{"id":541,"date":"2009-01-11T21:00:08","date_gmt":"2009-01-11T20:00:08","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=541"},"modified":"2010-06-15T14:46:21","modified_gmt":"2010-06-15T13:46:21","slug":"vaja-mikrobiologija-mrsa-infekti-cmv-aktivna-imunizacija-salmonela-mikrobiologija-barvanje-po-gramu","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/vaja-mikrobiologija-mrsa-infekti-cmv-aktivna-imunizacija-salmonela-mikrobiologija-barvanje-po-gramu\/","title":{"rendered":"Vaja Mikrobiologija"},"content":{"rendered":"

\"Limfociti\"MRSA? <\/strong><\/p>\n

M- meticilin
\nR- rezistenten
\nS- stafilokok
\nA- aureus<\/p>\n

Bakterija je ob\u010dutljiva na ve\u010dino antibiotikov, prisotnost bakterije ugotavljamo z brisi, odvzamemo ku\u017enine, bris nosu, \u017erela, ko\u017ene spremembe, rane, aspirat iz dihal.<\/p>\n

Bris damo takoj na goji\u0161\u010de.<\/p>\n

<\/p>\n

NA\u0160TEJTE NAJPOGOSTEJ\u0160E POVZRO\u010cITELJE INFEKTOV URINARNEGA TRAKTA?<\/strong><\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Escherichia coli (ve\u010d kot 60%)
\n–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Klebsiella sp.- 6 pali\u010dka
\n–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Proteus mirobilis- \u017eivi v \u010drevesu \u010dloveka
\n–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Pseudomonas aeroginosa- najdemo jo v vodi, po G- pali\u010dka
\n–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Staphylococcus saprophyticus \u2013 po G+ kok
\n–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Streptococcus agalactiae- po G+ kok
\n–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Streptococcus faecalis- po G+ kok
\n–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Candida albicans- kvasovka<\/p>\n

CITOMEGALOVIRUS (CMV)?<\/strong><\/p>\n

Je herpesni virus DNK z lipidno ovojnico, ki je raz\u0161irjen povsod po svetu. \u010clovek je edini nosilec virusa, prena\u0161a se s stikom, virus se izlo\u010da s se\u010dem, izlo\u010dki spolovil, s slino, materinim mlekom, najdemo ga v levkocitih v krvi.<\/p>\n

Oku\u017eba najve\u010dkrat ne daje vidnih znakov. Zelo nevaren je virus za nose\u010dnice, ker povzro\u010da okvare ploda.<\/p>\n

Nastanejo po\u0161kodbe mo\u017eganov, o\u010di in jeter ter mnogo nepravilnosti v razvoju. Pri ve\u010djih otrocih in odraslih lahko povzro\u010di splo\u0161no bolezen z pove\u010danjem bezgavk, bolezen ugotavljamo z osamitvijo virusa iz izpirkov \u017erela in se\u010da v celi\u010dnih kulturah in z dokazovanjem zve\u010danja koli\u010din protiteles v serumu. Znak oku\u017ebe otroka med nose\u010dnostjo je dokaz specifi\u010dnih protiteles IgM. V celicah se\u010da in v levkocitih dokazujemo virus z hibridizacijo DNK.<\/p>\n

KAJ JE BAKTERIJSKI KROMOSOM IN KOLIKO JIH JE V CELICI?<\/strong><\/p>\n

Dedna snov ali bakterijski kromosom je dolga nitka dvovija\u010dna DNK, ki je pri ve\u010dini bakterij zvita v klob\u010di\u010d (kro\u017eni kromosom). Je brez jedrne membrane, tu so shranjeni dedni zapisi ali genetske informacije prokoriontskih celic. \u010ce se celica deli, nastane dva enaka kromosoma od katerih se vsak prenese v novo nastajajo\u010do celico.<\/p>\n

KAK\u0160NA JE RAZLIKA MED CELI\u010cNO STENO G+ IN G- BAKTERIJ?<\/strong><\/p>\n

Celi\u010dna stena je pomemben del celice. Daje ji stalno obliko, je trdna in jo te\u017eko strgamo, sestavljajo jo molekule, ki jih drugje v naravi ne najdemo. Celi\u010dna stena \u0161\u010diti bakterijo pred fizi\u010dnimi vplivi okolja. Osnovna sestavina celi\u010dne stene vseh bakterij je peptidoglikan murein, to daje trdnost bakterijski celici.<\/p>\n

– celi\u010dna stena G+ bakterij: je iz debele plasti peptidoglikana, ima zelo malo ali ni\u010d polisaharidov, tudi proteinov je zelo malo. Pogosto najdemo teihoi\u010dno kislino, ki uravnava transport ionov v celico.<\/p>\n

– celi\u010dna stena G- bakterij: je iz tanke plasti peptidoglikona in lipopolisaharidne zunanje ovojnice. Ovojnica, ki le\u017ei nad mureinom je strupena za ljudi in \u017eivali.<\/p>\n


\nAKTIVNA IMUNIZACIJA (razlo\u017eite na primeru HBV)?<\/strong><\/p>\n

Specifi\u010dno imunost \u010dlovek pridobi, \u010de pride v stik z mikroorganizmom vidno v obliki bolezni ali nevidno s tihim prebolevanjem ali pa z cepljenjem. V tem primeru gre za aktivno pridobljeno imunost, ki je lahko za\u010dasna ali do\u017eivljenska, ponavadi pa traja ve\u010d let. Cepljenje ali vakcinacija je postopek vbrizgavanja mrtvih organizmov, njihovih antigenov ali razstrupljenih strupov – toksinov v telo.<\/p>\n

Lahko pa vbrizgavamo ali dajemo skozi usta tudi \u017eive mikroorganizme, vendar tako oslabljene, da ne povzro\u010dijo bolezni pa\u010d pa le imunski odziv. Tako spodbujena celi\u010dna ali protitelesna imunost \u0161\u010diti cepljeno osebo pred oku\u017ebo z ustreznim mikroorganizmom.<\/p>\n

Zdravstveni delavci se cepijo proti hepatitisu B z rekombinantnim mrtvim cepivom.<\/p>\n

Pasivno pridobljena imunost nastane pri umetnem vbrizgavanju specifi\u010dnih protiteles \u010dloveku. Pasivno pridobi protitelesa tudi otrok od matere preko posteljice in z materinim mlekom, pasivna imunost je zelo kratka.<\/p>\n

RAZLO\u017dITE PRINCIP DIREKTNEGA IF TESTA?<\/strong><\/p>\n

Kadar i\u0161\u010demo v tkivih ali ku\u017eninah antigene mikroorganizmov, uporabljamo znana protitelesa, ki so ozna\u010dena z barvilom- flurokramom. \u010ce je mikrob v ku\u017enini, se protitelesa z njim ve\u017eejo in antigen- protitelo vidimo kot svetle\u010do obliko v mikroskopu z UV \u017earki predpisane dol\u017eine (direktna imunoflurescenca).<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

INDIREKTNA IMUNOFLURESCENCA!<\/strong><\/p>\n

Je nekoliko bolj zapleteno. V tem primeru nam je znani antigen (mikroorganizem) pritrjen na predmetnik. Ko dodamo bolnikov serum, se protitelesa (imunoglobulini), ki so v serumu, na ta antigen ve\u017eejo. K kompleksu antigen- protitelo dodamo protitelesa proti imunoglobulinom, ki so ozna\u010dena s flurokramom. Ta se ve\u017eejo na prej\u0161nji, \u017ee nastali kompleks in celotno tvorbo vidimo s fluorescentnim mikroskopom kot svetle\u010do obliko.<\/p>\n

KAJ JE ZNA\u010cILNO ZA BAKTERIJO SALMONELLA TYPHII?<\/strong><\/p>\n

Rod Salmonella ali salmonele povzro\u010dajo \u010drevesno vro\u010dino- to je tifusna oblika bolezni z visoko vro\u010dino in splo\u0161nim obolenjem (npr.: Salmonella typhii, Salmonella paratyphii B) in akutno drisko.<\/p>\n

Edini rezevoar za bakterijo salmonele je \u010dlovek. Salmonella so po Gram negativne gibljive pali\u010dke z zna\u010dilnimi antigeni celi\u010dne stene. Salmonella typhii ima tudi antigen ovojnice Vi. Salmonele vstopajo z oku\u017eeno hrano in vodo skozi usta v \u010drevo, vdirajo v sluznico spodnjega dela tankega \u010drevesja in za\u010detnega debelega \u010drevesja, kjer povzro\u010dajo vnetja.<\/p>\n

Izlo\u010dajo se z iztrebki. Salmonella typhii in salmonele, ki povzro\u010dajo \u010drevesno vro\u010dino, se iz tankega \u010drevesja raz\u0161irijo v kri, nato pa v vse organe in tudi nazaj v \u010drevo.<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

KAJ JE ZNA\u010cILNO ZA BAKTERIJSKO KAPSULO IN KAJ ZA BIOFILM?<\/strong><\/p>\n

Kapsula bakterij je izlo\u010dek bakterijske celice, ki ima isto obliko kot bakterija ter vklju\u010duje le posamezne bakterije.\u00a0 Zelo lepo vidimo kapsulo z mikroskopom v obarvanem razmazu kot svetel, neobarvan rob.<\/p>\n

Bakterije s kapsulo so zelo odporne proti fagocitozi, la\u017eje vdirajo v kri in tkiva. Pravimo, da so invazivne, ker jih celice naravne odpornosti gostitelja- fagociti (celice, ki po\u017eirajo bakterije) ne morejo takoj uni\u010diti. Nekatere bakterije izlo\u010dajo rahlo polisaharidno sluz- glikokoliks, ki obdaja skupke ve\u010d bakterijskih celic.<\/p>\n

Te bakterije se lahko prilepijo na povr\u0161ine in tvorijo gosto sluzno maso, sestavljeno iz bakterij in glikokoliksa, ki jo imenujemo biofilm.<\/p>\n


\nKATERI SO SPLO\u0160NI NAPOTKI ZA ODVZEM KU\u017dNIN?<\/strong><\/p>\n

Pazimo na asepti\u010dno delo, kar pomeni, da ravnamo tako, da onemogo\u010dimo dostop neza\u017eeljenim mikroorganizmom iz okolja ali rok, ko\u017ee, las, ust, zgornjih dihal. Uporabljamo za\u0161\u010ditne halje, predpasnike, v\u010dasih medicinske rokavice, pokrivala, maske in o\u010dala. Vsi instrumenti, posodice in materiali, ki jih pri odvzemu ku\u017enin uporabljamo, morajo biti sterilni, brez mikroorganizmov.<\/p>\n

Pazimo na varnost pred oku\u017ebo bolnika, jemalca in kurirja. Pred in po jemanju in po dotikanju ku\u017enin vedno razku\u017eimo roke, \u010de tudi smo imeli medicinske rokavice na rokah. Posodice z materiali, ki vsebujejo zelo ku\u017ene mikroorganizme, prena\u0161amo zateljene v polietilenskih vre\u010dkah, (spremni list je posebej), ki smo jih odlo\u017eili v predpisano torbo.<\/p>\n


\nKAJ VESTE O POVZRO\u010cITELJU INFEKCIJSKE MONONUKLEOZE IN LABORATORIJSKA DIAGNOSTIKA?<\/strong><\/p>\n

Povzro\u010dajo jo virus Epstein-Barr, ki sodi med herpesne viruse. Povzro\u010da nalezljivo vnetje \u017elez mezgovnega obro\u010da in jeter z zna\u010dilnim pove\u010danim \u0161tevilom mononuklearnih celic v krvi- infekcionarna mononukleoza.<\/p>\n

Virus se prena\u0161a s slino ter se najprej razmno\u017euje v \u017erelu in \u017elezah slinavkah, nato oku\u017ei limfocite B. \u010clovek ozdravi, pri nekaterih osebah pa se virus zadr\u017euje v limfocitih B (latentna oku\u017eba). Bolezen se najbolj \u0161iri med otroki in mladimi ljudmi. Za potrditev bolezni najve\u010dkrat uporabljamo pove\u010dano koli\u010dino protiteles v serumu s testom indirektne imunoflurescence.
\n
\nKAJ JE CELI\u010cNA IMUNOST IN KAKO SE CELI\u010cNI OBRAMBNI SISTEM SEZNANI Z ANTIGENI?<\/strong><\/p>\n

Celi\u010dna imunost je pomembna v obrambi pri infekcijah s fakultativnimi znotraj celi\u010dnimi paraziti: bacili TBC, listerije, virusne infekcije, glivi\u010dne infekcije. V teh primerih so mikroorganizmi skriti v celicah in zato nedostopni protitelesom.<\/p>\n

Celi\u010dna imunost je tudi mehanizem alergi\u010dne reakcije pozne preob\u010dutljivosti, reakcija zavra\u010danja presadka in verjetno je celi\u010dna imunost tudi poglavitna obramba proti raku. Limfociti T izlo\u010dajo po stiku z antigenom \u0161tevilne biolo\u0161ke aktivne snovi- limfokine. To je skupina razli\u010dnih beljakovin. Limfokini delujejo na razli\u010dne celice, njihove poglavitne celice tar\u010de pa so makrofagi in limfociti.<\/p>\n

ZGRADBA IN VLOGA CITOPLAZEMSKE MEMBRANE?<\/strong><\/p>\n

Citoplazemska membrana je elementarna membrana, kot pri vseh celicah. Zgrajena je iz fosfolipidov in proteinov. V glavnem je membrana proteinska (40-70%), fosfolipidov je\u00a0 15-40%, nekaj malega je ogljikovih hidratov in RNA. Je iz dvojnega fosfolipidnega sloja v katerem so vlo\u017eene molekule beljakovin. Vloga celi\u010dne membrane: – prenos molekul:<\/p>\n

– izlo\u010danje eksoencimov in dvojnih metabolitov
\n– dihanje
\n– razmno\u017eevanje
\n– sinteza celi\u010dne stene<\/p>\n


\nKAJ JE VIRUSNA TRANSFORMACIJA?<\/strong><\/p>\n

Je vgraditev dela DNA molekule iz celice donorja v celico recipienta. To je najstarej\u0161i poznani na\u010din prenosa dednega materiala. Pri transformaciji sprejme celica recipienta majhen del DNA molekule celice donorja.<\/p>\n

Celica, ki je zmo\u017ena vgraditi tak\u0161en del DNA, je kompetentna celica. Del celi\u010dne stene se razgradi in DNA donorja vstopi v celico recipienta. Nova DNA se vgradi v DNA sprejemnika, nastane rekombinantna.<\/p>\n

KAJ JE GRAMSKO BARVANJE IN NA \u010cEM BARIRA?<\/strong><\/p>\n

– bakterije barvamo zaradi la\u017ejega opazovanja
\n– v bakteriologiji uporabljamo obi\u010dajno barvanje po Gramu ( sestavljeno barvanje- metilvijoli\u010dno, lugol, etanol, fuksil, safranin)
\n– na osnovi tega barvanja razlikujemo po G+ (modrovijoli\u010dne) in po G- (rde\u010de) bakterije
\n– sposobnost sprejemanja barve je odvisna od zgradbe celi\u010dne stene bakterij<\/p>\n


\nNA\u0160TEJTE VSAJ TRI NAJPOGOSTEJ\u0160E BAKTERIJSKE POVZRO\u010cITELJE MENINGITISA!<\/strong>
\n– Borrelia burgdorferi
\n– Neisseria meningitidis
\n– Streptococcus pneumoniae, Haemophilus influenzae (\u0161irita se iz dihal)<\/p>\n

KAJ VESTE O HANTAAN VIRUSU?<\/strong><\/p>\n

Povzro\u010da hemoragi\u010dno mrzlico z renalnim sindromom. Za to bolezen jezna\u010dilno, da poleg virusne bolezni z nagnjenostjo h krvavitvam, nastane vnetje in pogosto odpoved ledvic. Rezervoar virusa so poljske mi\u0161i. \u010clovek se oku\u017ei v stiku z mi\u0161mi ali njihovimi iztrebki. Za potrditev bolezni najve\u010dkrat dokazujemo protitelesa v serumu bolnika.<\/p>\n

KAJ VESTE O POVZRO\u010cITELJU BOTULIZMA?<\/strong><\/p>\n

Clostridium botulinom povzro\u010da zelo nevarno zastrupitev s hrano z ohromelostjo mi\u0161ic. Je po G+, obvezno anaerobno sporogena pali\u010dasta bakterija, raz\u0161irjena v zemlji.<\/p>\n

Zastrupimo se lahko z razli\u010dno vlo\u017eeno zelenjavo, suhim mesom, pr\u0161utom, sirom. Ta bakterija se razmno\u017euje, \u010de so zagotovljeni anaerobni pogoji (npr. v konzervi), zato je pravilen postopek konzerviranja zelo pomemben. Botulinski toksin je eden najnevarnej\u0161ih strupov s smrtonosnim u\u010dinkom za \u010dloveka.<\/p>\n

\u017de minimalne koli\u010dine zastrupljene hrane ali vode (v biolo\u0161ki vojni) so lahko usodne, iz prebavil se strup resorbira v kri, nato se ve\u017ee na \u017eiv\u010dne kon\u010di\u010de ter pretrga prena\u0161anje \u017eiv\u010dnih dra\u017eljajev.<\/p>\n

Posledica so ohromelosti, zlasti o\u010desnih in dihalnih mi\u0161ic, znaki botulizma se pojavijo 12-36 ur po zastrupitvi. Prvi znak je dvojni vid, bolnik umre zaradi ohromelosti dihalnih mi\u0161ic. Navzo\u010dnost botulinskega toksina v hrani, iztrebkih in krvi, dokazujemo na laboratorijskih mi\u0161ih. Opazujemo nastanek ohromelosti pri \u017eivalih, \u010de je bil botulinski toksin v materialu.<\/p>\n

OPI\u0160ITE PRIMARNI IN SEKUNDARNI IMUNSKI ODGOVOR?<\/strong><\/p>\n

PRIMARNI:<\/strong> ko se \u010dlovek prvi\u010d v \u017eivljenju sre\u010da z nekim antigenom, se pojavijo protitelesa v krvnem serumu v nekaj dneh ali tednih, najprej nastanejo IgM, nato IgG in IgA, koli\u010dina IgM se nato hitreje zni\u017ea kot IgG, v tem primeru gre za prvotni ali primarni imunski odgovor.<\/p>\n

SEKUNDARNI:<\/strong> nastane, ko se \u010dlovek ponovno sre\u010da z istim antigenom, tedaj se koli\u010dina protiteles v serumu hitro pove\u010da, ker so prisotni spominski limfociti B, ki tvorijo IgM in IgG protitelesa. Teh IgG je najve\u010d in se dolgo,tudi ve\u010d let zadr\u017eijo v organizmu \u010dloveka.<\/p>\n

KATERI DEJAVNIKI VPLIVAJO NA USPE\u0160NOST DEZINFEKCIJE?<\/strong><\/p>\n

Razku\u017eevanje ali dezinfekcija je postopek, pri katerem zmanj\u0161amo \u0161tevilo mikroorganizmov na povr\u0161ini ali predmetu za 99%. Pri razku\u017eevanju \u017eelimo uni\u010diti vse patogene mikroorganizme in zmanj\u0161ati \u0161tevilo mikroorganizmov tudi najodpornej\u0161ih oblik, bakterijskih spor.<\/p>\n

Dejavniki, ki vplivajo na uspe\u0161nost dezinfekcije so:
\n-jakost (vro\u010dina, pritisk, vlaga)
\n-koncentracija (kemijska sredstva)
\n-\u010das delovanja
\n-\u0161tevilo prisotnih mikroorganizmov
\n-prisotnost krvi, sluzi, gnoja, prahu, umazanije in razli\u010dnih organskih snovi<\/p>\n

KAJ JE FERMENTACIJA, KAJ OKSIDATIVNA FOSFORILACIJA IN KOLIKO ENERGIJE SE SPROSTI PRI PRVEM IN DRUGEM PROCESU?<\/strong><\/p>\n

Fermentacija je postopek, ko bakterije razgrajujejo ogljikove hidrate brez neposrednega stika s kisikom. Pri tej razgradnji (anaerobno) nastanejo \u0161e druge snovi: etanol, ocetna kislina, propionska in mle\u010dna kislina, kar daje manj energije. Porabi se 2ATP energije.<\/p>\n

Oksidativna fosforilacija je postopek, ko bakterije razgrajujejo ogljikove hidrate s prisotnostjo kisika. To je pogosta kemi\u010dna reakcija, pri kateri se na vmesna produkta sinteze in razgradnje ve\u017ee fosforjeva kislina. Pri tej (aerobni) oksidativni razgradnji glukoze nastanjeo CO2, voda in energija. Porabi se 38 ATP energije.<\/p>\n

KAKO DELIMO LIMFOCITE T IN KAK\u0160NO VLOGO OPRAVLJAJO PRI CELI\u010cNEM IMUNSKEM ODGOVORU?<\/strong><\/p>\n

Tvorijo se v thymusu ali pri\u017eeljcu. Delimo jih na celice pomagalke in celice zaviralke ali citotoksi\u010dne celice. Na povr\u0161ini imajo razli\u010dne molekule ozna\u010devalec CD3- antigensko vezi\u0161\u010de, CD4- pomagalke pri spoznavanju tujih antigenov, CD8- citotoksi\u010dne celice. Ob stiku z antigenom se aktivirajo in za\u010dno izlo\u010dati kemi\u010dne snovi. Ubijajo znotraj celi\u010dne mikrobe in tumorske celice ter sodelujejo pri pozni ob\u010dutljivosti.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

MRSA? M- meticilin R- rezistenten S- stafilokok A- aureus Bakterija je ob\u010dutljiva na ve\u010dino antibiotikov, prisotnost bakterije ugotavljamo z brisi, odvzamemo ku\u017enine, bris nosu, \u017erela, ko\u017ene spremembe, rane, aspirat iz dihal. Bris damo takoj na goji\u0161\u010de.<\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[556],"tags":[606,607,604,166,602,608,600,601,584,3663,605,603],"class_list":["post-541","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-2letnik-mikrobiologija","tag-antigeni","tag-barvanje-po-gramu","tag-celicna-imunost","tag-dezinfekcija","tag-fermentacija","tag-hantaan-virus","tag-imunost","tag-imunski-odgovor","tag-meningitis","tag-2letnik-mikrobiologija","tag-mononukleoza","tag-virusna-transformacija"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/541","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=541"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/541\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=541"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=541"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=541"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}