{"id":561,"date":"2009-01-12T13:33:26","date_gmt":"2009-01-12T12:33:26","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=561"},"modified":"2010-06-15T14:22:58","modified_gmt":"2010-06-15T13:22:58","slug":"virusne-bolezni-bakterijske-okuzbe-paraziti-krvnega-obtoka-bakterijske-zoonoze-toksoplazmoza-borrelia-burgdorferi-borelija-lymska-borelioza-steklina-virus-rabies-zivcevje-okuzbe-zivcevja","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/virusne-bolezni-bakterijske-okuzbe-paraziti-krvnega-obtoka-bakterijske-zoonoze-toksoplazmoza-borrelia-burgdorferi-borelija-lymska-borelioza-steklina-virus-rabies-zivcevje-okuzbe-zivcevja\/","title":{"rendered":"Virusne bolezni, bakterijske oku\u017ebe, paraziti krvnega obtoka, bakterijske zoonoze"},"content":{"rendered":"

\"meningitis\"OKU\u017dBE \u017dIV\u010cEVJA<\/p>\n

NEISSERIA MENINGITIDIS<\/strong><\/p>\n

Neisseria meningitidis G\u2014 diplokok z polisaharidno kapsulo ali meningokok povzro\u010da epidemi\u010dni meningitis ki se ka\u017ee z vro\u010dino, hudim glavobolom, bole\u010dinami in otrplostjo tilnika in meningokokno sepso. Bolezen lahko nastane posami\u010dno, \u010deprav se pogosteje pojavlja v epidemi\u010dnih valovih, ki zajamejo ve\u010d oseb. Ob\u010dutljive so mlade osebe med 15-25 letom starosti. Velikokrat se raz\u0161iri v vojski, \u010de so prostori prenapolnjeni.<\/p>\n

\u010clovek je edini nosilec meningokoka, pri katerem se zadr\u017euje v nosno\u017erelnem prostoru. Meningokoki se \u0161irijo s kapljicami iz dihal in vstopajo v telo skozi nosno\u017erelni prostor, za prepre\u010devanje uporabljamo cepivo. Znanih je ve\u010d tipov, najpogostej\u0161i je kapsularni tip A,B,C. Za rast potrebujejo goji\u0161\u010de s segreto krvjo in pove\u010dano koli\u010dino CO2 v zraku.<\/p>\n

Pri vnetju se nabira v \u017eiv\u010devju gnoj. Bakterije, ki se razmno\u017eujejo v krvi, okvarijo stene \u017eil. Nastane huda bolezen s krvavitvami v ko\u017eo in \u017eivljenjsko pomembne organe in smrt. Za osamitev meningokoka\u00a0 obarvamo razmaz gnojnega likvorja in i\u0161\u010demo diplokoke v levkocitih in zunaj njih. V likvorju dokazujemo polisaharidne antigene.<\/p>\n

Gnojni bakterijski meningitis, ki pa ni epidemi\u010den povzro\u010dijo razli\u010dne bakterije: Streptococcus pneumoniae in Haemophilus influenze. Pri novorojen\u010dkih nastane oku\u017eba pri prehodu porodnega kanala:\u00a0 Streptococcus agalactiae, Listeria monocytogenes, Escherichia coli.<\/p>\n

<\/p>\n

VIRUSNI POVZRO\u010cITELJI VNETIJ CENTRALNEGA \u017dIV\u010cEVJA:<\/strong><\/p>\n

Povzro\u010dajo vnetja mo\u017eganskih open(meningitis) ali pa prevladuje vnetje mo\u017eganov (encephalitis), likvor pri vnetjih je bister, vendar je v njem pove\u010dano \u0161t. Limfocitnih celic.<\/p>\n

POLIOVIRUSI<\/strong><\/p>\n

Povzro\u010dajo poliomelitis ali otro\u0161ko ohromelost. Je akutna nalezljiva bolezen, zajame centralno \u017eiv\u010devje. \u010clovek je edini rezervoar. Najdemo ga v \u017erelu in \u010drevesju\u00a0 bolnih in zdravih ljudi. Razna\u0161a se z iztrebki, vodo, hrano, rokami. Uvedeno je bilo obvezno cepljenje otrok. Je drobni kubi\u010dno somerni virus RNK brez ovojnice.<\/p>\n

Poznamo 3 antigenske tipe 1,2,3. vstopajo skozi usta v telo, razmno\u017eujejo se v \u017erelu in \u010drevesju, limfnem tkivu in bezgavkah. \u0160iri se v kri, nato preide v \u017eiv\u010devje kjer uni\u010duje \u017eiv\u010dne celice z razmno\u017eevanjem v njih. Bolezen lahko poteka v nespoznavni obliki kot meningealno vnetje brez ohromelosti ali kot te\u017eko vnetje \u017eiv\u010devja z ohromelostjo.<\/p>\n

Virus I\u0161\u010demo v izpirkih \u017erela in v iztrebkih z zasejevanjem v celi\u010dne kulture. V serumu\u00a0 ugotavljamo zve\u010danje koli\u010din protiteles z nevtralizacijskim testom..<\/p>\n

VIRUS COXSACKIE<\/strong>
\n\"virus-coxsackie\"V to skupino enterovirusov uvr\u0161\u010damo v 29 antigenskih tipov,ki jih delimo v skupino A in B.<\/p>\n

Po lastnostih podobni poliovirusom. Povzro\u010dajo poletne prehlade, gripi podobne\u00a0 bolezni, pa tudi meningitis.<\/p>\n

Virusi skupine A povzro\u010dajo vnetje \u017erela in ust z nastankom drobnih mehur\u010dkov in razjed,skupina B hude bole\u010dine v prsnem ko\u0161u in hudo vnetje sr\u010dne mi\u010dice,pri novorojen\u010dkih povzro\u010di smrt.<\/p>\n

Osamimimo ga z izpirkom \u017erela in iztrebkov v celi\u010dni kulturi.<\/p>\n

Pri meningitisu-likvor.<\/p>\n

ECHOVIRUSI<\/strong><\/p>\n

Uvr\u0161\u010damo med enteroviruse podobni poliovirusom. Poznamo 30 antigenskih tipov. Povzro\u010dajo meningitis,vro\u010dinske in prehladne bolezni z drisko.<\/p>\n

Prena\u0161ajo se kot povzro\u010ditelji \u010drevesnih bolezni,med dojen\u010dki jih razna\u0161ajo negovalke.<\/p>\n

I\u0161\u010demo ga v izpirkih\u00a0 in odbriskih \u017erela v iztrebkih in likvorju zasejemo v celi\u010dne kulture.<\/p>\n

Ugotavljamo jih tudi z dokazovanjem nukleinskih kislin.<\/p>\n

KLOPNI MENINGOENCEFALITIS<\/strong><\/p>\n

Je v SLO endemi\u010den. Virus se zadr\u017euje v klopu Ixodes in se prena\u0161a tudi na potomke oku\u017eenega klopa. Klop z ugrizom prena\u0161a virus na vreten\u010darje. Rezervoar so mali gozdni glodalci.<\/p>\n

Bolezni se izognemo s cepljenjem ali pa jih nemudoma odstranimo s ko\u017ee. Je\u00a0 RNK virus z lipidno ovojnico. Na mestu vboda vstopi v limfo in kri, ki se najprej ka\u017ee kot prehladno obolenje, ki mine nato prodre v centralno \u017eiv\u010devje kjer povzro\u010di vnetje in okvaro \u017eiv\u010dnih celic nato se pri bolniku pojavijo znaki vnetja centralnega \u017eiv\u010devja, vro\u010dina, bruhanje, trd tilnik, motnje zavesti.<\/p>\n

Bolnik lahko umre ali pa se stanje zelo po\u010dasi izbolj\u0161a.Dokazujemo ga s preiskavo parnih serumov na prisotnost protiteles.<\/p>\n

VIRUS RABIES<\/strong>
\n\"rabies-virus-stekline\"
\nPovzro\u010da steklino.<\/p>\n

Rezervoar so bolne \u017eivali. Virus se prena\u0161a s slino od bolne \u017eivali na \u017eival z ugrizom.<\/p>\n

Gre za akutno bolezen osrednjega \u017eiv\u010dnega sistema, ki pa je skoraj vedno smrtna.<\/p>\n

Pojavlja se epidemi\u010dno v mestni ali gozdni obliki. Pomembno je cepljenje psov in ma\u010dk. \u010ce \u010dloveka ugrizne stekla \u017eival, se je treba takoj cepiti. Je virus RNK z ovojnico v obliki izstrelka.<\/p>\n

Virus se na mestu vnosa razmno\u017euje v mi\u0161i\u010dju in vezivu, nato vstopi po\u010dasi skozi periferne \u017eivce\u00a0 v centralno \u017eiv\u010devje. Znaki bolezni se pojavijo \u0161ele po 30-60 dneh ali ve\u010d, hitreje pri ugrizu v glavo.<\/p>\n

Pomembni bolezenski znaki so kr\u010di mi\u0161ic ust in \u017erela iztekanje sline, strah pred vodo(hidrofobija). Pri bolnih \u017eivalih i\u0161\u010demo virusne vklju\u010dke v mo\u017eganih z imunofluorescen\u010dno metodo in z vbrizgavanjem ku\u017enine v mo\u017egane testnih mi\u0161k in v celi\u010dne kulture. Te preiskave delajo le specializirani laboratoriji.<\/p>\n

SPONGIOFORMA ENCELOPATIJA<\/strong><\/p>\n

Povzro\u010dajo prioni so najmanj\u0161i delci, ki sodelujejo pri bolezni drobne beljakovine brez nukleinske kisline znane prionske bolezni so:\u00a0 -praskavica pri ovcah, bolezen norih krav in ma\u010dk, Creutzfeldt-Jakobova bolezen pri \u010dloveku.<\/p>\n

Prena\u0161a se predvsem z mo\u017eganskim tkivom. Skupne zna\u010dilnosti prionskih bolezni: -dolga infekcijska doba\u00a0 po\u010dasno napredovanje bolezni, ki se kon\u010da s smrtjo prizadene osrednje \u017eiv\u010devje spremembe so v obliki spongioformne degeneracije nevronov – pojavljajo se v ku\u017eni, sporadi\u010dni in dedni obliki. Preiskave za dokaz bolezni izvajao le redki raziskovalni laboratoriji.<\/p>\n

BAKTERIJSKI POVZRO\u010cITELJI BOLEZNI, KI SE PRENA\u0160AJO S \u010cLENONO\u017dCI:<\/strong><\/p>\n

YERSENIA PESTIS<\/strong>
\nAli bacil kuge, je drobna gram – s kapsulo izlo\u010da ve\u010d strupnin, z veliko invazivnostjo, povzro\u010da kugo, ki je bolezen predvsem gozdnih glodalcev. Prepre\u010dujemo jo z zatiranjem podgan, na \u010dloveka jo prena\u0161a podganja bolha.<\/p>\n

Bakterija proizvaja ve\u010d strupnin. Bacil se z mesta vboda \u0161iri v lokalne bezgavke, kjer nastane vnetje s krvavitvami in razpadom tkiva imenujemo (bubonska kuga) ob takoj\u0161nem zdravljenju niso ve\u010d nevarni za \u0161irjenje. \u010ce pa kri raznese povzro\u010ditelja po vsem telesu kjer nastanejo krvavitve in okvare plju\u010dna kuga je zelo nevarna saj se hitro \u0161iri z kapljicami s \u010dloveka na \u010dloveka.. Je karantenska\u00a0 bolezen za ogro\u017eene je na razpolago cepivo. Preiskujemo aspirat bezgavk, kri sputum z direktno imunoflourescenco.<\/p>\n

BORRELIA BURGDORFERI<\/strong>
\n\"klopi-borelija-lymska-borelioza\"
\nG-spiralna mikroaerofilna bakterija, ki povzro\u010da Lymsko boreliozo. Borelioza je raz\u0161irjena v ZDA in v Evropi, v SLO je endemi\u010dna. Gozdni glodavci, predvsem mi\u0161i, so rezervoar oku\u017ebe, ki se prena\u0161a s klopi rodu Ixodes od \u017eivali na \u017eivali.<\/p>\n

Klopi so pri nas oku\u017eeni v visokem odstotku in bolezen prena\u0161ajo na \u010dloveka. Bolezni se izognemo, \u010de se izognemo stiku z klopom. Klopa, ki se \u017eeli prisesati na telo, moramo nemudoma odstraniti. Borrelia burgdorferi je skupno ime za ve\u010d tipov te bakterije, ki se pojavlja tudi v SLO.<\/p>\n

Pri vbodu klopa nastane rde\u010dkasta sprememba. Bakterija potuje v kri, se naseli v sklepih in centralnem \u017eiv\u010devju, \u010de bolnika ne zdravimo takoj. Od ko\u017ene spremembe do razvoja bolezni pote\u010de ve\u010d tednov ali mesecev.<\/p>\n

Pri nezdravljenih osebah nastanejo kroni\u010dne okvare \u017eiv\u010devja in sklepov. Borelijo i\u0161\u010demo v vzorcih ko\u017ee, v krvi, v likvorju in v sklepni teko\u010dini.<\/p>\n

Za osamitev je potrebno zelo bogato goji\u0161\u010de, ker so borelije za gojitev v laboratoriju zelo zahtevne. Z imunofluorescen\u010dnim in imunoencimskim testom ugotavljamo pove\u010dano koli\u010dino protiteles v serumu.<\/p>\n

RICKETTSIA PROWAZEKII<\/strong><\/p>\n

Drobna G- znotrajceli\u010dna bakterija povzro\u010da epidemi\u010dno pegavico. Prebiva in se naseljuje v v \u010dloveku prena\u0161a jo \u010dlove\u0161ka u\u0161 z odlaganjem iztrebkov na ko\u017ei in s praskanjem vnesemo rikecijo v kri. Okvarja celice \u017eilja prizadeti so ko\u017ea , srce in mo\u017egani.<\/p>\n

Ka\u017ee se z visoko vro\u010dino, osipom, prizadetostjo mo\u017egan. Pri nekaterih se zadr\u017ei dolga leta v telesu.<\/p>\n

Za potrditev suma ugotavljamo prisotnost protiteles z imunofuorescen\u010dno metodo. Osamimo jih lahko v rumenjakovi vre\u010dki oplojenega jajca,budrah,mi\u0161ih. Strogi varstveni ukrepi.
\n
\nCOXIELLA BURNETI<\/strong>
\nDrobna G- znotrajceli\u010dna bakterija, povzro\u010da vro\u010dico Q, na koze, ovce, govedo bolezen prena\u0161ajo klopi.<\/p>\n

Izlo\u010da se v iztrebkih in v se\u010du,v\u010dasih tudi v mleku. \u017divali oku\u017eijo\u00a0 zemljo in tla \u010dlovek pa se oku\u017ei s stikom \u017eivali z vdihavanjem prahu in z nepasteriziranem mlekom. Razmno\u017euje se v makrofagih predvsem v plju\u010dih.<\/p>\n

Povzro\u010da vro\u010dinsko bolezen podobno influenci ali plju\u010dnico.Bolezen potrdimo z dokazom zve\u010dane koli\u010dine protiteles.<\/p>\n

BAKTERIJSKE ZOONOZE BREZ PRENA\u0160ALCA-atropoda<\/strong><\/p>\n

LEPTOSPIRA INTERROGANS<\/strong>
\n\"Interrogans\"
\nG-spiralna bakterija,povzro\u010da leptospirozo bolezen \u017eivali, zbolijo podgane, mi\u0161i, divji glodavci, psi, svinje, govedo.<\/p>\n

\u017divali izlo\u010dajo leptospire v se\u010du in iztrebkih v stoje\u010dih vodah ostanejo \u017eive ve\u010d tednov. Oku\u017eimo se z plavanjem v stoje\u010dih vodah, izjemoma tudi z hrano. Leptospira vstopi v telo, \u010de jo pogoltnemo z vodo, lahko pa tudi skozi sluznico ali po\u0161kodovano ko\u017eo.<\/p>\n

Pride v kri, ledvica in jetra. Ka\u017ee se kot blaga vro\u010dinska ali pa s te\u017ekimi okvarami jeter(zlatenica)in ledvic, prizadete mo\u017eganske opne, vneta o\u010desna veznica.<\/p>\n

Osamimo jih iz krvi in se\u010da na posebnem goji\u0161\u010du, i\u0161\u010demo jih z imunoencimskim testom, mikroskopsko v razmazu krvi in sedimentu se\u010da.<\/p>\n

Kri in se\u010d vbrizgajo tudi budram.<\/p>\n

BACILLUS ANTHRACIS<\/strong><\/p>\n

Povzro\u010da antraks je G+sporogena aerobna pali\u010dka. Povzro\u010da bolezen rastlinojedih \u017eivali, zlasti goveda in ovc. Bolne \u017eivali izlo\u010dajo bacile s slino, iztrebki, s se\u010dem. Poginule \u017eivali onesna\u017eijo okolje, \u010de jih ne zakopljemo dovolj globoko ali se\u017egejo.<\/p>\n

Spore bacila antraksa pre\u017eivijo v zemlji desetletja, zato je oku\u017eena zemlja stalen rezevoar oku\u017ebe. \u017divali se na pa\u0161i oku\u017eijo s sporami, bacili vstopijo skozi po\u0161kodovano sluznico prebavil, veliko \u017eivali pogine.<\/p>\n

Prepre\u010devanje antraksa temelji na cepljenju \u017eivali in se\u017eigu tistih, ki so zaradi bolezni poginile. \u010clovek se najpogosteje oku\u017ei, skozi po\u0161kodbe na ko\u017ei (mesarji), ali z vdihavanjem spor s ko\u017e in volne (industrijski delavci). Spore v telesu skalijo in se razmno\u017eujejo, \u0161irijo se tudi v kri in organe.<\/p>\n

\u010ce vstopijo skozi ko\u017eo, se na mestu vstopa naredi zna\u010dilna zadebelina, s \u010drno krasto. Bacillus antraks dela v telesu polipeptidno kapsulo, ki olaj\u0161a \u0161irjenje. Izdeluje tudi toksin, ki okvari \u017eile \u017eivljenjsko pomembnih organov, kar pospe\u0161i pogin \u017eivali. Izcedek ali teko\u010dino, postr\u017eek ko\u017ee,nanesemo na predmetnico mikroskopsko pregledamo,isto\u010dasno zasejemo na bakteriolo\u0161ko goji\u0161\u010de.<\/p>\n

VIRUSI HEMORAGI\u010cNIH MRZLIC<\/p>\n

VIRUS RUMENE MRZLICE<\/strong><\/p>\n

Je virus RNK z ovojnico. Povzro\u010da bolezen rumeno mrzlico. Gre za vro\u010dinsko bolezen z zlatenico in krvavitvami. Pojavlja se v Afriki in JA. Prena\u0161a jo komar iz rodu Aedes. Okvarja ledvice in jetra, povzro\u010di krvavitve v prebavilih. Za dokazovanje i\u0161\u010demo protitelesa v serumu.<\/p>\n

VIRUS HANTAAN<\/strong>
\n\"hantann-virus\"Povzro\u010da hemoragi\u010dno mrzlico z renalnim sindromom.<\/p>\n

Za to bolezen je zna\u010dilno, da poleg virusne bolezni z nagnjenostjo h krvavitvam, nastane vnetje in pogosto odpoved ledvic.<\/p>\n

Rezervoar virusa so poljske mi\u0161i. \u010clovek se oku\u017ei v stiku z mi\u0161mi ali njihovimi iztrebki.<\/p>\n

Za potrditev bolezni najve\u010dkrat dokazujemo protitelesa v serumu bolnika.<\/p>\n

PARAZITI KRVNEGA OBTOKA<\/p>\n

TOXOPLASMA GONDII<\/strong><\/p>\n

Pra\u017eival iz skupine trosovcev trofozit je v obliki pomaran\u010dnega krhlja, povzro\u010da toksoplasmozo, bolezen za katero so zna\u010dilne pove\u010dane bezgavke:<\/p>\n

Lahko pride do vnetja o\u010di in centralnega \u017eiv\u010devja. Pri nose\u010dnicah lahko pride po oku\u017ebi, do hudih okvar plodu ali do splava. Rezevoar oku\u017ebe so glodavci, ki imajo v tkivu infektivne ciste, s katerimi se oku\u017ei ma\u010dka. Ma\u010dka je kon\u010dni gostitelj, v katerem nastane spolni razvoj parazita. Oociste se izlo\u010dajo v okolje z iztrebki.<\/p>\n

\u010clovek je naklju\u010dni gostitelj, v katere se toksoplazma razmno\u017euje nespolno. Za \u010dloveka je glavni vir oku\u017ebe ma\u010dka ter meso ali hrana, oku\u017eena s oocistami. Zaradi nevarnosti oku\u017ebe, naj se nose\u010dnice izogibajo stiku z ma\u010dkami in u\u017eivajo le dobro prekuhano meso. Ugotavljamo jo z neposrednim mikroskopskim pregledom bezgavk in tkiv, najve\u010dkrat pa z dokazovanjem protiteles s serolo\u0161kimi testi.<\/p>\n

TRIPANOSOMA<\/strong><\/p>\n

Je bi\u010dkar v krvi in tkivu sesalcev, na \u010dloveka jih prena\u0161ajo \u010dlenono\u017eci. Znana je spalna bolezen Afriki, prena\u0161a jo muha tse-tse. Bolezen se v kon\u010dni obliki ka\u017ee kot vnetje centralnega \u017eiv\u010devja.<\/p>\n

MALARIJA<\/strong>
\n\"malarija\"Je prastara bolezen, ki jo povzro\u010dajo krvne pra\u017eivali- trosovci iz rodu Plazmodium.<\/p>\n

Samica komarja iz rodu Anopheles je prena\u0161alec plazmodija s \u010dloveka na \u010dloveka. Omejena je na tropska podro\u010dja.<\/p>\n

Prepre\u010duje se z uni\u010devanjem komarjev in zdravljenjem bolnikov. Je akutna, pogosto kroni\u010dna bolezen, za\u010dne se nejasno, kmalu nastopi mrzlica in vro\u010dina, ki izmeni\u010dno nara\u0161\u010da in pada. Plazmodij s v \u010dloveku razmno\u017euje nespolno(shizogenija) v samici komarja pa spolno(gametogamija).<\/p>\n

S pikom komarja pride plazmodij v kri, najprej se razmno\u017euje na jetrih, nato se spro\u0161\u010da in vstopa v eritrocite v krvi, tam se zna\u010dilno zavije in razmno\u017euje dokler ne nastanejo spolne celice, ki jih komar vsrka.<\/p>\n

Plasmodije i\u0161\u010demo mikroskopsko v obarvanem razmazu ali gosti kaplji krvi<\/p>\n

LESCHMANIA DONOVANI <\/strong><\/p>\n

Je bi\u010dkar in zajedalec v krvi in tkivu. Prena\u0161a se z vbodom oku\u017eene pe\u0161\u010dene muhe. Vir oku\u017ebe za \u010dloveka so oku\u017eeni glodalci. Povzro\u010dajo ve\u010d oblik bolezni. Po piku potujejo le\u0161manije v jetra, vranico in kostno mozeg. Znaki so huj\u0161anje, otekline vranice, bezgavk in bole\u010dine v sklepih. Parazita i\u0161\u010demo v obarvanih razmazih.<\/p>\n

VIRUSNE BOLEZNI,KI PRIZADENEJO MEZGOVNICE<\/strong><\/p>\n

CITOMEGALOVIRUS (CMV)<\/strong><\/p>\n

Je herpesni virus DNK z lipidno ovojnico, ki je raz\u0161irjen povsod po svetu. \u010clovek je edini nosilec virusa, prena\u0161a se s stikom, virus se izlo\u010da s se\u010dem, izlo\u010dki spolovil, s slino, materinim mlekom, najdemo ga v levkocitih v krvi.<\/p>\n

Oku\u017eba najve\u010dkrat ne daje vidnih znakov. Zelo nevaren je virus za nose\u010dnice, ker povzro\u010da okvare ploda. Nastanejo po\u0161kodbe mo\u017eganov, o\u010di in jeter ter mnogo nepravilnosti v razvoju. Pri ve\u010djih otrocih in odraslih lahko povzro\u010di splo\u0161no bolezen z pove\u010danjem bezgavk, bolezen ugotavljamo z osamitvijo virusa iz izpirkov \u017erela in se\u010da v celi\u010dnih kulturah in z dokazovanjem zve\u010danja koli\u010din protiteles v serumu.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

OKU\u017dBE \u017dIV\u010cEVJA NEISSERIA MENINGITIDIS Neisseria meningitidis G\u2014 diplokok z polisaharidno kapsulo ali meningokok povzro\u010da epidemi\u010dni meningitis ki se ka\u017ee z vro\u010dino, hudim glavobolom, bole\u010dinami in otrplostjo tilnika in meningokokno sepso. Bolezen lahko nastane posami\u010dno, \u010deprav se pogosteje pojavlja v epidemi\u010dnih valovih, ki zajamejo ve\u010d oseb. Ob\u010dutljive so mlade osebe med 15-25 letom starosti. Velikokrat se … Preberi ve\u010d o Virusne bolezni, bakterijske oku\u017ebe, paraziti krvnega obtoka, bakterijske zoonoze<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[556],"tags":[622,621,623,3663,619,624,174,620],"class_list":["post-561","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-2letnik-mikrobiologija","tag-bakterijske-okuzbe","tag-bakterijske-zoonoze","tag-hemoragicna-mrzlica","tag-2letnik-mikrobiologija","tag-okuzbe-zivcevja","tag-paraziti-krvnega-obtoka","tag-virusi","tag-vrste-virusov"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/561","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=561"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/561\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=561"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=561"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=561"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}