{"id":546,"date":"2009-01-11T23:22:05","date_gmt":"2009-01-11T22:22:05","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=546"},"modified":"2010-06-15T14:23:14","modified_gmt":"2010-06-15T13:23:14","slug":"vaja-za-alergen-antigen-sanford-genotip-fenotip-bakterije-imunski-sistem-imunski-odgovor-imunost-sterilizacija-postopki-sterilizacije","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/vaja-za-alergen-antigen-sanford-genotip-fenotip-bakterije-imunski-sistem-imunski-odgovor-imunost-sterilizacija-postopki-sterilizacije\/","title":{"rendered":"Vaja za izpit iz Mikrobiologije"},"content":{"rendered":"

\"\u010clove\u0161kaKAJ VESTE O PARAZITU ASCARIS LUMBRICOIDES?<\/strong>
\nJe navadna \u010dlove\u0161ka glista, je med najve\u010djimi, ki zajedajo \u010drevesju \u010dloveka, samica je dolga do 35cm, samec je nekoliko kraj\u0161i. Samica dnevno izle\u017ee preko 200 000 jaj\u010dec, po oploditvi gredo jaj\u010deca z \u010dlovekovim blatom v zemljo, kjer dozorijo larve pribli\u017eno v 6 tednih.<\/p>\n

Te se prilepijo na rastline in \u010dlovek jih poje, po zau\u017eitvi larv zraste v tankem \u010drevesju \u010dloveka majhna glista. Pri svojem zorenju lahko larve preidejo v kri, jetra, srce, plju\u010da, po\u017eiralnik.<\/p>\n

Kontaminirana je voda, zelenjava, predmeti. Za dokazovanje vzamemo iztrebke v katerih i\u0161\u010demo jaj\u010deca.<\/p>\n

<\/p>\n

KAJ VESTE O CELI\u010cNEM IMUNSKEM ODGOVORU IN RAZLO\u017dITE NJEGOVO VLOGO V SPECIFI\u010cNEM IMUNSKEM SISTEMU?<\/strong>
\nCeli\u010dni imunski odgovor se za\u010dne z vezavo Ag na receptor ustreznega limfocita T, tudi tokrat Ag posreduje makrofag.<\/p>\n

To se odvija v sekundarnem limfoti\u010dnem organu. Ob vezavi Ag na T limfocit se za\u010dne ta razmno\u017eevati in diferencirati v razli\u010dne elektorske celice T.<\/p>\n


\nKAJ JE STERILIZACIJA IN KAKO SPREMLJAMO USPE\u0160NOST POSTOPKOV?<\/strong>
\nJe postopek s katerim odstranimo vse \u017eive mikroorganizme, tudi bakterijske in glivne spore na predmetih in izdelkih.\u00a0 Sterilnost pomeni 100% uni\u010denje. Vrsta ali na\u010dini sterilizacije so lahko fizikalni in fizikalno-kemi\u010dni & kemi\u010dno-biolo\u0161ki.<\/p>\n

Fizikalno nadzorovanje: <\/strong>obsega nadzorovanje merilnih naprav ter merjenje temparature tlaka, \u010dasa in vakuuma, vlage in koncentracije sredstev.<\/p>\n

Kemi\u010dno nadzorovanje:<\/strong> kemi\u010dni indikatorji so papirni indikatorji, listi\u010di, cevke s kemikalijami, ki spremenijo barvo, ko se predmet ogreje na dolo\u010deno temperaturo, so nalepljeni na povr\u0161ino izdelkov. Ker kemi\u010dni indikatorji niso dovolj varni, jih kombiniramo z biolo\u0161kimi indikatorji, to je s sporami odpornih bakterij, ki ne smejo pre\u017eiveti sterilizacije.<\/p>\n

<\/p>\n

RAZLO\u017dITE POJME: FENOTIP, GENOTIP!<\/strong>
\nPotomci bakterij so navadno natan\u010dni posnetki materinske celice, vendar se bakterije zelo naglo razmno\u017eujejo s \u0161tevilnimi potomci, zato v ve\u010d milijonski populaciji lahko sre\u010damo tudi nekoliko spremenjene potomke. Celica h\u010derke ima navadno enako gensko zgradbo ali genotp kot materinska celica. Na izra\u017eanje posameznih genov vpliva tudi okolje.<\/p>\n

Glede na hrano v okolju nastane v dolo\u010denem \u010dasu povsem dolo\u010den encim, ki ga bakterija potrebuje za presnovo hrane. Te zna\u010dilnosti presnavljanja, odvisne od nastalega encima niso dedne in se izra\u017eajo le v dolo\u010denih okoli\u0161\u010dinah. To so fenotipske spremembe.<\/p>\n

KAJ JE SANFORD IN KAK\u0160NI SO NA\u010cINI ODVZEMA VZORCEV ZA PREISKAVO?<\/strong>
\nZa to mikrobiolo\u0161ko preiskavo potrebujemo 3-5 ml urina, razen v posebnih primerih, ko ga potrebujemo ve\u010d. Z metodo \u010distega mokrenja odvzet urin preiskujemo v laboratoriju po Sanfordu.<\/p>\n

S tem postopkom dolo\u010dimo \u0161tevilo bakterij v 1ml urina. Najpogosteje jemljemo urin po metodi \u010distega mokrenja: po temeljitem umivanju anogenitalnega predela, prvi curek spusti bolnik v \u0161koljko, drugi curek prestre\u017eemo v sterilno posodo, zadnji curek pa spusti spet v \u0161koljko. Sterilno posodo tesno zapremo in do prenosa v laboratorij shranimo v hladilniku, da se bakterije ne razmno\u017eujejo naprej. Od odvzema vzorca pa do prenosa v laboratorij, ne sme prete\u010di ve\u010d kot 2uri.<\/p>\n

KAJ SO PLAZMIDI IN KAK\u0160NA JE NJIHOVA VLOGA V BAKTERIJSKI CELICI?<\/strong>
\nPlazmid je del bakterijskega genoma, ki ni vklju\u010den v bakterijski kromosom.<\/strong> To so ekstrakromosomske geneti\u010dne strukture, ima jih velik procent bakterij ali celo vse. To je dvojna DNA veriga, na kateri le\u017ei 50-100 genov. Ta DNA se samostojno podvojuje, lahko pa se vklju\u010di tudi bakterijski kromosom, z transdukcijo- preko bakteriofaga,
\ns transformacijo- neposredni prenos, s konjugacijo- preko pilusa. Plazmidi se lahko prena\u0161ajo med bakterijami, obi\u010dajno dolo\u010dajo lastnosti, ki za bakterijo niso \u017eivljenjskega pomena, npr.: stvarjanje hemolizina, encimov, toksinov, odpornost proti antibiotikom.<\/p>\n

<\/p>\n

KAJ VESTE O POVR\u0160INSKIH STRUKTURAH BAKTERIJ IN NJIHOVA FUNKCIJA?<\/strong>
\nFlageli ali bi\u010dki so dolgi bi\u010dasti izrastki, ki izvirajo iz bazalnega zrna, ki se nahaja v celi\u010dni steni.<\/strong> V glavnem bi\u010dke sestavlja posebna beljakovina flagelin. Bi\u010dke imajo predvsem pali\u010daste bakterije, lahko imajo en bi\u010dek (monotrihne), \u0161op bi\u010dev na enem ali obeh koncih bakterije (lofotrihne), lahko pa so bi\u010dki razporejeni po vsej povr\u0161ini (peritrihne).<\/p>\n

Bi\u010dki so organeli gibanja. Fimbrije ali pili so kratki in zelo tanki izrastki na celi\u010dni steni, izvirajo iz citoplazemske membrane. Imajo jih samo nekatere bakterije, tiste z bi\u010di ali brez njih. Ti izrastki niso povezani z gibanjem. Pomagajo bakterijam, da se pritrdijo na celice gostitelja – faktor adhezije. S fimbijoni se bakterije pritrjajo na sluznico dihal in prebavil. Ena bakterija ima 100-500 fimbij.<\/p>\n

KAJ VESTE O POVZRO\u010cITELJU MUMPSA?<\/strong>
\nPovzro\u010da ga virus parotitisa<\/strong>, prena\u0161a se kaplji\u010dno, je srednje velik, ima genom RNK, ovojnico, hemaglutinine in nevraminidazo. Virus po oku\u017ebi skozi dihala potuje v obu\u0161esnice, kjer se razmno\u017euje, vstopa tudi v kri in od tam v druge organe. Za mikrobiolo\u0161ki dokaz osamimo virus v celi\u010dnih kulturah iz brisov \u017erela, \u017elez slinavk, iz se\u010da in mo\u017eganske teko\u010dine. Za potrditev bolezni ugotavljamo pove\u010dano koli\u010dino protiteles v serumu.<\/p>\n

KAJ VESTE O BAKTERIJI NEISSERIA MENINGITIDIS?<\/strong>
\nNeisseria meningitidis ali meningokok<\/strong> povzro\u010da epidemi\u010dni meningitis in meningokoksno sepso. Bolezen lahko nastane posami\u010dno, \u010deprav se pogosteje pojavlja v epidemi\u010dnih valovih, ki zajamejo ve\u010d oseb. Ob\u010dutljive so mlade osebe med 15-25 letom starosti. Velikokrat se raz\u0161iri v vojski, \u010de so prostori prenapolnjeni. \u010clovek je edini nosilec meningokoka, pri katerem se zadr\u017euje v nosno\u017erelnem prostoru. Meningokoki se \u0161irijo s kapljicami iz dihal in vstopajo v telo skozi nosno\u017erelni prostor, za prepre\u010devanje uporabljamo cepivo. Znanih je ve\u010d tipov, najpogostej\u0161i je kapsularni tip A,B,C. Za rast potrebujejo goji\u0161\u010de s segreto krvjo in pove\u010dano koli\u010dino CO2 v zraku. Pri vnetju se nabira v \u017eiv\u010devju gnoj. Bakterije, ki se razmno\u017eujejo v krvi, okvarijo stene \u017eil. Nastane huda bolezen s krvavitvami v ko\u017eo in \u017eivljenjsko pomembne organe in smrt. Za osamitev meningokoka\u00a0 obarvamo razmak gnojnega likvorja in i\u0161\u010demo diplokoke v levkocitih in zunaj njih. V likvorju dokazujemo polisaharidne antigene.<\/p>\n


\nKAJ JE ANTIGEN IN KAJ JE ALERGEN?<\/strong>
\nAntigen:<\/strong> mikroorganizme ali snovi, ki pri vstopu v gostitelja povzro\u010dijo imunski odziv imenujemo antigene. Za njih je zna\u010dilno, da jih gostiteljeve celice imunskega odziva spoznajo kot tuje, da imajo molekulsko maso ve\u010djo od 10 na \u010detrto daltona in, da imajo dolo\u010deno fizikalno in kemi\u010dno zgradbo. Najpogostej\u0161i antigeni- imunogeni so beljakovie, lahko pa so antigeni tudi polisaharidi, lipopolisaharidi, lipoproteini.<\/p>\n

Alergen:<\/strong> \u010de je imunski odziv ob stiku z antigenom neskladen ali pretiran, nastanejo bolezni, ki jih imenujemo preob\u010dutljivostne reakcije ali alergija. Za nastanek alergij sta potrebni prvi in ponovni, praviloma pa ve\u010dkratni stik z antigenom, kar povzro\u010di preob\u010dutljivost ali senzibilizacijo. Tak antigen imenujemo alergen.<\/p>\n

KAK\u0160NA JE VLOGA LIMFOCITOV B V SPECIFI\u010cNEM IMUNSKEM SISTEMU?<\/strong>
\nIme so dobili po sorodnem organu pri pticah Bursa Fabricii=\u010drevesni izrastki, limfociti B so limfati\u010dni organi, ki niso odvisni od thymusa, vsaka celica B in njene potomke so odgovorne za eno vrsto antigenskega epitopa, na povr\u0161ini limfocitov B najdemo protitelesa razreda IgM ali IgM in IgD ter molekule MCH II. Molekule MCH II so pomembne predvsem za sodelovanje z limfociti T. Vloga limfocitov B je sinteza in spro\u0161\u010danje protiteles, odgovorni so za humoralno imunost, ki barira na produkciji specifi\u010dnih protiteles, ki nastanejo ob kontaktu z antigenom.<\/p>\n

KAK\u0160NJA JE RAZLIKA MED DEZINFEKCIJO IN STERILIZACIJO?<\/strong><\/p>\n

Dezinfekcija ali razku\u017eevanje<\/strong>: je postopek, pri katerem zmanj\u0161amo \u0161tevilo mikroorganizmov na povr\u0161ini ali predmetih za 99%. Pri razku\u017eevanju \u017eelimo uni\u010diti vse patogene mikroorganizme in zmanj\u0161ati \u0161tevilo vseh mikroorganizmov, tudi najodpornej\u0161ih oblik, bakterijskih spor. Razku\u017eevanje izvajamo s toploto ali kemi\u010dnimi razku\u017eili.<\/p>\n

Sterilizacija:<\/strong> je postopek, s katerim odstranimo vse \u017eive organizme, tudi bakterijske in glivne spore na predmetih ali izdelkih. Sterilnost pomeni 100% uni\u010denje. Vrste ali na\u010dini sterilizacije so lahko fizikalni ali fizikalno-kemi\u010dni.<\/p>\n


\nKAJ VESTE O VIRUSU INFLUENZAE, KATERE TIPE POZNAMO, ZAKAJ SE MORAMO CEPITI VSAKO LETO IN ZAKAJ GROZI SVETU PANDEMIJA PTI\u010cJE GRIPE?<\/strong><\/p>\n

Influenca se pojavlja v epidemi\u010dnih valovih, influenca A na 3 leta, influenca B na 6 let. Bolezen prevladuje v zmernem podnebju v hladnih mesecih- pozna jesen in zima.<\/p>\n

Influenca A se \u0161iri hitreje in je pogostej\u0161a kot influenca B. Vzrok za nastajanje epidemij in pandemij je geneti\u010dna nestabilnost virusa. Ka\u017ee se tako, da nastajajo novi sevi, ko postane populacija gostitelja imuna za stari tip. Virusi influenca so treh tipov, tip A, tip B in tip C.<\/p>\n


\nKAJ VESTE O MIKROORGANIZMU HAEMOPHILUS INFLUENZAE?<\/strong><\/p>\n

Povzro\u010da epiglotitis, vnetje sapnika, sapnic, plju\u010dnico, vnetje srednjega u\u0161esa, o\u010desne veznice, meningitis in sepso. Prebiva v \u017erelu in nosno \u017erelnem prostoru ljudi, od njih se \u0161iri s kapljicami aerosola in izlo\u010dki. Zajeda \u010dloveka.<\/p>\n

Najbolj so ogro\u017eeno otroci stari 2-4 let. H.influenzae je po gramu negativni drobni bacil. Najbolj je patogen kapsularni tip B, proti kateremu so pripravili cepivo. H.influenzae je ob\u010dutljiv na nizke temperature, zato je najbolje, da ku\u017enine \u010dim prej zasejemo na ogreta goji\u0161\u010da.<\/p>\n

Najpogosteje preiskujemo sputum, kri in likvor. V likvorju, serumu in urinu neposredno dokazujemo polisaharidnikapsularni antigen B
\n
\nKAJ VE\u0160 O POVZRO\u010cITELJU PLINSKEGA PRISADA?<\/strong><\/p>\n

Plinski prisad je vnetje, ki ga ponavadi povzro\u010da me\u0161anica klostridijev, med katerimi prevladuj Clostridium perfringens vsaj v 80%. Razvije se v zelo umazanih rokah (vojne rane,prometne nesre\u010de,raztrganine), zato je treba rane nemudoma kirur\u0161ko oskrbeti. Clostridijske spore so povsod po zemlji in okolju. Clostridije izlo\u010dajo ve\u010d strupov, ki jim omogo\u010dajo razkrajanje tkiva.<\/p>\n

Iz oku\u017eene rane se vnetje \u0161iri v podko\u017eje, v mi\u0161ice, kjer pride do razkrajanja tkiv. Zna\u010dilno je, da je polno plina v tkivu in da je izcedek smrde\u010d. Nastane splo\u0161na zastrupitev telesa in smrt. Za bakteriolo\u0161ko preiskavo koli\u010dinsko zasejemo gnoj in tkivo rane. Po osamitvi Clostridijev jih identificiramo do vrste, pri Clostridium perfringens dolo\u010dimo lecitinozo.<\/p>\n

KATERE VIRUSE HEPATITISA POZNATE, OPREDELITE RAZLIKE IN PODOBNOSTI?<\/strong><\/p>\n

– HEPATITIS A: epidermi\u010dni ali infekcijski, prena\u0161a se z rokami, oku\u017eeno hrano in vodo. Je zelo droben, kubi\u010dno someren virus z enovija\u010dnim genomom RNK in brez ovojnice. Ne povzro\u010da kroni\u010dnega vnetja\u00a0 jeter.<\/p>\n

– HEPATITIS B: ali serumski hepatitis, prena\u0161a se s serumom ali krvjo obolelih oz. nosilcev virusa. To se dogaja najve\u010dkrat pri vbodih in vrezninah na delovnem mestu v zdravstvu. Oku\u017eimo se s krvjo, pa tudi skoz sluznice in o\u010desno veznico. Virus se izlo\u010da s semensko teko\u010dino, izlo\u010dki no\u017enice, slino, nosno \u017erelnimi izlo\u010dki in z znojenjem. Prena\u0161a se pri spolnem odnosu in z oku\u017eene matere na otroka ob porodu. Povzro\u010da dolgotrajno kroni\u010dno vnetje jeter, ki se lahko nadaljuje kot rak jeter. Imamo cepivo. Hepatitis B sestavlja dvovija\u010dna DNK, ovita v nukleokapsido.<\/p>\n

– HEPATITIS C: povzro\u010da kroni\u010dna vnetja jeter in virono\u0161tvo. Prena\u0161a se s krvjo, transfuzijo krvi in krvnih izdelkov, s skupnimi iglami, vbodi, vrezninami in od oku\u017eene matere na otroka ob porodu. Je droben enovija\u010dni\u00a0 virus RNK z ovojnico.<\/p>\n

KATERE BAKTERIJE NAJBOLJ POGOSTO POVZRO\u010cAJO INFEKCIJE OPEKLINSKIH RAN?<\/strong><\/p>\n

Staphylococcus aureus, Pseudomonas aeroginosa, Escherichia coli, Enterococcus faecalis.<\/p>\n

KAJ VESTE O BAKTERIJI BORRELIA BURGDORFERI?<\/strong><\/p>\n

Spiralna bakterija, ki povzro\u010da Lymsko boreliozo.<\/p>\n

Borelioza je raz\u0161irjena v ZDA in v Evropi, v SLO je endemi\u010dna. Gozdni glodavci, predvsem mi\u0161i, so rezervoar oku\u017ebe, ki se prena\u0161a s klopi rodu Ixodes od \u017eivali na \u017eivali. Klopi so pri nas oku\u017eeni v visokem odstotku in bolezen prena\u0161ajo na \u010dloveka. Bolezni se izognemo, \u010de se izognemo stiku z klopom. Klopa, ki se \u017eelo prisesati na telo, moramo nemudoma odstraniti. Borrelia burgdorferi je skupno ime za ve\u010d tipov te bakterije, ki se pojavlja tudi v SLO.<\/p>\n

Pri vbodu klopa nastane rde\u010dkasta sprememba. Bakterija potuje v kri, se naseli v sklepih in centralnem \u017eiv\u010devju, \u010de bolnika ne zdravimo takoj. Od ko\u017ene spremembe do razvoja bolezni pote\u010de ve\u010d tednov ali mesecev. Pri nezdravljenih osebah nastanejo kroni\u010dne okvare \u017eiv\u010devja in sklepov. Borelijo i\u0161\u010demo v vzorcih ko\u017ee, v krvi, v likvorju in v sklepni teko\u010din. Za osamitev je potrebno zelo bogato goji\u0161\u010de, ker so borelije za gojitev v laboratoriju zelo zahtevne.<\/p>\n


\nKAJ VESTE O PARAZITU TRICHURIS TRICHIURA (bi\u010deglavec)?<\/strong><\/p>\n

Je glista, ki ima obliko bi\u010da. Prvi dve tretjini sta tanki in zaviti kot bi\u010d, na tem koncu je tudi glava. Zadnji zadebeljeni del nosi ostale organe in je videti, kot ro\u010daj bi\u010da. Zajeda v debelem \u010drevesju in povzro\u010da vnetje. Raz\u0161irjen je po vsem svetu. \u010clovek je edini gostitelj. Ta parazit ponavadi ne povzro\u010da bolezenskih znakov. Jaj\u010deca, ki se izlo\u010dajo z iztrebki niso zrela in se morajo nekaj \u010dasa zadr\u017eevati v okolju, da se \u010dlovek lahko oku\u017ei. Mikroskopsko i\u0161\u010demo v iztrebkih zna\u010dilna jaj\u010deca.<\/p>\n

KAJ SO SPORE IN KATERE BAKTERIJSKE VRSTE JIH TVORIJO?<\/strong>
\nSpore so mirujo\u010da oblika bakterij, ki se ne delijo. Tvorijo jih bakterije iz rodu Bacillus in Clostridium.<\/p>\n


\nKAJ SO DIFERENCIALNA GOJI\u0160\u010cA?<\/strong><\/p>\n

So goji\u0161\u010da, ki vsebujejo snovi, ki zavirajo razmno\u017eevanje drugih bakterij, ne pa tistih, ki jih \u017eelimo izolirati iz me\u0161ane flore. Tak\u0161na goji\u0161\u010da so na primer krvni agar s telusitom za \u2026..bakterije, laktozni agar po Drigalskem (Russelovo goji\u0161\u010de), tioglikolatni bujon za anaerobne bakterije.<\/p>\n

KAK\u0160NA JE RAZLIKA MED KAPSULO IN GLIKOKALIKSOM?<\/strong><\/p>\n

Kapsula:\u00a0 izlo\u010dek bakterijske celice, ki ima enako obliko kot bakterija, vklju\u010duje le posamezne bakterije (Klebsiella pneumoniae, Clostridium perfringens), lahko je tanka, debela, mehka, sluzasta, trda. Zgrajena je iz polisaharidov in glikoproteinov. Bakterije s kapsulo so odporne proti fagocitozi, la\u017eje vdirajo v kri in tkiva \u2013 invazivnost. Kapsula omogo\u010da tudi pritrjevanje na gostitelja. Je pomemben virulentni dejavnik, hkrati pa \u0161\u010diiti bakterijo.<\/p>\n

Glikokaliks:\u00a0\u00a0 rahla polisaharidna sluz, ki jo izlo\u010dajo nekatere bakterije, obdaja skupke ve\u010d bakterij.
\n<\/p>\n

KAJ VESTE O PARAZITU TAENIA SAGINATA?<\/strong><\/p>\n

Ali progasta trakulja, pri nekaterih ljudeh ne povzro\u010da znamenj bolezni, drugi pa imajo bole\u010dine v trebuhu, imajo drisko in huj\u0161ajo. Edini kon\u010dni gostitelj je \u010dlovek, vmesni je govedo. V iztrebkih se izlo\u010dajo jaj\u010deca z \u010dlenki.<\/p>\n

\u010ce pridejo jaj\u010deca v govedo, se v \u017eivali sprostijo li\u010dinke, ki predrejo steno \u010drevesja, nato potujejo po mezgovnicah v kri in druge organe, tam se encistirajo. \u010clovek se oku\u017ei, \u010de poje z mesom mehurnjak (cisto), v kateri so glave za \u0161tevilne nove trakulje. V prebavilih kmalu zraste nova trakulja, ki je lahko dolga do 12 metrov.<\/p>\n

ZASTRUPITEV S HRANO!<\/strong><\/p>\n

Bacillus cereus je povzro\u010ditelj,\u00a0 je G+ bacil, aerobni, sporogeni, izlo\u010da termostabilen toksin (povzro\u010da bruhanje), izlo\u010da tudi termolabilen toksin (povzro\u010da driske), najdemo ga predvsem v mo\u010dnatih jedeh (npr.kuhan ri\u017e).<\/p>\n

KAJ VESTE O CLOSTRIDIUM\u00a0 DIFFICILE?
\n<\/strong>
\n\u017divi povsod v okolju, v zemlji, vodi, \u010drevesju zdravih ljudi. Njegova koli\u010dina se pove\u010da pri bolnikih, ki dobivajo veliko koli\u010dino kemoterapevtikov zaradi zdravljenja nekaterih dolgotrajnih bolezni. Uni\u010denje normalne bakterijske populacije v \u010drevesju, zaradi neizmerne uporabe antibiotikov omogo\u010da razbohotitev te bakterije. Je anaerobna G+ pali\u010dasta, sporogena bakterija, ki z izlo\u010danjem strupov (enterotoksina in citoksina) okvari \u010drevesno sluznico, povzro\u010da drisko in psevdomembranozno vnetje.<\/p>\n

<\/p>\n

NA\u0160TEJTE NAJBOLJ POGOSTE BAKTERIJSKE POVZRO\u010cITELJE INFEKCIJE RODIL?<\/strong><\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Treponema pallidum: sifilis
\n–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Neisseria gonorrhaeae: kapavica ali gonoreja
\n–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Chlamydia trachomatis:\u00a0 mengonokokno vnetje se\u010dnice ter vnetje rodil<\/p>\n

KAJ JE VIRUSNA TRANSFORMACIJA?<\/strong><\/p>\n

Je vgraditev dela DNA molekule iz celice donorja v celico recipienta. To je najstarej\u0161i poznani na\u010din prenosa dednega materiala.<\/p>\n

Pri transformaciji sprejme celica recipienta majhen del DNA molekule celice donorja. Celica, ki je zmo\u017ena vgraditi tak\u0161en del DNA, je kompetentna celica. Del celi\u010dne stene se razgradi in DNA donorja vstopi v celico recipienta. Nova DNA se vgradi v DNA sprejemnika, nastane rekombinantna.<\/p>\n

KAJ JE GRAMSKO BARVANJE IN NA \u010cEM BARIRA?<\/strong><\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 bakterije barvamo zaradi la\u017ejega opazovanje
\n–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 v bakteriologiji uporabljamo obi\u010dajno barvanje po Gramu ( sestavljeno barvanje- metilvijoli\u010dno, lugal, etanol, fuksil, safranin)
\n–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 na osnovi tega barvanja razlikujemo po G+ (modrovijoli\u010dne) in po G- (rde\u010de) bakterije
\n–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 sposobnost sprejemanja barve je odvisna od zgradbe celi\u010dne stene bakterij<\/p>\n

NA\u0160TEJTE VSAJ TRI NAJPOGOSTEJ\u0160E BAKTERIJSKE POVZRO\u010cITELJE MENINGITISA!<\/strong><\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Borrelia burgdorferi
\n–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Neisseria meningitidis
\n–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Streptococcus pneumoniae, Haemophilus influenzae (\u0161irita se iz dihal)<\/p>\n

KAJ VESTE O CELI\u010cNEM IMUNSKEM ODGOVORU IN RAZLO\u017dITE NJEGOVO VLOGO V SPECIFI\u010cNEM IMUNSKEM SISTEMU?<\/strong><\/p>\n

Celi\u010dni imunski odgovor se za\u010dne z vezavo Ag na receptor ustreznega limfocita T, tudi tokrat Ag posreduje makrofag. To se odvija v sekundarnem limfoti\u010dnem organu. Ob vezavi Ag na T limfocit se za\u010dne ta razmno\u017eevati in diferencirati v razli\u010dne elektorske celice T.
\n<\/strong><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

KAJ VESTE O PARAZITU ASCARIS LUMBRICOIDES? Je navadna \u010dlove\u0161ka glista, je med najve\u010djimi, ki zajedajo \u010drevesju \u010dloveka, samica je dolga do 35cm, samec je nekoliko kraj\u0161i. Samica dnevno izle\u017ee preko 200 000 jaj\u010dec, po oploditvi gredo jaj\u010deca z \u010dlovekovim blatom v zemljo, kjer dozorijo larve pribli\u017eno v 6 tednih. Te se prilepijo na rastline in … Preberi ve\u010d o Vaja za izpit iz Mikrobiologije<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[556],"tags":[615,614,173,166,610,611,308,601,609,616,557,3663,612,613,176,617,106,164],"class_list":["post-546","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-2letnik-mikrobiologija","tag-alergen","tag-antigen","tag-bakterije","tag-dezinfekcija","tag-fenotip","tag-genotip","tag-hepatitisi","tag-imunski-odgovor","tag-izpit-iz-mikrobiologije","tag-limfociti-b","tag-mikrobiologija","tag-2letnik-mikrobiologija","tag-mumps","tag-neisseria-meningitidis","tag-paraziti","tag-plinski-prisad","tag-sanford","tag-sterilizacija"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/546","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=546"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/546\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=546"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=546"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=546"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}