \u017eivali sprostijo li\u010dinke, ki predrejo steno \u010drevesja, nato potujejo po mezgovnicah v kri in druge organe, tam se encistirajo. \u010clovek se oku\u017ei, \u010de poje z mesom mehurnjak (cisto), v kateri so glave za \u0161tevilne nove trakulje. V prebavilih kmalu zraste nova trakulja, ki je lahko dolga do 12 metrov.<\/p>\n


\nKATERE TESTNE MIKROORGANIZME UPORABLJAMO ZA BIOLO\u0160KO KONTROLO STERILIZACIJE S SUHO IN VLA\u017dNO TOPLOTO?<\/strong>
\n– sterilizacija z vla\u017eno toploto:\u00a0 Bacillus stearothermophilus
\n– sterilizacija s suho toploto:\u00a0 spore Bacillus subtilis<\/p>\n

KAJ SO SELEKTIVNA GOJI\u0160\u010cA?<\/strong><\/p>\n

So tista, ki omogo\u010dijo iskanim bakterijam zna\u010dilno rast, kolonije imajo zna\u010dilno barvo, kar nam pomaga pri izolaciji.<\/p>\n

– za salmonele uporabljamo selektivno goji\u0161\u010de po Wilson-Blainovi ali t.i. salmonela \u0161igela agar
\n– za \u010drevesne bakterije pa ksilaza-lizin-deoksihalatni agar<\/p>\n


\nZASTRUPITEV S HRANO!<\/strong>
\nBacillus cereus je povzro\u010ditelj, je G+ bacil, aerobni, sporogeni, izlo\u010da termostabilen toksin (povzro\u010da bruhanje), izlo\u010da tudi termolabilen toksin (povzro\u010da driske), najdemo ga predvsem v mo\u010dnatih jedeh (npr.kuhan ri\u017e).
\n<\/p>\n

KAJ VESTE O CLOSTRIDIUM\u00a0 DIFFICILE?<\/strong>
\n\u017divi povsod v okolju, v zemlji, vodi, \u010drevesju zdravih ljudi. Njegova koli\u010dina se pove\u010da pri bolnikih, ki dobivajo veliko koli\u010dino kemoterapevtikov zaradi zdravljenja nekaterih dolgotrajnih bolezni. Uni\u010denje normalne bakterijske populacije v \u010drevesju, zaradi neizmerne uporabe antibiotikov omogo\u010da razbohotitev te bakterije. Je anaerobna G+ pali\u010dasta, sporogena bakterija, ki z izlo\u010danjem strupov (enterotoksina in citoksina) okvari \u010drevesno sluznico, povzro\u010da drisko in psevdomembranozno vnetje.<\/p>\n


\nKAJ SO PRIONI IN KAJ POVZRO\u010cAJO?<\/strong>
\n– so najmanj\u0161i delci, ki sodelujejo pri bolezni
\n– drobne beljakovine brez nukleinske kisline
\n
\nZNANE PRIONSKE BOLEZNI SO <\/strong><\/p>\n

– praskavica pri ovcah, bolezen norih krav in ma\u010dk<\/p>\n

– Creutzfeldt-Jakobova bolezen pri \u010dloveku<\/p>\n

– Skupne zna\u010dilnosti prionskih bolezni: -dolga infekcijska doba\u00a0 -po\u010dasno napredovanje bolezni, ki se kon\u010da s smrtjo\u00a0 -prizadene osrednje \u017eiv\u010devje
\n– Spremembe so v obliki spongioformne degeneracije nevronov\u00a0 -pojavljajo se v ku\u017eni, sporadi\u010dni in dedni obliki<\/p>\n


\nVLOGA INTERFERONA PRI OKU\u017dBI Z VIRUSI?<\/strong><\/p>\n

Interferoni so specifi\u010dne beljakovine, ki spodbujajo delovanje naravnih celic ubijalk in pri oku\u017ebi z virusi uravnavajo imunski odziv. Protivirusno delujeta alfa in beta interferon, ki jih izlo\u010dajo fagociti.<\/p>\n

Za zdravljenje virusnih hepatitisov izkori\u0161\u010dajo delovanje interferonov, ki v celicah oku\u017eenih z virusi ovirajo nastajanje virusnih beljakovin. Pravzaprav gre za podporo imunskemu odzivu.<\/p>\n

Delovanje interferona:
\n– prepre\u010duje sintezo virusnih delcev
\n– spremeni celi\u010dno membrano tako, da virusi ne morejo izhajati iz celice
\n– aktivni imunski sistem v organizmu, ki spozna inficirano celico kot tujek in jo eliminira<\/p>\n


\nNA\u0160TEJ VSAJ TRI MIKROORGANIZME, KI JIH PRENA\u0160AJO KLOPI?<\/strong><\/p>\n

– Borelia burgdorferi: prena\u0161a klop iz rodu ixodes (Lymska borelioza)
\n– Francisela tulorensis (Tuloremija)
\n– Coxila burneti (Vro\u010dica Q)<\/p>\n


\nTOXOPLASMA GONDII?<\/strong><\/p>\n

Pra\u017eival iz skupine trosovcev, povzro\u010da toksoplasmozo, bolezen za katero so zna\u010dilne pove\u010dane bezgavke: Lahko pride do vnetja o\u010di in centralnega \u017eiv\u010devja. Pri nose\u010dnicah lahko pride po oku\u017ebi, do hudih okvar plodu ali do splava. Rezevoar oku\u017ebe so glodavci, ki imajo v tkivu infektivne ciste, s katerimi se oku\u017ei ma\u010dka. Ma\u010dka je kon\u010dni gostitelj, v katerem nastane spolni razvoj parazita. Ciste se izlo\u010dajo v okolje z iztrebki.<\/p>\n

\u010clovek je naklju\u010dni gostitelj, v katere se toksoplazma razmno\u017euje nespolno. Za \u010dloveka je glavni vir oku\u017ebe ma\u010dka ter meso ali hrana, oku\u017eena s cistami. Zaradi nevarnosti oku\u017ebe, naj se nose\u010dnice izogibajo stiku z ma\u010dkami in u\u017eivajo le dobro prekuhano meso. Ugotavljamo jo z neposrednim mikroskopskim pregledom bezgavk in tkiv, najve\u010dkrat pa z dokazovanjem protiteles s serolo\u0161kimi testi.
\n<\/p>\n

ZAKAJ SE NEKATERE BAKTERIJE OBARVAJO PO GRAMO+ ALI GRAMU-?<\/strong>
\n– sposobnost sprejemanja barve je odvisna od zgradbe celi\u010dne stene
\n– ker imajo po G+ in po G- bakterije razli\u010dno zgradbo celi\u010dne stene, se zato tudi razli\u010dno obarvajo
\nG+ se obarvajo modro vijoli\u010dno
\nG- se obarvajo rde\u010de<\/p>\n


\nKAJ JE LIZA IN KAJ LIZOGENIJA PRI INFEKCIJI Z VIRUSI?<\/strong><\/p>\n

Liza – uni\u010denje, raztapljanje celic ali mikroorganizmov.<\/p>\n

Lizogenija – gre za pojav, ko fagi inficirajo bakterijsko celico, a se iz nje ne sprostijo.<\/p>\n

-fagova DNA se intergrira v bakterijski kromosom
\n-takemu skritemu fagu re\u010demo profag, profag ostane lahko zelo dolgo v bakterijski celici
\n-taki celici pravimo, da je lizogeni\u010dna in je imuna na infekcijo z isto vrsto faga
\n-redko se profagi sprostijo v virulentne fage
\n-bizogenija – celica ostane cela.<\/p>\n


\nKAJ VESTE O POVZRO\u010cITELJU ANTRAKSA?<\/strong><\/p>\n

Bacillus anthracis je po G+, sporogena, aerobna pali\u010dka. Povzro\u010da bolezen rastlinojedih \u017eivali, zlasti goveda in ovc. Bolne \u017eivali izlo\u010dajo bacile s slino, iztrebki, s se\u010dem. Poginule \u017eivali onesna\u017eijo okolje, \u010de jih ne zakopljemo dovolj globoko ali se\u017egejo. Spore bacila antraksa pre\u017eivijo v zemlji desetletja, zato je oku\u017eena zemlja stalen rezevoar oku\u017ebe. \u017divali se na pa\u0161i oku\u017eijo s sporami, bacili vstopijo skozi po\u0161kodovano sluznico prebavil, veliko \u017eivali pogine. Prepre\u010devanje antraksa temelji na cepljenju \u017eivali in se\u017eigu tistih, ki so zaradi bolezni poginile.<\/p>\n

\u010clovek se najpogosteje oku\u017ei, skozi po\u0161kodbe na ko\u017ei (mesarji), ali z vdihavanjem spor s ko\u017e in volne (industrijski delavci). Spore v telesu skalijo in se razmno\u017eujejo, \u0161irijo se tudi v kri in organe. \u010ce vstopijo skozi ko\u017eo, se na mestu vstopa naredi zna\u010dilna zadebelina, s \u010drno krasto. Bacillus antraks dela v telesu polipeptidno kapsulo, ki olaj\u0161a \u0161irjenje. Izdeluje tudi toksin, ki okvari \u017eile \u017eivljenjsko pomembnih organov, kar pospe\u0161i pogin \u017eivali.<\/p>\n


\nKAK\u0160NA JE RAZLIKA MED TOKSOIDOM IN ANTITOKSINOM IN KDAJ SE UPORABLJATA?<\/strong><\/p>\n

Toskoid je razstrupljen toksin, uporablja se pri npr. cepljenju proti davici, tetanusu.<\/p>\n

Antitoksin – po vnosu eksotoksinov (strupi, ki jih bakterije izlo\u010dajo v tkiva gostitelja ali v goji\u0161\u010de oz. \u017eivilo, kjer rastejo) v organizem, le ti vzpodbudijo nastanek velike koli\u010dine protiteles antitoksinov. Ta protitelesa v organizmu nevtralizirajo eksotoksine.<\/p>\n


\nKAJ VESTE O VIRUSU HIV?<\/strong>
\n\"Hiv<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 virus HIV: humani virus imunske pomanjkljivosti, ki povzro\u010da AIDS
\n–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 HIV je enovija\u010dni virus RNK z ovojnico
\n–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 poznamo dva tipa, ki povzro\u010data AIDS pri \u010dloveku, HIV-1 (pogost) in HIV-2 (redek v Evropi)
\n–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 pri vstopu HIV v telo nastane prehodna vro\u010dina, pove\u010danje bezgavk, vnetje \u017erela in osip
\n–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 v krvi je velika koli\u010dina virusa, protitelesa se za\u010dnejo tvoriti po nekaj tednih ali mesecih
\n–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 v naslednjem obdobju je \u010dlovek na videz zdrav, v krvi so protitelesa, antigen p24 in virus
\n–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 virus se medtem razmno\u017euje v limfnem sistemu, uni\u010duje celice, se antigensko spreminja in prepre\u010duje imunskemu sistemu, da bi ga uni\u010dil
\n–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 ponovno se pojavijo znaki bolezni, v krvni plazmi in v limfocitih v krvi pa velike koli\u010dine virusa
\n–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 pojavijo se razli\u010dne oku\u017ebe (bakterijske, virusne, glivne, parazitne)
\n–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 ker telo oku\u017ebe ne more zamejiti, se mikroorganizmi razli\u010dnih vrst \u0161irijo v kri, v razli\u010dne organe in tudi v centralno \u017eiv\u010devje
\n–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 zaradi vseh teh vzrokov, bolnik najve\u010dkrat umre<\/p>\n


\nTAENIA SOLIUM (lastnosti parazita, na\u010din oku\u017ebe, razvoj v gostitelja, \u0161irjenje, laboratorijske preiskave)?<\/strong><\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 svinjska trakulja
\n–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 ima glavo, 4 priveske in \u0161tevilne odrivke
\n–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 dose\u017ee lahko dol\u017eino 2-6 metrov
\n–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 oku\u017eimo se z li\u010dinkami v mesu
\n–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 pri \u010dloveku iz li\u010dink zraste odrasla trakulja v tankem \u010drevesu
\n–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 glavni gostitelj je \u010dlovek
\n–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 vmesni gostitelj je svinja
\n–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 zreli odrivki in jaj\u010deca se izlo\u010dajo z blatom, pojedo jih svinje, meso je oku\u017eeno
\n–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 razvije se cisticerkus s skoleksi
\n–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 mo\u017ena je tudi infekcija z jaj\u010deci (cisterkoza pri \u010dloveku)
\n–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 dokazujemo jaj\u010deca in odrivke v blatu<\/p>\n

KAJ VE\u0160 O POVZRO\u010cITELJU \u0160KRLATINKE?<\/strong>
\nPovzro\u010da jo Streptococcus pyogenes, prebiva v \u017erelu in nosu ljudi ter na presredku nosilcev. \u0160iri se kaplji\u010dno in s stikom, streptokoki so po G+ oble bakterije, ki po delitvi oblikujejo kraj\u0161e in dalj\u0161e veri\u017eice. Povzro\u010ditelj izlo\u010da hemalizin Sin O, ki popolnoma razbistrita krvni agar okoli kolonij streptokokov, kar imenujemo beta-hemoliza. Prav tako izlo\u010da razli\u010dne strupe in encime, ki sodelujejo pri okvarah tkiv. \u0160krlatinka je splo\u0161na bolezen, pri kateri prevladuje vnetje \u017erela in pik\u010dasti osip na ko\u017ei telesa.<\/p>\n

KAK\u0160NA JE RAZLIKA MED PRILAGOJENIMI IN NEPRILAGOJENIMI SALMONELAMI?<\/strong><\/p>\n

– na \u010dloveka prilagojene salmonele: (Salmonella typhi in Salmonella paratyphi A in B)<\/p>\n

Edini rezevoar je \u010dlovek, zelo nevarni so bacilonosci, povzro\u010dajo \u010drevesno vro\u010dino (tifusna oblika bolezni z vro\u010dino in splo\u0161nim obolenjem), iz tankega \u010drevesja se raz\u0161irijo v kri, nato pa v vse organe in tudi nazaj v \u010drevo, tu se razmno\u017eujejo v limfati\u010dnem tkivu in izlo\u010dajo z iztrebki, pogosto nastane vnetje jeter in \u017eol\u010dnika.<\/p>\n

– na \u010dloveka neprilagojene salmonele: (Salmonella enteritidis, Salmonella typhimurium)<\/p>\n

Rezevoar teh salmonel so predvsem \u017eivali. Salmonela je zoonoza, salmonele se prilepijo na celico in invadirajo vanjo. Povzro\u010dajo akutno drisko, akutni enterokolitis. Izlo\u010dajo enterotoksine, ki lahko prizadenejo tanko \u010drevo (veliko drisk) ali pa debelo \u010drevo (krvavo blato), \u0161irijo se po vsem svetu, tudi v razvitih dr\u017eavah, \u010de ni nadzora nad \u017eivalskimi farmami, javno prehrano in pitno vodo in, \u010de niso upo\u0161tevana splo\u0161na higienska na\u010dela.<\/p>\n

KAK\u0160NA JE RAZLIKA MED MOLEKULARNO METODO HIBRIDIZACIJE IN VERI\u017dNO REAKCIJO S POLIMERAZO?<\/strong><\/p>\n

Molekularna hibridizacija: \u010de izpostavimo DNK visoki temperaturi, se dvojna vija\u010dnica razcepi. \u010ce uvedemo v tako raztopino ozna\u010dene delce komplementarnega zaporedja baz ali sondo, se ti pri zni\u017eanju temperature ve\u017eejo za prosto vija\u010dnico tar\u010dne DNK.<\/p>\n

Veri\u017ena reakcija s polimerazo: je zelo ob\u010dutljiva metoda za dokazovanje mikrobne nukleinske kisline. \u010ce je v ku\u017enini zelo majhna koli\u010dina tar\u010dne DNK, jo je mogo\u010de s pomno\u017eevanjem specifi\u010dnega odseka dedne snovi, zna\u010dilne za ta mikroorganizem, zelo pomno\u017eiti s polimerazo. Ko dobimo zadostno koli\u010dino nukleinske kisline, jo uporabimo za nadaljno molekularno biolo\u0161ko analizo.<\/p>\n

<\/p>\n

OPI\u0160ITE ZGRADBO CELI\u010cNE STENE Gram negativne BAKTERIJSKE CELICE?<\/strong><\/p>\n

Pri G- bakterijah je celi\u010dna stena iz tanke plasti peptidoglikana in lipopolisaharidne zunanje ovojnice. Med citoplazemsko mrenico in zunanjo ovojnico je t.i. periplazmatski prostor, kjer najdemo razli\u010dne beljakovine, sladkorje in encime. Zunanja ovojnica vsebuje posebne beljakovinske kanale – porine, ki omogo\u010dajo prosto difuzijo nizkomolekularnih snovi.<\/p>\n


\nKAK\u0160NA JE RAZLIKA MED AVTOTROFNIMI IN HETEROTROFNIMI MIKROORGANIZMI?<\/strong><\/p>\n

Avtotrofni mikroorg.: lahko \u017eivijo na anorganskih snoveh in imajo sposobnost, da same izdelajo vse potrebne sestavine iz preprostih anorganskih molekul.<\/p>\n

Heterotrofni mikroorg.: so v svoji presnovi delno okrnjene, zato potrebujejo za obstoj, za pridobivanje energije in sestavljanje lastnih snovi, dolo\u010dene \u017ee pripravljene organske spojine.<\/p>\n


\nKAK\u0160NA JE RAZLIKA MED VIROIDOM, VIRIONAM IN PRIONAM?
\n<\/strong>
\nZrel virusni delec imenujemo VIRION, ena vrsta nukleinskih kislin, ki jo obdaja pla\u0161\u010d iz beljakovinskih kapsomer, prena\u0161a virusno nukleinsko kislino iz ene celice v drugo.<\/p>\n

Manj\u0161i delci, sestavljeni iz kro\u017enih molekul RNK, brez nukleokapside (pla\u0161\u010da) so VIROIDI, veliki so 20-50mm in povzro\u010dajo bolezni rastlin.<\/p>\n

Najmanj\u0161i delci, ki so udele\u017eeni pri bolezni so PRIONI, to so drobne beljakovine, za katere ni z gotovostjo dokazano,da bi vsebovale nukleinsko kislino. Povzro\u010dajo obolenja osrednjega \u017eiv\u010dnega sistema. Ugotovili so jih v mo\u017eganih oz. praskavica ali Scrapie, v mo\u017eganih krav (bolezen norih krav), v mo\u017eganih ma\u010dk (bolezen norih ma\u010dk) in ljudeh (Creuztfeldt \u2013 Jakobova bolezen).<\/p>\n

<\/p>\n

ZAKAJ SO NEKATERE BAKTERIJE REZISTENTNE NA PENICILIN?<\/strong><\/p>\n

Stafilokok je odporen na penicilin, \u010de tvori encim beta-laktamozo, ki razkroji penicilin.<\/p>\n

V\u010dasih pride do mutacije beljakovin, ki v celi\u010dni steni ve\u017eejo antibiotik, na ta na\u010din nastane odpornost stafilokokov proti penicilinskemu antibiotiku meticilinu. Pridobljena odpornost na antibiotike se razvije pri njihovi dalj\u0161i in pretirani uporabi.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

KAJ VESTE O PAPILLOMA VIRUSIH? Povzro\u010dajo bradavi\u010daste spremembe na ko\u017ei in sluznicah, pojavljajo se na ko\u017ei rok, obraza in telesa. Gre za viruse DNK, ki se razmno\u017eujejo v epiteliju in keratinocitih, poznamo jih ve\u010d kot 50 tipov. Nekateri povzro\u010dajo bradavi\u010daste izrastke, ki se prena\u0161ajo spolno. Menijo, da nekateri tipi virusa sodelujejo pri razvoju raka na … Preberi ve\u010d o Vpra\u0161anja in odgovori za Mikrobiologijo<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[556],"tags":[593,597,598,596,3663,599,346,595,174,594],"class_list":["post-536","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-2letnik-mikrobiologija","tag-antraks","tag-gojisca","tag-hpv-virus","tag-klopi","tag-2letnik-mikrobiologija","tag-papiloma-virus","tag-prioni","tag-toksoplazma-gondii","tag-virusi","tag-vprasanja-za-mikrobiologijo"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/536","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=536"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/536\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=536"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=536"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=536"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}