{"id":550,"date":"2017-02-05T11:23:54","date_gmt":"2017-02-05T10:23:54","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=550"},"modified":"2017-02-16T13:22:36","modified_gmt":"2017-02-16T12:22:36","slug":"virusne-okuzbe-prebavil-bakterijske-okuzbe-prebavil-paraziti-v-prebavilih-okuzbe-secil-in-spolnih-organov","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/virusne-okuzbe-prebavil-bakterijske-okuzbe-prebavil-paraziti-v-prebavilih-okuzbe-secil-in-spolnih-organov\/","title":{"rendered":"Virusne oku\u017ebe prebavil, Bakterijske oku\u017ebe prebavil, Paraziti v prebavilih, Oku\u017ebe se\u010dil in spolnih organov"},"content":{"rendered":"

\"parotitis\"OKU\u017dBA \u017dLEZ SLINAVK: VIRUS PAROTITISA<\/strong><\/p>\n

Povzro\u010da mumps<\/strong>, prena\u0161a se kaplji\u010dno,\u00a0 je srednje velik, ima genom RNK, ovojnico, hemaglutinine in nevraminidiazo.<\/p>\n

Virus po oku\u017ebi skozi dihala potuje v obu\u0161esnice, kjer se razmno\u017euje, vstopa tudi v kri in od tam v druge organe \u017elezo slinavko, vnete so tudi mo\u017eganske opne ali spolne \u017eleze posledica je lahko neplodnost.<\/p>\n

Za mikrobiolo\u0161ki dokaz osamimo virus v celi\u010dnih kulturah iz brisov \u017erela, \u017elez slinavk, iz se\u010da in mo\u017eganske teko\u010dine.<\/p>\n

Za potrditev bolezni ugotavljamo pove\u010dano koli\u010dino protiteles v serumu.za prepre\u010devanje je predpisano cepljenje.<\/p>\n


\nVIRUSI HEPATITISA<\/strong><\/p>\n

Vnetje jeter ali hepatitis je splo\u0161na bolezen, ampak najbolj prizadene jetra. <\/strong> Povzro\u010dajo\u00a0 vnetje jeter, ki se ka\u017ee kot bruhanje, driska, vro\u010dina in zlatenica.<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 HEPATITIS A: epidermi\u010dni ali infekcijski<\/strong>, prena\u0161a se z rokami, oku\u017eeno hrano in vodo. Vstopa skozi usta v \u010drevo,\u00a0 nato preide v kri in jetra,\u00a0 iz jeter se izlo\u010di skozi \u017eol\u010d. Je zelo droben, kubi\u010dno someren virus z enovija\u010dnim genomom RNK in brez ovojnice. Ne povzro\u010da kroni\u010dnega vnetja\u00a0 jeter.<\/p>\n

Na voljo je cepivo za ogro\u017eene. Je odporen na segrevanje in kemikalije. Dokazujemo ga v iztrebkih in v jetrih ga lahko doka\u017eemo z elektronskim mikroskopom,vendar bolj pogosto uporabljamo dokazovanje protiteles v krvi s serolo\u0161kimi testi<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 HEPATITIS B: ali serumski hepatitis<\/strong>, prena\u0161a se s serumom ali krvjo obolelih oz. nosilcev virusa. To se dogaja najve\u010dkrat pri vbodih in vrezninah na delovnem mestu v zdravstvu. Oku\u017eimo se s krvjo, pa tudi skozi sluznice in o\u010desno veznico. Virus se izlo\u010da s semensko teko\u010dino, izlo\u010dki no\u017enice, slino, nosno \u017erelnimi izlo\u010dki in z znojenjem.<\/p>\n

Prena\u0161a se pri spolnem odnosu in z oku\u017eene matere na otroka ob porodu. Povzro\u010da dolgotrajno kroni\u010dno vnetje jeter, ki se lahko nadaljuje kot rak jeter. Imamo cepivo. Hepatitis B sestavlja dvovija\u010dna DNK, ovita v nukleokapsido.Za potrditev diagnoze uporabljamo dokazovnaje posameznih antigenov in ustreznih protiteles v krvi.,Virusno DNK dokazujemo v krvi s pomno\u017eevanjem nukleinskih kislin z veri\u017eno polimerazo<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 HEPATITIS C: povzro\u010da kroni\u010dna vnetja jeter in virono\u0161tvo. <\/strong>Prena\u0161a se s krvjo,\u00a0 transfuzijo krvi in krvnih izdelkov, s skupnimi iglami, vbodi, vrezninami in od oku\u017eene\u00a0 matere na otroka ob porodu. Je droben drobni enovija\u010dni\u00a0 virus RNK z ovojnico. Dokazujemo protitelesa z imunoencimsko metodo.<\/p>\n

BAKTERIJSKE OKU\u017dBE PREBAVIL:
\n<\/strong><\/p>\n


\nESCHERICHIA COLI<\/strong>
\n\"ecoli\"Povzro\u010da driske pri dojen\u010dkih, otrocih, odraslih.<\/strong><\/p>\n

\u017divi normalno v \u010drevesju \u010dloveka.<\/p>\n

Je G- pali\u010dka, gibljiva ima bi\u010dke in fimbrije, dolgo pre\u017eivi tudi na hladnem.<\/p>\n

Posamezni tipi imajo virulentne dejavnike, tvorijo strupnine in so invazivne, ker vdirajo v globlje plasti sluznice in okvarjajo celice.<\/p>\n

Posamezni tipi E.coli imajo virulen\u010dne dejavnike jih delimo na : povzro\u010diteljice drisk pri otrocih in odraslih, na enterotoksigene (driske pri dojen\u010dkih in malih otrocih ), na enteroinvazivne, na enteropatogene ( pri otrocih, odraslih v nerazvitem svetu ), na enteroadherentne (izlo\u010dajo strupnino citoksin.)<\/p>\n

Toplotno ob\u010dutljiv enterotoksin je podoben povzro\u010ditelju kolere.<\/p>\n

Za diagnozo zasejemo iztrebek na goji\u0161\u010de za osamitev e\u0161erihij.<\/p>\n

ROD SALMONELA<\/strong><\/p>\n

Rod Salmonella ali salmonele povzro\u010dajo \u010drevesno vro\u010dino<\/strong> – to je tifusna oblika bolezni z visoko vro\u010dino in splo\u0161nim obolenjem (npr.: Salmonella typhii, Salmonella paratyphii B) in akutno drisko. Edini rezevoar za bakterijo salmonele je \u010dlovek.<\/p>\n

Salmonella so po G- gibljive pali\u010dke z zna\u010dilnimi antigeni celi\u010dne stene. Salmonella typhii ima tudi antigen ovojnice Vi. Salmonele vstopajo z oku\u017eeno hrano in vodo skozi usta v \u010drevo, vdirajo v sluznico spodnjega dela tankega \u010drevesja in za\u010detnega debelega \u010drevesja, kjer nastane vnetja.\u00a0 Izlo\u010dajo se z iztrebki. Salmonella typhii in salmonele, ki povzro\u010dajo \u010drevesno vro\u010dino, se iz tankega \u010drevesja raz\u0161irijo v kri, nato pa v vse organe in tudi nazaj v \u010drevo.<\/p>\n

1. na \u010dloveka prilagojene salmonele:<\/strong> (Salmonella typhi in Salmonella paratyphi A in B)
\nEdini rezevoar je \u010dlovek, zelo nevarni so bacilonosci, povzro\u010dajo \u010drevesno vro\u010dino (tifusna oblika bolezni z vro\u010dino in splo\u0161nim obolenjem), iz tankega \u010drevesja se raz\u0161irijo v kri, nato pa v vse organe in tudi nazaj v \u010drevo, tu se razmno\u017eujejo v limfati\u010dnem tkivu in izlo\u010dajo z iztrebki, pogosto nastane vnetje jeter in \u017eol\u010dnika.
\n
\n2. na \u010dloveka neprilagojene salmonele:<\/strong> (Salmonella enteritidis, Salmonella typhimurium)
\nRezevoar teh salmonel so predvsem \u017eivali. Salmonela je zoonoza, salmonele se prilepijo na celico in invadirajo vanjo. Povzro\u010dajo akutno drisko, akutni enterokolitis. Izlo\u010dajo enterotoksine, ki lahko prizadenejo tanko \u010drevo (veliko drisk) ali pa debelo \u010drevo (krvavo blato), \u0161irijo se po vsem svetu, tudi v razvitih dr\u017eavah, \u010de ni nadzora nad \u017eivalskimi farmami, javno prehrano in pitno vodo in, \u010de niso upo\u0161tevana splo\u0161na higienska na\u010dela.<\/p>\n

Pri ugotavljanu salmoneloz zasejemo iztrebke na posebna selektivne in bogatitvena goji\u0161\u010da za osamitev salmenoloz .Po osamitvi salmenoloz je potrebno jih indentificirati do vrste na osnovi dolo\u010danja antigenov<\/p>\n


\nROD SCIGELLA<\/strong><\/p>\n

Povzro\u010dajo dizenterijo ali gri\u017eo. <\/strong>Nosilec je \u010dlovek. Prena\u0161a se s stikom posredno in neposredno prek hrane in vode. So zelo ku\u017ene. \u0160igele izlo\u010dajo klicenosci z iztrebki \u0161e dalj \u010dasa in jo tako \u0161irijo.<\/p>\n

Pomembna je preventiva. So gram-, negibljive, jih je vsaj 40 tipov, najbolj pomembi so 4 tipi.<\/p>\n

Shigella: flexneri, sonnei, boydi, dysenterie <\/strong><\/p>\n

Prodirajo v celice sluznice debelega \u010drevesa in tvorijo ognojke in razjede. Izlo\u010dajo strupnine, ki povzro\u010dijo najhuj\u0161o obliko bolezni. Za preiskavo zasejemo\u00a0 na posebno selektivno\u00a0 goji\u0161\u010de, takoj ob bolniku in jih indentificiramo do vrste.<\/p>\n

YERSINIA ENTEROCOLITICA<\/strong><\/p>\n

Povzro\u010da driske in \u010drevesno vro\u010dino, z ognojki v vranici in jetrih. <\/strong><\/p>\n

\u017divi v \u010drevesju divjih glodalcev in doma\u010dih \u017eivali. Oku\u017eimo se s stikom teh \u017eivali, mesom, vodo, hrano.\u00a0 Je gram-, gibljiva, poznanih je veliko tipov, ki jih ozna\u010dujemo po antigenu O celi\u010dne stene razmno\u017euje se v sluznici tankega \u010drevesa.<\/p>\n

Izdeluje tudi strupnino enterotoksin. Preizkujemo tako da iztrebke zasejemo na selektivno bakteriolo\u0161ko goji\u0161\u010de. Pri splo\u0161ni bolezni tudi kri in druge ku\u017enine. V parnih serumih i\u0161\u010demo protitelesa, ki skupaj z osamitvijo povzro\u010ditelja potrdijo diagnozo.<\/p>\n

VIBRIO CHOLERAE<\/strong><\/p>\n

\"kolera\"Povzro\u010da kolero. Gre za hudo drisko. <\/strong><\/p>\n

\u010clovek se oku\u017ei s stikom bolnih ljudi, ki so jo preboleli.<\/p>\n

Prena\u0161ajo jo tudi muhe z oku\u017ene vode in hrane, iztrebkov.<\/p>\n

Je G- ukrivljena pali\u010dka, gibljiva z enim bi\u010dkom. Razmno\u017euje se v\u00a0 alkalnem okolju (ph 8,5-9,0)<\/p>\n

Pripne se na \u010drevesne resice in izlo\u010da hud strup toplotno neodporni enterotoksin LT, ta moti pri vsrkavanju in izlo\u010danju vode in elektrolitov.<\/p>\n

Zaradi tega nastane huda vodena driska z izgubo teko\u010dine ( tudi do 20 l ). \u010ce tega ne nadoknadimo, \u010dlovek umre.<\/p>\n

Za preiskavo iz iztrebkov za osamitev uporabljamo teko\u010de goji\u0161\u010de alkalno peptonsko vodo ob bolniku, takoj odnesemo v laboratorij kjer zasejejo na selektivno goji\u010da.<\/p>\n

Kolera je karantenska bolezen.<\/p>\n

CAMPILOBACTER JEJUNI<\/strong><\/p>\n

Povzro\u010da drisko,v\u010dasih pa splo\u0161na obolenja in zunaj \u010drevesna vnetja.<\/strong> Oku\u017eimo se skozi usta s hrano in pija\u010do, s stikom z oku\u017eenim osebami, mesom in \u017eivalmi., bakterijo so na\u0161li v \u010drevesu divjih in doma\u010dih \u017eivali, pri nas\u00a0 ga je najve\u010d pri pra\u0161i\u010dih.<\/p>\n

So G-, gibljive z eni ali dvema zavojema v obliki \u010drke S, za rast potrebujejo manj O2 in ve\u010d CO2.\u00a0 Razmno\u017euje se v tankem \u010drevesu in izlo\u010da strupnino enterotoksin, v\u010dasih vstopi v kri in izzove vro\u010dino. Opazujemo ga v obarvanem razmazu teko\u010dih iztrebkov, zasejemo ga na goji\u0161\u010de za osamitev in indentifikacijo.<\/p>\n

HELICOBACTER PYLORI<\/strong><\/p>\n

Povzro\u010da vnetje \u017eelod\u010dne sluznice in sluznice dvanajstnika. <\/strong><\/p>\n

S starostjo se pove\u010da \u0161tevilo oseb, ki jo imajo na \u017eelod\u010dni sluznici. Je G-, gibljiva spiralna, zahtevna za osamitev. Tvori veliko koli\u010dino encima ureaze. I\u0161\u010demo jo v vzorcih \u017eelod\u010dne sluznice (biopsija).<\/p>\n

CLOSTRIDIUM DIFFICILE<\/strong><\/p>\n

\u017divi povsod v okolju, v zemlji, vodi, \u010drevesju zdravih ljudi. Njegova koli\u010dina se pove\u010da pri bolnikih, ki dobivajo veliko koli\u010dino kemoterapevtikov\u00a0 zaradi zdravljenja nekaterih dolgotrajnih bolezni. Uni\u010denje normalne bakterijske populacije v \u010drevesju, zaradi neizmerne uporabe antibiotikov omogo\u010da razbohotitev te bakterije. Je anaerobna G+ pali\u010dasta, sporogena bakterija, ki z izlo\u010danjem strupov (enterotoksina in citoksina) okvari \u010drevesno sluznico, povzro\u010da drisko in psevdomembranozno vnetje.V iztrebkih dolo\u010damo strupnine in koli\u010dino razmno\u017eenih bakterij.<\/p>\n


\nVIRUSNE OKU\u017dBE PREBAVIL:<\/strong><\/p>\n

Nastajajo posami\u010dno ali epidemi\u010dno, prena\u0161ajo z rokami, s stikom in predmeti<\/p>\n

ROTAVIRUSI<\/strong>
\n\"rota-virusi\"So povzro\u010ditelji virusnih drisk 70%,\u00a0 imajo genom RNK brez ovojnice.<\/p>\n

Oku\u017eijo celice \u010drevesnih resic v tankem \u010drevesju, kjer se razmno\u017eujejo.<\/p>\n

Nastanejo motnje v delovanju in povzro\u010dijo drisko.<\/p>\n

V iztrebku je velika koli\u010dina virusa.<\/p>\n

Preizkujemo jih v iztrebkih z mikroskopom.<\/p>\n

Antigene i\u0161\u010demo v iztrebkih z imunsko encimskim testom.<\/p>\n

OKU\u017dBE IN ZASTRUPITVE Z \u017dIVILI:<\/strong><\/p>\n

Vse \u017ee prej omenjene bakterije povzro\u010diteljice drisk in \u010drevesne vro\u010dine povzro\u010dajo oku\u017ebo\u00a0 z \u017eivili kjer so se zaradi onesna\u017eenosti in nepravilne hrambe razmno\u017eile v velikih koli\u010dinah.<\/p>\n

LISTERIA MONOCYTOGENES<\/strong><\/p>\n

Povzro\u010da oku\u017ebo s hrano. Je G + gibljiva pali\u010dka, \u017eivi v okolju, vodi, na rastlinah. \u0160tevilne \u017eivali imajo listerije na prebavilih. Najdemo jo zelenjavi,napasteriziranemu mleku in siru ter mesu. Povzro\u010da vnetje o\u010di in ko\u017ee, oku\u017eba matere na plod, sepso in vnetje mo\u017egan pri novorojen\u010dku.<\/p>\n

V POSEBNO SKUPINO ZASTRUPITEV S HRANO<\/strong><\/p>\n

\u0160tejemo bolezni,ki nastanejo zaradi kopi\u010denja strupenih izlo\u010dkov (Eksotoksini) bakterij in gliv v \u017eivilih.<\/p>\n

Najpogostej\u0161e zastrupitve s hrano povzro\u010dajo bakterije:<\/strong><\/p>\n

STAPHYLOCOCUS AUREUS<\/strong><\/p>\n

Se pri razmno\u017eevanju v hrani izlo\u010da enterotoksin. Ta toksin deluje na center za bruhanje v mo\u017eganih.Za nastanek toksina je dovolj da hrana stoji dve uri
\npoleti na sobni temperaturi.<\/p>\n

Znaki zastrupitve nastanejo nekaj ur po zau\u017eitju hrane z bruhanjem in drisko, ki se v kratkem \u010dasu zaustavita. Hrano oku\u017eijo osebe, ki so jo pripravile. Ugotavljamo jo z dokazovanjem enterotoksina v hrani in iztrebkih.Ter pri bakterijah, ki smo jih osamili.<\/p>\n

Krom je element, ki preko glukoznega toleran\u010dnega faktorja z roko v roki sodeluje z inzulinom pri vzdr\u017eevanju normalne ravni sladkorja (glukoze) v krvi. Pomanjkanje zadostnih koli\u010din kroma v vsakodnevni prehrani povzro\u010da nihanje ravni glukoze in inzulina v krvi, kar ob\u010dutimo kot pomanjkanje energije (predvsem po obrokih) in nenadzorovano \u017eeljo po sladkih in \u0161krobnih \u017eivilih (vol\u010dja lakota). <\/strong><\/p>\n

Posledica dolgoro\u010dno neuravnove\u0161enega delovanja inzulinskega sistema je postopno pridobivanje na te\u017ei, vse skupaj pa lahko vodi v diabetes tipa II.\u00a0Najpogostej\u0161a in hkrati najnevarnej\u0161a je visceralna oziroma trebu\u0161na debelost, ki pove\u010duje tveganje za nastanek diabetesa tipa II. Ta bolezen skupaj s povi\u0161anim krvnim tlakom, debelostjo in dislipidemijo (pove\u010dana raven ma\u0161\u010dob v krvi) predstavljaja t.i. metabolni sindrom ali sindrom x, ki v sodobnem \u010dasu prizadene vedno ve\u010d ljudi.<\/strong><\/p>\n

CLOSTRIDIUM BUTULINUM<\/strong><\/p>\n

Clostridium botulinum povzro\u010da zelo nevarno zastrupitev s hrano z ohromelostjo mi\u0161ic. Je po\u00a0\u00a0\u00a0 G+, obvezno anaerobno sporogena pali\u010dasta bakterija, raz\u0161irjena v zemlji. Zastrupimo se lahko z razli\u010dno vlo\u017eeno zelenjavo, suhim mesom, pr\u0161utom, sirom. Ta bakterija se razmno\u017euje, \u010de so zagotovljeni anaerobni ( Beseda aerobna pomeni prisotnost kisika.) pogoji (npr. v konzervi), zato je pravilen postopek konzerviranja zelo pomemben.<\/p>\n

Botulinski toksin je eden najnevarnej\u0161ih strupov s smrtonosnim u\u010dinkom za \u010dloveka.<\/p>\n

\u017de minimalne koli\u010dine zastrupljene hrane ali vode (v biolo\u0161ki vojni) so lahko usodne, iz prebavil se strup resorbira v kri, nato se ve\u017ee na \u017eiv\u010dne kon\u010di\u010de ter pretrga prena\u0161anje \u017eiv\u010dnih dra\u017eljajev. Posledica so ohromelosti, zlasti o\u010desnih in dihalnih mi\u0161ic, znaki botulizma se pojavijo 12-36 ur po zastrupitvi. Prvi znak je dvojni vid, bolnik umre zaradi ohromelosti dihalnih mi\u0161ic. Navzo\u010dnost botulinskega toksina v hrani, iztrebkih in krvi, dokazujemo na laboratorijskih mi\u0161ih. Opazujemo nastanek ohromelosti pri \u017eivalih, \u010de je bil botulinski toksin v materialu.<\/p>\n


\nCLOSTRIDIUM PERFRINGENS<\/strong><\/p>\n

Je gram+, pali\u010dasta, aneerobna in sporogena. Tvori enterotoksin in povzro\u010di zastrupitve s hrano. Najdemo jo v \u010drevesju ljudi in \u017eivali ter v zemlji. Navadno gre za zastrupitve v javnih kuhinjah. Pri kuhanju mesne hrane vzkalijo, \u010de hrana stoji, za\u010denja izlo\u010dati strup, ta pa okvarja celice \u010drevesnih resicah povzro\u010di motnje pri vsrkavanju vode in elektrolitov. \u017de po 6 urah nastanejo bole\u010dine v trebuhu in\u00a0 driska.Pri mikrobiolo\u0161ki preiskavi dolo\u010damo \u0161tevil\u010dno koli\u010dino bakterij v hrani in v iztrebkih ter navzo\u010dnost enterotoksina<\/p>\n

BACILLUS CEREUS<\/strong><\/p>\n

Je povzro\u010ditelj zastrupitve s hrano z drisko in bruhanjem. Je G+ bacil, aerobni, sporogeni, spore so odporne proti segrevanju. Izlo\u010da termostabilen toksin emeti\u010dni (povzro\u010da bruhanje), izlo\u010da tudi termolabilen toksin enterotoksin (povzro\u010da driske), najdemo ga predvsem v mo\u010dnatih jedeh (npr.kuhan ri\u017e).<\/p>\n

ENTEROTOKSIKOGENA ESCHERIA COLI<\/strong><\/p>\n

Povzro\u010da zastrupitve s hrano in vodo,drisko povzro\u010data toplotno ob\u010dutljivi in toplotno odporni enterotoksin<\/p>\n

ENTEROHEMORAGI\u010cNA ESCHERIA COLI
\n<\/strong>
\nPovzro\u010da krvavo drisko, lahko z odpovedjo ledvic, okvare povzro\u010da celi\u010dni strup (citotoksin-verotoksin) zastrupimo se z mesom in nepasteriziranim mlekom<\/p>\n

GLIVE RODU ASPEGILLUS<\/strong>
\n\"aspergillus\"
\nTvorijo strupnine,ki jih imenujemo alfatoksini.<\/p>\n

Najdemo jih v mleku,koruzi,na stro\u010dnicah,orehih in le\u0161nikih,namno\u017eijo se na zrnju, \u010de je skladi\u0161\u010deno v vla\u017enem toplem prostoru.<\/p>\n

Zastrupitev povzro\u010da hude okvare pri mladih ljudeh,tudi smrt.<\/p>\n

Nekateri rodovi so tudi kancerogeni.<\/p>\n

PARAZITSKE \u017dIVALI V PREBAVILIH:<\/strong><\/p>\n

GIARDIA LAMBLIA<\/strong><\/p>\n

Je bi\u010dkar, najdemo ga pri \u010dloveku\u00a0 v dvanajstniku in tankem \u010drevesu. <\/strong>Raz\u0161irjen je po vsem svetu. \u010clovek se oku\u017ei z onesna\u017eeno vodo in hrano. Znaki bolezni so driska, napenjanje v trebuhu in huj\u0161anje. Pojavlja se v organizmu v gibljivi obliki- trofozoitu, v iztrebkih in v okolju v obliki cist, ki so odporne na razli\u010dne vplive v okolju. Pri bolnikih i\u0161\u010demo trofozoite mikroskopsko v aspiratu dvanajstnika, ciste pa v iztrebkih.<\/p>\n

ENTAMOEBA HYSTOLYTICA<\/strong><\/p>\n

Povzro\u010da amebno gri\u017eo in zunaj \u010drevesne bolezni v obliki ognojkov jeter, plju\u010d in mo\u017eganov. <\/strong>Raz\u0161irjen je povsod.<\/p>\n

Rezervoar so osebe, ki nosijo ciste v\u00a0 \u010drevesu. Vir oku\u017ebe je onesna\u017eena voda in hrana, z rokami. Iz teko\u010dih in sve\u017eih iztrebkov najdemo gibljivo obliko trofozoita, v trdnih iztrebkih pa ciste. I\u0161\u010demo trofozoite in ciste z mikroskopom in jih tudi zasejemo na primerno goji\u0161\u010de.<\/p>\n


\nCRYPTOSPORIDIUM PARUUM<\/strong><\/p>\n

Povzro\u010da drisko pri \u010dloveku, zajeda tanko \u010drevo, prena\u0161a se s hrano (nepasteriziranim mlekom, oku\u017eenim mesom, pitno vodo in rokami ).Pri osebah z okvarjeno imunostjo ali podhranjenostjo so bolezenski znaki huj\u0161i (te\u017eko drisko,izgubo telesne te\u017ee). I\u0161\u010demo ga v obarvanih razmazih pod mikroskopom.<\/p>\n

TENIA SOLIUM-tenioza<\/p>\n

Je\u00a0 svinjska trakulja, <\/strong> ima glavo, 4 priseske, kaveljce in \u0161tevilne odrivke. Je dvospolnik.<\/p>\n

Dose\u017ee lahko dol\u017eino 2-6 metrov, oku\u017eimo se z li\u010dinkami v mesu. Povzro\u010da s svojimi izlo\u010dki nespe\u010dnost, pomankanje teka, huj\u0161anje, bole\u010dine v trebuhu in motnje v prebavi.<\/p>\n

Pri \u010dloveku iz li\u010dink zraste odrasla trakulja v tankem \u010drevesu.\u00a0 Glavni gostitelj je \u010dlovek, vmesni gostitelj je svinja. Zreli odrivki in jaj\u010deca se izlo\u010dajo z blatom, pojedo jih svinje, meso je oku\u017eeno, razvije se cisticerkus s skoleksi, mo\u017ena je tudi infekcija z jaj\u010deci (cisterkoza pri \u010dloveku). Dokazujemo jaj\u010deca in odrivke v blatu.<\/p>\n

EHINOKOKOZA-oku\u017eba z li\u010dinko pasje trakulje<\/strong><\/p>\n

Echinococcus granulosus je majhna nekaj mm. \u017divi v prebavilih psa, li\u010dinka se v dvanajstniku razvije iz jaj\u010dec predre steno in vstopi skozi kapilare v kri in jetra,od tod gre v srce, plju\u010da, mo\u017egane in drugam.<\/p>\n

Kjer se li\u010dinka ustavi v telesu se spremeni v mehurnjak, ki raste do veli\u010dine pomaran\u010de ali ve\u010d. Pes izlo\u010da z iztrebki veliko jaj\u010dec ki se oprimejo dlake. \u010clovek se inficira z dotikom ali \u010de se z jaj\u010deci oku\u017ei hrana.V serumu i\u0161\u010demo protitelesa proti antigenu,ki je prirejen iz mehurnjaka,Bolj\u0161e pa je za ugotovitev bolezni RTG ali UZ<\/p>\n

TENIA SAGINATA<\/strong><\/p>\n

Ali progasta trakulja<\/strong>, pri nekaterih ljudeh ne povzro\u010da znamenj bolezni, drugi pa imajo bole\u010dine v trebuhu, imajo drisko in huj\u0161ajo. Edini kon\u010dni gostitelj je \u010dlovek, vmesni je govedo. V iztrebkih se izlo\u010dajo jaj\u010deca z \u010dlenki.<\/p>\n

\u010ce pridejo jaj\u010deca v govedo, se v \u017eivali sprostijo li\u010dinke, ki predrejo steno \u010drevesja, nato potujejo po mezgovnicah v kri in druge organe, tam se encistirajo. \u010clovek se oku\u017ei, \u010de poje z mesom mehurnjak (cisto), v kateri so glave za \u0161tevilne nove trakulje. V prebavilih kmalu zraste nova trakulja, ki je lahko dolga do 12 metrov.<\/strong><\/p>\n

ASCARIS LUMBRICOIDES<\/strong><\/p>\n

Je navadna \u010dlove\u0161ka glista, je med najve\u010djimi, ki zajedajo \u010drevesju \u010dloveka , samica je dolga do 12cm, samec je nekoliko kraj\u0161i. Samica dnevno izle\u017ee preko 300 000 jaj\u010dec, po oploditvi gredo jaj\u010deca z \u010dlovekovim blatom v zemljo, kjer dozorijo larve pribli\u017eno v 6 tednih. Te se prilepijo na rastline in \u010dlovek jih poje, po zau\u017eitvi larv zraste v tankem \u010drevesju \u010dloveka majhna glista.<\/p>\n

Pri svojem zorenju lahko larve preidejo v kri, jetra, srce, plju\u010da, po\u017eiralnik.\u0160koduje \u010dloveku zaradi potovanja li\u010dink,mehani\u010dnih motenj in zaradi strupenih presnovkov Kontaminirana je voda, zelenjava, predmeti z jaj\u010deci. Za dokazovanje vzamemo iztrebke v katerih i\u0161\u010demo jaj\u010deca.<\/p>\n

ENTEROBIUS VERMICULARIS-enterobioza<\/strong>
\n\"enterobioza\"
\nAli podan\u010dica<\/strong>, je dolga nekaj mm. V iztrebkih se naglo giblje in jo lahko opazimo.<\/p>\n

Samica odlaga jaj\u010deca v gube zadnjika, to so zrela jaj\u010deca in lahko pride do avtoinfekcije. Povzro\u010da srbenje in posledi\u010dno praskanje. Iz ust potujejo jaj\u010deca v tanko in debelo \u010drevo, kjer se razvije odrasla glista.<\/p>\n

Prena\u0161a se s stikom, zunaj pre\u017eivijo ve\u010d dni ali tednov. \u010clovek je edini gostitelj. Dokazujemo jo tako da jaj\u010deca prilepimo na celofansko trak in se ta nanj prilepijo, nato pogledamo pod mikroskopom.<\/p>\n

TRICURIS TRICHIURA-bi\u010deglavec<\/strong><\/p>\n

Je glista, ki ima obliko bi\u010da.<\/strong> Prvi dve tretjini sta tanki in zaviti kot bi\u010d, na tem koncu je tudi glava. Zadnji zadebeljeni del nosi ostale organe in je videti, kot ro\u010daj bi\u010da. Zajeda v debelem \u010drevesju in povzro\u010da vnetje, raz\u0161irjen je po vsem svetu. \u010clovek je edini gostitelj.<\/p>\n

Ta parazit ponavadi ne povzro\u010da bolezenskih znakov. Jaj\u010deca, ki se izlo\u010dajo z iztrebki niso zrela in se morajo nekaj \u010dasa zadr\u017eevati v okolju, da se \u010dlovek lahko oku\u017ei z \u017eivili,vodo in zemljo ki so bili onesna\u017eeni z iztrebki. Mikroskopsko i\u0161\u010demo v iztrebkih zna\u010dilna jaj\u010deca.<\/p>\n

ANCYLOSTOMA DUODENALE<\/strong><\/p>\n

Pogosta je v rudnikih in predorih ki so onesna\u017eeni z \u010dlove\u0161kimi iztrebki.Vstopa skozi ko\u017eo, povzro\u010da dolgotrajno bolezen, ki \u010dloveka zelo iz\u010drpa. Prisesa se na sluznico zgornjega dela tankega \u010drevesa in pije kri 0,8ml na dan. Iz jaj\u010dec se \u017ee v okolju razvije li\u010dinka po levitvi nastane filariformna li\u010dinka 3 li\u010dinka,\u00a0 ki vdre v organizem skozi ko\u017eo ob lasnih me\u0161i\u010dkih.\u00a0 Skozi srce v plju\u010da in v prebavila .V iztrebkih mikroskopsko i\u0161\u010demo jaj\u010deca.<\/p>\n

TRICHINELA SPIRALIS<\/strong>
\n
\nDrugo ime je lasnica.<\/strong> Drobna glista, ki najeda \u010dloveka, doma\u010de in divje \u017eivali. Lasnica se zarije v sluznico prebavil in koti \u017eive li\u010dinke, ki po mezgovnicah pridejo v krvni obtok, te se zvijejo in obdajo z opno v gibalnih mi\u0161icah. Te\u017eave, ki jih povzro\u010dajo: bole\u010dina v mi\u0161icah, mrzlica, vro\u010dina, okvare dihal in sr\u010dne mi\u0161ice. Li\u010dinke ostanejo v mi\u0161icah vse \u017eivljenje. Vir oku\u017ebe je pra\u0161i\u010dje meso. Doka\u017eemo jo z biopsijo – izre\u017eemo ko\u0161\u010dek mi\u0161i\u010dnega tkiva in ga opazujemo. Zato je tudi potreben stalen nadzor mesa v klavnicah.<\/p>\n

FASCIOLA HEPATICA-fasciolozo<\/strong><\/p>\n

Ali jetrni metljaj<\/strong>, raz\u0161irjen je po vsem svetu, navadno zajeda rastlinojede \u017eivali, \u010dlovek se oku\u017ei naklju\u010dno z eno od razvojnih stopenj li\u010dink, ki se naselijo na obvodnih rastlinah ali vodo. \u010ce pride li\u010dinka v \u010drevo, potuje v jetra in \u017eol\u010dne vode, kjer dorastejo, jaj\u010deca se izlo\u010dajo skozi \u017eol\u010d v \u010drevo. Za popoln \u017eivljenjski krog mora imeti \u0161e vmesnega gostitelja pol\u017ea. Najve\u010dkrat se naseli na jetrih in dela ognojke in jih uni\u010duje zapira \u017eol\u010devod. Za dokaz i\u0161\u010demo jaj\u010deca v iztrebkih.<\/p>\n


\nOKU\u017dBE\u00a0 SE\u010cIL IN SPOLNIH ORGANOV<\/strong><\/p>\n

[wp_ad_camp_1]<\/p>\n

BAKTERIJSKA VNETJA SE\u010cIL<\/p>\n

ESCHERICHIA COLI<\/strong><\/p>\n

Povzro\u010da 60% oku\u017eb. G- pali\u010dka, gibljiva ima bi\u010dke in fimbrije, Tipi dolo\u010dene zgradbe antigena O so bolj invazivni,ker imajo ovojnico K(kapsulo),specifi\u010dne polisaharidne zgradbe,imajo tudi beljakovinske izrastke fimbrije, ki se ve\u017eejo na epitel se\u010dil.<\/p>\n

PROTEUS MIRABILIS<\/strong><\/p>\n

\u017divi v \u010drevesu\u00a0 \u010dloveka, v prsti in vodi. Povzro\u010da vnetje se\u010dil, ran, sepso najve\u010dkrat pri hudih bolnikih.<\/p>\n

PSEUDOMONAS AERUGINOSA<\/strong><\/p>\n

Je G-, gibljiva, aerobna, nesporogena bakteria splo\u0161no raz\u0161irjena, najdemo jo v\u00a0 vodi, raztopinah, prena\u0161a se z rokami, naseli se lahko v \u010drevesju\u00a0 bolnikov. Povzro\u010da bolni\u0161ni\u010dne oku\u017ebe se\u010dil in ran ter druga vnetja.<\/p>\n

STAPHYLOCCUS SAPHROPHYTICUS<\/strong><\/p>\n

Je koagulaza negativen stafilokok, G+ povzro\u010da oku\u017ebe se\u010dil pri mladih, spolno dejavnih \u017eenskah. Naseli se na ko\u017ei okoli se\u010dnice in na sluznico se\u010dil.<\/p>\n

ENTEROCOCCUS\u00a0 FAECALIS<\/strong><\/p>\n

Prebiva v \u010drevesju in na sluznicah \u010dloveka. G+ kok \u010ce se raz\u0161iri iz \u010drevesja povzro\u010da vnetje. Prena\u0161a se z vodo, hrano, rokami. Preiskujemo bakterije v se\u010du.<\/p>\n


\nSPOLNO PRENOSLJIVE BOLEZNI:<\/strong><\/p>\n

TREPONEMA PALLIDUM
\n
\nPovzro\u010da sifilis <\/strong><\/p>\n

\"sifilis\"<\/strong>\u010clovek se oku\u017ei ob spolnem stiku ali preko matere na plod ali zdravstveni delavci s stikom z oku\u017eenim.<\/p>\n

Je zelo nalezljiva bolezen v zgodnjem stadiju, ko nastane trdi \u010dankar, pa tudi v drugem stadiju, ko nastanejo izpu\u0161\u010daji. V tretjem stadiju navadno bolnik ni ku\u017een, tedaj nastanejo kroni\u010dna vnetja z razpadom tkiva.<\/p>\n

Pri prepre\u010devanju je pomembno takoj\u0161njo zdravljenje bolnikov in oseb, ki so bila v stiku.bakterija je G-spiralna gibljiva anaerobna. Prvi znak je trdi \u010dankar, ki nastane na mestu kjer je vdrla bakterija in se kmalu zaceli.<\/p>\n

\u010ce takrat bolnik ni zdravljen treponema vdre v kri in preide v drugi stadij, kjer so izpu\u0161\u010daji in razjede na ustih. Pri majhnem \u0161tevilu pa nastane tretji stadij. Za preiskavo i\u0161\u010demo gibljive treponeme na dnu trdega \u010dankarja ali v krvi.<\/p>\n

NESSERIA\u00a0 GONORRHOEAE<\/strong><\/p>\n

Prebiva na sluznicah spolovil le pri \u010dloveku. Povzro\u010da vnetje se\u010dnice, no\u017enice, rodil, pri novorojen\u010dkih vnetje o\u010desne veznice. Prena\u0161a se spolno. Je G\u2014diplokok ima fimbrije in posebno beljakovine (Opa) za pritrditev na celice sluznic, za gojitev v laboratoriju potrebuje bogato goji\u0161\u010de in visok CO2.<\/p>\n

Gonokok \u017eivi v celicah se\u010dil, spolovil in o\u010desne veznice, ter povzro\u010di gnojni izcedek. Bakterije najdemo v gnojnem izcedku. Pri \u017eenskah bris materni\u010dnega vratu.<\/p>\n


\nHAEMOPHILUS DUCREYI<\/strong><\/p>\n

Je gram-, povzro\u010da nalezljivo spolno bolezen mehki \u010dankar. Nastanejo bole\u010de razjede na spolovilih ali okoli zadnjika, ote\u010dejo bezgavke\u00a0 v dimlajh.<\/p>\n

CLAMYDIA TRACHOMATIS<\/strong><\/p>\n

Je drobna G-, je znotraj celi\u010dni zajedalec, povzro\u010da negonokokno vnetje se\u010dnice in rodil. Je najpogostej\u0161i dejavnik neplodnosti. \u017dari\u0161\u010de\u00a0 bolezni je oku\u017eena oseba navidez zdrava, edini nosilec bakterije je \u010dlovek. Prikrita oku\u017eba pri materi lahko prizadene plod in novorojen\u010dka,na poti skozi porodni kanal se oku\u017ei veznica in dihala.<\/p>\n

Odrasel \u010dlovek si jo sam zanese z rokami na o\u010desno veznico. Nekateri tipi so vzrok za dolgotrajno oku\u017ebo o\u010desne veznice in ro\u017eenice (trahom), ki velikokrat povzro\u010di slepoto.<\/p>\n

Nekateri tipi povzro\u010dajo spolno bolezen lymphogranoloma venerum. Na mestu kjer bakterija vstopi nastane razjeda, ki se hitro pozdravi, nakar se pove\u010dajo bezgavke, pojavi se vro\u010dina. Dokazovanje klamidijske oku\u017ebe pregledujemo postr\u017eke celic se\u010dnice,veznice,no\u017enice neposredno\u00a0 v ku\u017enini z imunofluorescen\u010dno ali imunoencimsko metodo ali dokazujemo specifi\u010dno DNK s hibridizacijskim testom. Ku\u017enine zasejemo tudi v celi\u010dne kulture.<\/p>\n


\nVIRUSNE OKU\u017dBE SPOLOVIL:<\/strong><\/p>\n

HIV VIRUS<\/strong>
\n– virus HIV: humani virus imunske pomanjkljivosti, ki povzro\u010da AIDS<\/p>\n

HIV je enovija\u010dni ikozaedri\u010den virus RNK z ovojnico poznamo dva tipa, ki povzro\u010data AIDS pri \u010dloveku, HIV-1 (pogost) in HIV-2 (redek v Evropi) pri vstopu HIV v telo nastane prehodna vro\u010dina, pove\u010danje bezgavk, vnetje \u017erela in osip v krvi je velika koli\u010dina virusa, protitelesa se za\u010dnejo tvoriti po nekaj tednih ali mesecih v naslednjem obdobju je \u010dlovek na videz zdrav, v krvi so protitelesa, antigen p24 in virus\u00a0 virus se medtem razmno\u017euje v limfnem sistemu, uni\u010duje celice, se antigensko spreminja in prepre\u010duje imunskemu sistemu, da bi ga uni\u010dil ponovno se pojavijo znaki bolezni, v krvni plazmi in v limfocitih v krvi pa velike koli\u010dine virusa\u00a0 pojavijo se razli\u010dne oku\u017ebe (bakterijske, virusne, glivne, parazitne) ker telo oku\u017ebe ne more zamejiti, se mikroorganizmi razli\u010dnih vrst \u0161irijo v kri, v razli\u010dne organe in tudi v centralno \u017eiv\u010devje zaradi vseh teh vzrokov, bolnik najve\u010dkrat umre.<\/p>\n

Prena\u0161a se praviloma s spolnim odnosom,ter od obolele matere na otroka ob porodu,drugi na\u010dini prenosa z oku\u017eeno krvjo in krvnimi izdelki ter pri delu v zdravstvu, iglami vbodi.<\/p>\n

Pri sumu na oku\u017ebo z HIV dolo\u010dijo \u0161t.limfocitov CD4,protitelesa proti gp120,p24 in drugim antigenom(z metodo Western blot)<\/p>\n

HERPES SIMPLEX
\nPAPILOMA VIRUSI
\nVIRUS HEPATITIS B <\/strong><\/p>\n

 <\/p>\n

PARAZITARNE OKU\u017dBE SPOLOVIL:<\/p>\n

TRIHOMONAS\u00a0 VAGINALIS
\n\"trichomonas-vaginalis\"
\nJe pra\u017eival hru\u0161kaste oblike, bi\u010dkar. Povzro\u010da vnetje no\u017enice in se\u010dnice.<\/p>\n

Sluznica no\u017enice je vneta in prekrita z rumenkastim izcedkom. Prena\u0161a se s spolnim odnosom lahko pa tudi z vla\u017enimi onesna\u017eenimi brisa\u010dami, predmeti, ginekolo\u0161kimi instrumenti..<\/p>\n

Mo\u0161ki je samo prena\u0161alec. Parazita i\u0161\u010demo v izcedku se\u010dnice in no\u017enice,ter se\u010du z mikroskopom,ku\u017enine lahko zasejemo na goji\u0161\u010de za osamitev.<\/p>\n

Parazit ne dela cist,ima le vegetativno obliko. Preiskavo naredimo takoj po odvzemu ku\u017enine in isto\u010dasno zasejemo v goji\u0161\u010de podobno za osamitev ameb.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

OKU\u017dBA \u017dLEZ SLINAVK: VIRUS PAROTITISA Povzro\u010da mumps, prena\u0161a se kaplji\u010dno,\u00a0 je srednje velik, ima genom RNK, ovojnico, hemaglutinine in nevraminidiazo. Virus po oku\u017ebi skozi dihala potuje v obu\u0161esnice, kjer se razmno\u017euje, vstopa tudi v kri in od tam v druge organe \u017elezo slinavko, vnete so tudi mo\u017eganske opne ali spolne \u017eleze posledica je lahko neplodnost. … Preberi ve\u010d o Virusne oku\u017ebe prebavil, Bakterijske oku\u017ebe prebavil, Paraziti v prebavilih, Oku\u017ebe se\u010dil in spolnih organov<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[556],"tags":[173,618,557,176,174],"class_list":["post-550","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-2letnik-mikrobiologija","tag-bakterije","tag-bakterijska-vnetja","tag-mikrobiologija","tag-paraziti","tag-virusi"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/550","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=550"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/550\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":12123,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/550\/revisions\/12123"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=550"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=550"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=550"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}