{"id":57,"date":"2007-10-23T22:40:47","date_gmt":"2007-10-23T21:40:47","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/biokemija-od-vode-do-membranskih-proteinov\/"},"modified":"2010-06-16T07:25:33","modified_gmt":"2010-06-16T06:25:33","slug":"biokemija-od-vode-do-membranskih-proteinov","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/biokemija-od-vode-do-membranskih-proteinov\/","title":{"rendered":"Biokemija od vode do membranskih proteinov"},"content":{"rendered":"

VODA:<\/strong>70-80% celi\u010dne mase.Je topilo,reaktant,uravnava TT, konc. H ionov in pH,je sestavina.(krvi,CSF,sline,urina,solz),je reducent in produkt oksiredukcijskih reakcij.<\/p>\n

VODA-TOPILO :<\/strong>dobro topne raztopine so POLARNE(alkoholi,estri,amini,amidi).<\/p>\n

Spojine so HIDROFILNE-ustvarjajo H vezi med polarnimi skupinami in vodo.<\/strong>
\n:slabo topne-NEPOLARNE(benzen).V vodi niso topne,hidrofobne.
\n:AMFIFILNE spojine-polarne in nepolarne.
\nINTERAKCIJA VODE:<\/strong><\/p>\n

sp. Se raztapljajo zaradi: dipol-dipol interakcij(H+ privla\u010dijo O\u00ac\u00ac-)
\n: ion \u2013dipol inter.(anion- + O-
\n: karbonilne sk. Ketonov \u2013
\npH: <\/strong> je negativen desetni\u0161ki logaritem.<\/p>\n

Z njim vrednotimo obseg ionizacije,izmerimo ga lahko vsem vodnim raztopinam,odvisen je od prisotnosti kislin in baz, lestvica pH:0-6= kislo ;6-8= nevtralno ;8-14= bazi\u010dno.(primer: norm. urin pH =4,4 \u2013 8 ;\u017eelod\u010dni sok 2,3 – 3,8 ;kri 7,36 \u2013 7,42 …)
\nKISLINE:<\/strong> snovi, ki vodni raztopini oddajajo proton.(HA) BAZA: proton sprejema( A- )
\nKislina vedno razpade na H+ in A -.(primer : CH 3 COOH + H2O = CH3COO- + H+
\nPUFRI :<\/strong> so raztopine, ki jih sestavlja \u0161ibka kislina(HA) in \u0161ibka, konjugirana baza(A-). HA daje protone , \u010de pH nara\u0161\u010da, oz.A- odstranjuje protone, \u010de pH pada. Za oceno puferskih sistemov se uporablja HHE ena\u010dba.<\/p>\n

Pufri zmanj\u0161ujejo spreminjanje pH v dodatku HA ali A- oz. vzdr\u017eujejo stalen pH (primer : H2 CO3(HA)=HCO 3- (A-) ).<\/p>\n

Puferski sistemi : <\/strong><\/p>\n

– BIKARBONATNI \u2013tvorita ga CO 2 in HCO 3-
\n– HEMOGLOBINSKI-najpomembnej\u0161i nebikarbonatni pufer,za njegovo pufersko sposobnost je odgovorna AK(aminokislina)-histidin (pKa Hb =6,0)
\n– PROTEINSKI \u2013plazemski proteini.Najvi\u0161jo konc.imajo albumini.
\n– FOSFATNI-najpomembnej\u0161i znotraj celi\u010dni pufer,sestavlja ga fosforna kislina (H3 PO4) in konjugirane baze (H2PO 4-, HPO 42- ,PO 43-).
\nACIDOZA<\/strong>:pojavi se zaradi motenj v presnovi in dihanju.(respiratorna in metabolna).Vodi do ketoze.
\nKETOZA<\/strong>:pojav ketonskih teles v krvi (betahidroksibiturat,acetoacetat,aceton).,izlo\u010da se z urinom.
\nALKALOZA<\/strong>:resp. ali matab. sindrom.Lahko je posledica Na-laktata,Bikarbonata,bruhanja.Hiperventilacija.
\nAMINOKISLINE<\/strong>: Org.molekule s karboksilno (COOH) in amino (NH2) skupino.<\/p>\n

[youtube]http:\/\/www.youtube.com\/watch?v=ha-DNTOooXk[\/youtube]<\/p>\n

\"aminokisline.gif\"<\/p>\n

Z amino vezjo se povezujejo v peptide,ve\u010d peptidov pa tvori proteine.<\/p>\n

Imajo 2 polarni grupi (COO- in NH3+),svetlobo su\u010dejo L in D,imajo stransko verigo (R),ki dolo\u010da velikost,polarnost,naboj,kem.reaktivnost.<\/p>\n

So nepolarne in polarne.(nabite,nenabite):<\/strong><\/p>\n

NEPOLARNE:<\/strong> hidrofobne,imajo alifatske in aromatske stranske verige in so 3D(trodimenz.)
\nPOLARNE-NENABITE:<\/strong>
\n
\nhidrofilne,,imajo N,O,S,so stabilizatorji 3D
\nPOLARNE-NABITE :<\/strong><\/p>\n

hidrofilne,v strukturi imajo skupine s kislimi in bazi\u010dnimi lastnostmi,imajo tri prevojne to\u010dke.<\/p>\n

Lo\u010dujemo jih s:<\/strong><\/p>\n

– kromatografijo,<\/p>\n

– ninhidrinsko metodo,<\/p>\n

– fluorescen\u010dno metodo.<\/p>\n

Med esencialne aminokisline \u0161tejemo:<\/strong>
\n– triptofan
\n– fenil-alanin
\n– lizin
\n– treonin
\n– valin
\n– metionin
\n– leucin
\n– izoleucin
\n– arginin<\/p>\n


\nMed neesencialne aminokisline \u0161tejemo:<\/strong>
\n– glicin
\n– alanin
\n– serin
\n– norleucin
\n– asparagin
\n– glutamin
\n– hidroksi-glutamin
\n– prolin
\n– hidroksi-prolin
\n– citrulin
\n– tirozin
\n– cistin histidin<\/p>\n

PEPTIDI: <\/strong>povezane AK.:Dipeptid = 2AK, tripeptid =3 AK,dekapeptid 10 AK,polipeptid 10-100 AK<\/p>\n

\"peptid.png\"<\/p>\n


\nPROTEINI:<\/strong> Ve\u010d kot 100 AK,nastanejo s kondenzacijo (povezovanje AK v vi\u0161je strukture).sinteza proteinov poteka v kromosomih-AK se aktivira s pomo\u010djo ATP-inf. je zapisana v zaporedju nukleotidov DNA.<\/p>\n

DELITEV: encimi<\/strong>
\n– strukturni (npr.kolagen)
\n– transportni in skladi\u0161\u010dni (albumini)
\n– regulatorni in gibalni<\/p>\n

Zgrajeni so v monomere,oligomere in proteine z ve\u010d podenotami.<\/p>\n

Lahko so :<\/strong><\/p>\n

\u2013enostavni (samo AK,npr.Tripsin)
\n-konjugirani (AK + prosteti\u010dna grupa,npr. Hemoglobin=hem+globin).<\/p>\n


\nPo obliki so lahko :<\/strong><\/p>\n

– fibrilarni-nepolarni,za trdnost
\n– globularni-polarni,transportni (npr.encimi , imunoglobulin)
\nSTRUKTURE PROTEINOV:<\/strong><\/p>\n

a)primarna \/ linearna (Dolo\u010dena z AK-ostanki v proteinu)<\/p>\n

b)sekundarna(vertikala, horizontala,zanka)<\/p>\n

c)terciarna (povezana vertikalna in horizontalna)<\/p>\n

d) kvartarna (povezovanje polipeptidnih verig) AK.zaporedje nam pove o uvr\u0161\u010danju proteinov,o evolucijskem razvoju in biolo\u0161ki vlogi proteinov.<\/p>\n

\"strukturaproteina.JPG\"<\/p>\n

Ima zdru\u017eene 2 ali ve\u010d podenot.(npr.Hb ima 2 vertikalni in 2 horizont. podenoti.<\/p>\n

Vsaka podenota ima hem z Fe in vsak hem se ve\u017ee s kisikom : Hb+O2=Hb(O2)….Hb(O2)+O2=Hb(O2)2…..Hb(O2)2+O2=Hb(O2)3….)
\nStrukture stabilizirajo H in WW vezi.(med AK-ostanki in AK-ostanki in vodo).<\/p>\n


\nMEMBRANSKI PROTEINI :<\/strong> omogo\u010dajo komunikacijo med celicami.Delimo jih na periferne in integralne(ti regulirajo pretok \/ difuzijo) preko c.<\/p>\n

Membrane in sodelujejo pri transportu-aktivni in pasivni.<\/p>\n

\"strukturaplazme.jpg\"<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

VODA:70-80% celi\u010dne mase.Je topilo,reaktant,uravnava TT, konc. H ionov in pH,je sestavina.(krvi,CSF,sline,urina,solz),je reducent in produkt oksiredukcijskih reakcij. VODA-TOPILO :dobro topne raztopine so POLARNE(alkoholi,estri,amini,amidi). Spojine so HIDROFILNE-ustvarjajo H vezi med polarnimi skupinami in vodo. :slabo topne-NEPOLARNE(benzen).V vodi niso topne,hidrofobne. :AMFIFILNE spojine-polarne in nepolarne. INTERAKCIJA VODE: sp. Se raztapljajo zaradi: dipol-dipol interakcij(H+ privla\u010dijo O\u00ac\u00ac-) : ion \u2013dipol inter.(anion- … Preberi ve\u010d o Biokemija od vode do membranskih proteinov<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[9],"tags":[58,57,11,60,59,53,56,55,54],"class_list":["post-57","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-biofizika-in-biokemija","tag-acidoza","tag-aminokisline","tag-biokemija","tag-interakcija-vode","tag-ketoza","tag-membranski-proteini","tag-peptidi","tag-proteini","tag-pufer"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/57","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=57"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/57\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=57"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=57"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=57"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}