{"id":608,"date":"2009-02-21T23:18:27","date_gmt":"2009-02-21T22:18:27","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=608"},"modified":"2010-06-15T14:20:33","modified_gmt":"2010-06-15T13:20:33","slug":"fiziologija-krvni-tlak-diastolicni-krvni-tlak-sistolicni-krvni-tlak-respiratorna-funkcija","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/fiziologija-krvni-tlak-diastolicni-krvni-tlak-sistolicni-krvni-tlak-respiratorna-funkcija\/","title":{"rendered":"Fiziologija"},"content":{"rendered":"<p><strong><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"attachment wp-att-609 alignleft\" src=\"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-content\/uploads\/2009\/02\/srce-zgradba-srca.jpg\" alt=\"srce-zgradba-srca\" width=\"243\" height=\"211\" \/>Kaj je krvni tlak, kako se spreminja od aorte do velikih votlih ven?<\/strong><br \/>\n<strong><em><\/em><\/strong><\/p>\n<p>Krvni tlak je pritisk krvi na \u017eilno steno in uravnava normalni pretok snovi skozi kapilare, med krvjo in medceli\u010dnim prostorom. Poznamo:<\/p>\n<ul class=\"unIndentedList\">\n<li> <span style=\"text-decoration: underline;\">Sistoli\u010dni krvni tlak<\/span>&#8211; je tlak, ko srce po\u017eene kri po \u017eili. Trenutek pred tem je \u017eila \u0161e stisnjena in v njej ni pretoka krvi. Normalno je 110-140 mmHg<\/li>\n<li> <span style=\"text-decoration: underline;\">Diastoli\u010dni krvni tlak<\/span>&#8211; tlak, ko srce po\u010diva in nastopi ti\u0161ina. Normalno je 70-90 mmHg.<\/li>\n<\/ul>\n<p>Kri te\u010de vedno iz mesta visokega\u00a0 proti ni\u017ejemu krvnemu tlaku, to je iz arterij proti venam.<\/p>\n<p>V arterijah in arteriolah tlak pulzira (sistoli\u010dni, diastoli\u010dni). Na mestu kapilar pulzacije izginejo in tlak pade od arterijskega dela kapilare do venskega dela kapilare (35 mmHg- 12 mmHg, tipi\u010den je okoli 25 mmHg).<\/p>\n<p><!--more--><\/p>\n<p>Arterijski tlak niha med sistoli\u010dno in diastoli\u010dno vrednostjo (<strong>pulzni val<\/strong>), razliko med tema dvema tlakoma imenujemo <strong>pulzni tlak<\/strong>. Povpre\u010den tlak v arterijskem sistemu je <strong>srednji arterijski tlak<\/strong> &#8211; <span style=\"text-decoration: underline;\">SAP= diastoli\u010dni tlak + 1\/3 sistoli\u010dni tlak.<\/span><\/p>\n<p>Vsak odsek \u010dlovekovega \u017eilnega sistema ima druga\u010dno vrednost krvnega tlaka, saj le ta pada, ko se oddaljuje od srca. Pada zaradi upora \u017eil proti toku. Zaradi tla\u010dne razlike kri te\u010de od aorte skozi organe (srce, mo\u017egane, mi\u0161ice, kosti, jetra, vranico, \u010drevo, ledvica, ko\u017eo) v velike vene in nazaj v desno srce.<\/p>\n<p>Najni\u017eji krvni tlak v sistemskem krvnem obtoku je tik pred vstopom vene cave v desni atrij in zna\u0161a okoli 3 mmHg- <strong>centralni venski tlak (CVP).<\/strong><\/p>\n<p><strong>2. <\/strong><strong>Kaj pomeni izraz arterijska kri in kaj venska kri?<\/strong><br \/>\n<strong><\/strong><\/p>\n<p><strong>Arterijska kri<\/strong> je kri ki te\u010de iz levega ventrikla skozi aorto<em> <\/em>v sistemski krvni obtok, je svetlo rde\u010de barve, ker je nasi\u010dena s kisikom, te\u010de po arterijah z visokim tlakom, od 120 mmHg iz aorte, do 35 mmHg v arterijskem delu kapilar , do tu tudi pulzira. V plju\u010dnem obtoku te\u010de arterijska kri po plju\u010dni veni v levi atrij.<\/p>\n<p><strong>Venska kri<\/strong> je kri ki te\u010de iz venskega dela kapilar, po venah v veno Cave superior in inferior, ter v desni atrij (CVP=3 mmHg) nazaj v srce. Je temno rde\u010de barve ker je nasi\u010denost s kisikom minimalna. V sistemskem krvnem obtoku te\u010de po venah in ne pulzira. V plju\u010dnem krvnem obtoku pa te\u010de iz desnega ventrikla skozi plju\u010dno arterijo v plju\u010da.<\/p>\n<p><strong>3. <\/strong><strong>Kako te\u010de kri skozi srce, kje je kri arterijska, kje venska<\/strong>?<\/p>\n<p>Venska kri vstopa v srce iz vene s\/i Cave v desni atrij. Ko se desni atrij napolni, se zaradi tla\u010dne razlike z desnim ventriklom odpre trikuspidalna zaklopka in kri ste\u010de v desni ventrikel. Tlak v desnem ventriklu\u00a0 prese\u017ee tlak v desnem atriju in zaklopka se zapre. Ko tlak desnega ventrikla dose\u017ee tlak plju\u010dne arterije se odpre plju\u010dna zaklopka in skozi plju\u010dno arterijo ste\u010de v plju\u010dni krvni obtok venozna kri.<\/p>\n<p>V plju\u010dih se oksidira in se vrne po plju\u010dni veni arterijska kri v levi atrij. Ko se levi atrij napolni z arterijsko krvjo nastane tla\u010dna razlika z levim ventriklom in zato se odpre mitralna zaklopka. Kri ste\u010de iz levega atrija v levi ventrikel. Tlak v levem ventriklu naraste in mitralna zaklopka se zapre. Ko tlak v levem ventriklu dose\u017ee tlak aorte se odpre aortna zaklopka in arterijska kri ste\u010de skozi aorto v sistemski krvni obtok.<\/p>\n<p><strong>4. <\/strong><strong>Razlo\u017ei ritmi\u010dno vzbujanje in kr\u010denje sr\u010dne mi\u0161ice<\/strong>!<\/p>\n<p>Srce se lahko k\u010di neodvisno od zunanjih \u017eiv\u010dnih dra\u017eljajev.<\/p>\n<p>Primarni dra\u017eljaj za kr\u010denje srca nastaja v<strong> SA (sinoatralni) vozlu, <\/strong>ki<strong> <\/strong>le\u017ei ob vstopu zgornje vene kave v desni atrij. SA vozel (pacemaker) dolo\u010da osnovno frekvenco bitja srca. Ko se spro\u017ei dra\u017eljaj, se skr\u010dita atrija in potisneta kri v prekate. Iz SA vozla se dra\u017eljaj raz\u0161iri preko obeh atrijev do <strong>AV (atrioventikularni) vozla<\/strong>, ki le\u017ei v zgornjem delu atrioventrikularnem delu septuma. V AV vozlu dra\u017eljaj nekoliko zastane, da imata atrija dovolj \u010dasa za zaklju\u010dek kr\u010denja.<\/p>\n<p>Iz njega po septumu poteka <strong>Hisov snop<\/strong>, ki se deli na dva kraka, za vsak ventrikel en krak. Kraka se kon\u010dujeta s <strong>Purkynijevim nitjem<\/strong>. Ta dva omogo\u010data, da potencial dose\u017ee celoten ventrikel skoraj isto\u010dasno, saj poteka AP z veliko hitrostjo 2-4 m\/s.<\/p>\n<p>Po\u0161kodba AV vozla povzro\u010di, da ventrikla utripata s svojim ritmom in po\u010dasneje kot atrija- AV blok.<\/p>\n<p><strong>5. <\/strong><strong>Kaj je intra in kaj ekstracelularna teko\u010dina in kako sta sestavljeni (ionska sestava, osmolarnost)?<\/strong><\/p>\n<p>Telo delimo na:<\/p>\n<ul class=\"unIndentedList\">\n<li> <strong>Zunajceli\u010dni (ekstracelularni) prostor<\/strong>, ki ga zapolnjuje ekstracelularna teko\u010dina (ECT). Nahaja se izven celice in je omejena na eni strani s celi\u010dno membrano, na drugi pa s steno kapilare. Sestavljajo ga trije podprostori:<\/li>\n<\/ul>\n<ul class=\"unIndentedList\">\n<li> <span style=\"text-decoration: underline;\">Plazma<\/span>&#8211; kri brez celic,<\/li>\n<\/ul>\n<ul class=\"unIndentedList\">\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">ITT<\/span>&#8211; zapolnjuje prostore med celicami, kamor se skozi kapilare filtrira iz plazme<\/li>\n<\/ul>\n<ul class=\"unIndentedList\">\n<li> <span style=\"text-decoration: underline;\">TCT<\/span>&#8211; napolnjuje anatomske prostore (plevralna t., likvor,&#8230;)<\/li>\n<\/ul>\n<ul class=\"unIndentedList\">\n<li> <strong>Znotrajceli\u010dni (intracelularni) prostor<\/strong>, ki ga zapolnjuje intracelularna teko\u010dina (ICT). Nahaja se v celicah in je omejena z celi\u010dno membrano.<\/li>\n<\/ul>\n<p>Glavna sestavina obeh je voda, v njej pa so raztopljeni ioni, plini in organske molekule. Njuna vloga (vode) je, da je univerzalno telesno topilo in transportno sredstvo snovi po telesu. Skupna vsebnost vode (TBW) je se\u0161tevek volumna obeh prostorov in zna\u0161a 63% TT. ICT je \u2154, ECT pa \u2153 telesne mase.<\/p>\n<p>ECT in ICT vsebujeta enake topljence v razli\u010dnih koncentracijah: ioni, glukoza, aminokisline, amonijak, alkohol, plini (CO<sub>2<\/sub>, O<sub>2<\/sub>), v lipidih topne snovi (CO<sub>2<\/sub>, O<sub>2<\/sub>, se\u010dnina, lipidotopni vitamini, steroidni hormoni).<\/p>\n<p>Teko\u010din sta v osmolarnosti, kar pomeni da je \u0161tevilo osmotsko aktivnih delcev (ioni, proteini) enako. Njihove koncentracije pa so:<\/p>\n<table border=\"1\" cellspacing=\"0\" cellpadding=\"0\">\n<tbody>\n<tr>\n<td colspan=\"2\" width=\"151\" valign=\"top\">\n<p align=\"center\"><strong> <\/strong><\/p>\n<\/td>\n<td width=\"150\" valign=\"top\">\n<p align=\"center\">mmol\/l<\/p>\n<\/td>\n<td width=\"150\" valign=\"top\">\n<p align=\"center\"><strong> <\/strong><\/p>\n<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td colspan=\"2\" width=\"151\" valign=\"top\">\n<p align=\"center\"><strong>ION<\/strong><\/p>\n<\/td>\n<td width=\"150\" valign=\"top\">\n<p align=\"center\"><strong>ECT<\/strong><\/p>\n<\/td>\n<td width=\"150\" valign=\"top\">\n<p align=\"center\"><strong>ICT<\/strong><\/p>\n<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td colspan=\"2\" width=\"151\" valign=\"top\">Na<sup>+<\/sup><\/td>\n<td width=\"150\" valign=\"top\">\n<p align=\"center\"><em>142<\/em><\/p>\n<\/td>\n<td width=\"150\" valign=\"top\">\n<p align=\"center\"><em>12<\/em><\/p>\n<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td colspan=\"2\" width=\"151\" valign=\"top\">K<sup>+<\/sup><\/td>\n<td width=\"150\" valign=\"top\">\n<p align=\"center\"><em>4<\/em><\/p>\n<\/td>\n<td width=\"150\" valign=\"top\">\n<p align=\"center\"><em>140<\/em><\/p>\n<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td colspan=\"2\" width=\"151\" valign=\"top\">Ca<sup>2+<\/sup><\/td>\n<td width=\"150\" valign=\"top\">\n<p align=\"center\"><em>2,5<\/em><\/p>\n<\/td>\n<td width=\"150\" valign=\"top\">\n<p align=\"center\"><em>4<\/em><\/p>\n<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td colspan=\"2\" width=\"151\" valign=\"top\">\n<address>Vsi   kationi<\/address>\n<\/td>\n<td width=\"150\" valign=\"top\">\n<p align=\"center\"><strong><em>150<\/em><\/strong><\/p>\n<\/td>\n<td width=\"150\" valign=\"top\">\n<p align=\"center\"><strong><em>150<\/em><\/strong><\/p>\n<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td colspan=\"2\" width=\"151\" valign=\"top\">Cl<sup>&#8211;<\/sup><\/td>\n<td width=\"150\" valign=\"top\">\n<p align=\"center\"><em>104<\/em><\/p>\n<\/td>\n<td width=\"150\" valign=\"top\">\n<p align=\"center\"><em>4<\/em><\/p>\n<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td colspan=\"2\" width=\"151\" valign=\"top\">HCO<sub>3<\/sub><sup>&#8211;<\/sup><\/td>\n<td width=\"150\" valign=\"top\">\n<p align=\"center\"><em>25<\/em><\/p>\n<\/td>\n<td width=\"150\" valign=\"top\">\n<p align=\"center\"><em>12<\/em><\/p>\n<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td colspan=\"2\" width=\"151\" valign=\"top\">Proteini<\/td>\n<td width=\"150\" valign=\"top\">\n<p align=\"center\"><em>14<\/em><\/p>\n<\/td>\n<td width=\"150\" valign=\"top\">\n<p align=\"center\"><em>50<\/em><\/p>\n<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td colspan=\"2\" width=\"151\" valign=\"top\">Fosfatni   ion<\/td>\n<td width=\"150\" valign=\"top\">\n<p align=\"center\"><em> <\/em><\/p>\n<\/td>\n<td width=\"150\" valign=\"top\">\n<p align=\"center\"><em>90<\/em><\/p>\n<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td colspan=\"2\" width=\"151\" valign=\"top\"><strong>Vsi anioni<\/strong><\/td>\n<td width=\"150\" valign=\"top\">\n<p align=\"center\"><strong><em>150<\/em><\/strong><\/p>\n<\/td>\n<td width=\"150\" valign=\"top\">\n<p align=\"center\"><strong><em>150<\/em><\/strong><\/p>\n<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td colspan=\"2\" width=\"151\" valign=\"top\"><strong>osmolarnost<\/strong><\/td>\n<td width=\"150\" valign=\"top\">\n<p align=\"center\"><strong><em>300<\/em><\/strong><\/p>\n<\/td>\n<td width=\"150\" valign=\"top\">\n<p align=\"center\"><strong><em>300<\/em><\/strong><\/p>\n<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td width=\"150\" valign=\"top\"><\/td>\n<td colspan=\"2\" width=\"150\" valign=\"top\">\n<p align=\"center\">v mosmol\/l<\/p>\n<\/td>\n<td width=\"150\" valign=\"top\">\n<p align=\"center\"><em> <\/em><\/p>\n<\/td>\n<\/tr>\n<tr height=\"0\">\n<td width=\"150\"><\/td>\n<td width=\"1\"><\/td>\n<td width=\"150\"><\/td>\n<td width=\"150\"><\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n<p><strong>6. <\/strong><strong>Razlo\u017ei difuzijo in osmozo &#8211; podobnosti in razlike, kje v telesu poteka difuzija, kje osmoza?<\/strong><\/p>\n<p><strong>Difuzija<\/strong> je prehajanje topljencev preko membrane iz mesta kjer je ve\u010dja koncentracija topljencev v mesto kjer je ni\u017eja koncentracija topljencev, brez porabljanja energije. To se dogaja pri prehodu celi\u010dne membrane (snovi ki prehajajo iz ICT v ITT, v alveolah prehod plinov v in iz krvi).<\/p>\n<p><strong>Osmoza<\/strong> je prehajanje topila preko membrane, kjer topljenci ne morejo prehajati membrane\u00a0 topilo pa jo lahko, topilo preide membrano iz manj\u0161e koncentracije topljencev k ve\u010dji koncentraciji topljencev, s tem se koncentracija topljencev v topilu izena\u010di, nastane pa osmotski tlak= razlika v vi\u0161ini gladine topila. Topljenci, ki ne morejo prehajati membrane so osmotsko aktivni delci. Z osmozo prehaja ITT preko endotelija kapilar v plazmo, zaradi ve\u010dje koncentracije proteinov v plazmi, kateri ne morejo prehajati endotelija kapilar. (reabsorbcija)<\/p>\n<p><strong>7. <\/strong><strong>Razlo\u017ei zgradbo kapilarne stene in njeno prepustnost, zakaj poteka filtracija in zakaj reabsorpcija?<\/strong><\/p>\n<p>Stena kapilare je iz ene plasti plo\u0161\u010datih endotelijskih celic, ki le\u017eijo na bazalni membrani. Znotraj membrane so celice, periciti, ki imajo kontraktilne lastnosti. Glede na propustnost stene lo\u010dimo tri vrste kapilar:<\/p>\n<p>\u00a7\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <span style=\"text-decoration: underline;\">Kontinuirane<\/span>&#8211; imajo zelo majhne pore za izmenjavo (5-30 nm), C\u017dS, mi\u0161ice, plju\u010da<\/p>\n<p>\u00a7\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <span style=\"text-decoration: underline;\">Fenestrirane<\/span>&#8211; imajo okna (fenestra), premera 50-100 nm, izrazita menjava vode in manj\u0161ih topljencev, ledvica, prebavni trakt<\/p>\n<p>\u00a7\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <span style=\"text-decoration: underline;\">Sinusoidne<\/span>&#8211; velike pore za eritrocite, protitelesa. Jetra, vranica, kostni mozeg<\/p>\n<p>Steno kapilar prehajajo snovi s difuzijo, osmozo in filtracijo.<\/p>\n<p>S <strong>filtracijo<\/strong> prehaja v intersticij plazma, zaradi razlik v hidrostatskem tlaku.<\/p>\n<p><strong>Reabsorpcija<\/strong> pa je prehajanje ITT nazaj v plazmo zaradi vi\u0161je koncentracije proteinov v plazmi. (Razlika v koncentraciji topljencev, kadar je meja med razdelki nepropustna za topljence, z mesta ni\u017eje koncentracije proti mestu z vi\u0161jo koncentracijo.) Reabsorpcija je manj\u0161a kot filtracija. (osomoza)<\/p>\n<p><strong>8. <\/strong><strong>Razlo\u017ei zgradbo celi\u010dne membrane in njeno prepustnost za ione!<\/strong><em><\/em><\/p>\n<p>Plazmalemo gradi lipidni dvosloj, ki je navzven hidrofilen, navznoter pa hidrofoben. Lipidni dvosloj omogo\u010da prehajanje hidrofilnih molekul. Poleg fosfolipidov so v plazmalemi \u0161e:<\/p>\n<p>\u00a7\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <span style=\"text-decoration: underline;\">holesterol<\/span>, ki pove\u010duje mehansko stabilnost dvosloja,<\/p>\n<p>\u00a7\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <span style=\"text-decoration: underline;\">beljakovine<\/span>, ( receptorji, ionski kanal\u010dki, strukturne beljakovine), ki omogo\u010dajo prehod dolo\u010denih molekul skozi membrano, ene pa aktivno \u010drpajo snovi v celico ali iz nje.<\/p>\n<p>\u00a7\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <span style=\"text-decoration: underline;\">ogljikovi hidrati<\/span>,<\/p>\n<p>\u00a7\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <span style=\"text-decoration: underline;\">drugi lipidi<\/span>.<\/p>\n<p>V lipidih topne snovi in plini prosto prehajajo celi\u010dno membrano, v vodi topne snovi pa prehajajo celi\u010dno membrano le preko kanal\u010dkov. V lipidih netopne snovi (ioni, aminokisline, glukoza) prehajajo celi\u010dno membrano s pomo\u010djo prena\u0161alcev. \u010ce jih v membrani ni, ali pa so zaprti je membrana neprepustna za te snovi. Snovi prehajajo celi\u010dno membrano s pasivnim transportom (olaj\u0161ana in prosta difuzija), z aktivnim transportom kjer se porablja energija v obliki ATP (Na\/K \u010drpalka).<\/p>\n<p><em> <\/em><\/p>\n<p><em> <\/em><\/p>\n<p><em> <\/em><\/p>\n<p><em> <\/em><\/p>\n<p><strong>9. <\/strong><strong>Zakaj v \u017eilo nikoli ne smete aplicirati \u010diste sterilizirane vode?<\/strong><\/p>\n<p>\u010cista sterilizirana voda je hipotoni\u010dna raztopina glede na krvno plazmo. To pomeni, da je manj koncentrirana kot ICT. Zato sterilizirana voda te\u010de v celico to povzro\u010di nabrekanje in pokanje krvnih celic. Vse intravenozne teko\u010dine morajo biti izotoni\u010dne s krvno plazmo, da se volumen celic ne spreminja.<br \/>\n<!-- wp_ad_camp_1 --><br \/>\n<strong>10. <\/strong><strong>Kako poteka eritropoeza in razgradnja eritrocitov?<\/strong><\/p>\n<p>Eritropoeza je proces zorenja rde\u010dih krvni\u010dk (eritocitov) iz izvornih celic, ki \u0161e nimajo jedra. Pred rojstvom poteka v jetrih, vranici in kostnem mozgu, po rojstvu pa le \u0161e v kostnem mozgu. Stimulira jo hormon eritropoetin, ki ga pri pomanjkanju kisika v tkivih (hipoksiji) izlo\u010dajo ledvice.<\/p>\n<p>Dra\u017eljaj za pove\u010dano eritropoezo je padec pO2 v krvi.<\/p>\n<p>Koraki nastanka eritrocitov:<\/p>\n<p><strong>1. <\/strong>nizek pO2 v krvi stimulira izlo\u010danje eritropoetina iz ledvic,<\/p>\n<p><strong>2. <\/strong>naraste koncentracija eritropoetina v plazmi,<\/p>\n<p><strong>3. <\/strong>eritropoetin stimulira rde\u010d kostni mozeg,<\/p>\n<p><strong>4. <\/strong>v kri se izlo\u010dijo novi eritrociti.<\/p>\n<p>Razvojne faze:<\/p>\n<p>\u00a7\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Homeocitoblast (izvorna celica),<\/p>\n<p>\u00a7\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 proeritroblast ,<\/p>\n<p>\u00a7\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 eritroblast (sinteza globina),<\/p>\n<p>\u00a7\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 pozni eritroblast (vezava hema),<\/p>\n<p>\u00a7\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 normoblast (se odcepi jedro),<\/p>\n<p>\u00a7\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 retikulocit,<\/p>\n<p>\u00a7\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 eritrocit.<\/p>\n<p><strong>Razpad eritrocitov<\/strong>. Po 100 do 120 dneh eritrociti postanejo krhki, pojedo jih fagociti v jetrih, vranici in deloma v kostnem mozgu. Ve\u010dina sestavin hemoglobina se ponovno uporabi pri tvorbi novih eritrocitov. Beljakovina <strong>globin<\/strong> se razgradi v aminokisline, <strong>\u017eelezo<\/strong> pa se ve\u017ee na beljakovine v krvni plazmi. Z njo pride v kostni mozeg, kjer se shrani za ponovno sintezo. <strong>Hem<\/strong> se pretvori v bilirubin, ki se skozi jetra izlo\u010di z \u017eol\u010dem.<\/p>\n<p><strong>11. <\/strong><strong>Kaj je transfuzijska reakcija in zakaj je pomembna?<\/strong><\/p>\n<p>Transfuzijska reakcija je <strong>aglutinacija<\/strong> kateri sledi hemoliza. Zaradi neustrezne krvi &#8211; transfuzije, protitelesa (aglutinini) v plazmi prejemnika reagirajo z dajal\u010devimi eritrociti. Pride do zlepljenja (aglutinacije) eritrocitov preko antigenov in protiteles, kar povzro\u010di zmanj\u0161ano sposobnost prenosa O<sub>2<\/sub> po krvi in zama\u0161itev mikro\u017eilja. Hemolizirani eritrociti izlo\u010dijo hemoglobin, ki se odlaga v ledvicah (odpoved ledvic) .<\/p>\n<p>Kri za transfuzijo mora biti ABO in Rh skladna, saj lahko pride do transfuzijske reakcije in tudi do smrti.<\/p>\n<p><strong>12. <\/strong><strong>Razlo\u017ei hemostazo po fazah, ravnovesje med strjevanjem in raztapljanjem strdkov!<\/strong><\/p>\n<p>Hemostaza je zapleten sistem dogodkov in reakcij, ki zaustavljajo krvavitev in sestoji iz \u0161tirih faz:<\/p>\n<ol type=\"1\">\n<li><strong>\u017eilna      faza<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Tu pride do refleksne lokalne vazokonstrikcije in posledi\u010dno se zmanj\u0161a tok krvi skozi \u017eilo. Skr\u010denje je mehansko, preko spro\u0161\u010danja tromboksana A<sub>2<\/sub> (ki tudi stimulira aktivacijo trombocitov) iz trombocitov.<\/p>\n<ol type=\"1\">\n<li><strong>trombocitna      faza<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Na po\u0161kodovanem mestu pride kolagen iz \u017eilne stene v neposreden stik s krvjo in izlo\u010da <strong>von Willenbrandov faktor<\/strong>, ki:<\/p>\n<ul class=\"unIndentedList\">\n<li> ve\u017ee nase trombocite (adhezija) in iz trombocitov se izlo\u010dijo psevdopodiji (plazemski podalj\u0161ki).<\/li>\n<li> Aktivira izlo\u010danje nekaterih snovi iz trombocitov:<\/li>\n<\/ul>\n<p>\u00a7\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 ADP- pospe\u0161uje agregacijo,<\/p>\n<p>\u00a7\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Serotonin- spro\u017ei vnetje,<\/p>\n<p>\u00a7\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Kalikrein- sodeluje v koagulaciji<\/p>\n<p>\u00a7\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Tromboksan A<sub>2<\/sub>&#8211; pospe\u0161i agregacijo in vazokonstrikcijo.<\/p>\n<p>Te snovi se defundirajo v kri in posledi\u010dno pride na mesto po\u0161kodbe \u0161e ve\u010d trombocitov, ki se sprimejo in tvorijo strdek (trombus).trombociti naredijo primarni krvni strdek v \u017eili na mestu po\u0161kodbe, ki za\u010dasno ustavi krvavitev.<\/p>\n<ol type=\"1\">\n<li><strong>koagulacija<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>V tej fazi iz primarnega strdka nastane netopen (sekundarni) krvni strdek iz fibrinske mre\u017ee in v njej ujetih krvnih celic. Faza koagulacije poteka po dveh poteh:<\/p>\n<p><strong>a) <\/strong><strong>intrinzi\u010dna pot <\/strong>nastane, ko krvna plazma pride v stik z \u017eilnim endotelom, kolagenom ali steklom in se odvija na povr\u0161ini trombocitov. Ob stiku se aktivirajo koagulacijski proteini v plazmi (proteaze). Ti odcepljajo od faktorjev koagulacije proteinske del\u010dke in jih s tem aktivirajo in zato je nujna prisotnost Ca<sup>++<\/sup>.\u00a0 <strong><\/strong><\/p>\n<p><strong>b) <\/strong><strong>ekstrinzi\u010dna pot <\/strong>spro\u017eata dva dejavnika, ki se spro\u0161\u010data iz po\u0161kodovanih tkivnih celic (tkivni faktor -TF in Ca<sup>++<\/sup> ioni)<\/p>\n<p>Na koncu obeh poti nastanejo tri kon\u010dne reakcije:<\/p>\n<p>1.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 nastane protrombin aktivator (strjevalni faktor)<\/p>\n<p>2.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 protrombin se pretvori v trombin (beljakovina, ki spreminja fibrinogen v fibrin)<\/p>\n<p>3.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 trombin katalizira pretvorbo fibrinogena v fibrin, ki je topen<\/p>\n<p><strong>4. <\/strong><strong>fibrinoliza<\/strong><\/p>\n<p>Fibrinoliza je sistemati\u010dno in postopno raztapljanje krvnega strdka med celjenjem \u017eilne stene. Poteka po\u010dasneje od koagulacije.<\/p>\n<p>Beljakovine v plazmi, imenovane <span style=\"text-decoration: underline;\">proaktivatorji plazminogena<\/span>, v prisotnosti encimov <span style=\"text-decoration: underline;\">kinaz<\/span> aktivirajo plazminogenov aktivator, ta pa pretvori plazminogen (beljakovina v\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 krvnem strdku) v plazmin. Plazmin nato razgradi fibrin. Ostanke strdka o\u010distijo makrofagi in levkociti<\/p>\n<p><strong>13. <\/strong><strong>Na\u0161tej in opi\u0161i teste hemostaze!<\/strong><\/p>\n<ol type=\"1\">\n<li><strong>test      \u017eilne faze<\/strong>&#8211; z      lanceto zbodemo u\u0161esno me\u010dico in se na vsakih 15s dotaknemo vbodnega mesta      s filtrirnim papirjem, dokler ni ve\u010d krvavitve. \u010cas krvavitve je\u00a0\u00a0 3-8 min<\/li>\n<li><strong>dolo\u010danje      \u0161tevila trombocitov<\/strong><\/li>\n<li><strong>test      koagulacije<\/strong>\n<ul type=\"square\">\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">koagulacijski \u010das<\/span>&#8211; kapilarno kri iz prsta damo v       stekleno kapilaro in vsakih 30s odlomimo del kapilare, dokler se iz       odlomljene kapilare ne potegne nitka (koagul) <strong><\/strong><\/li>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">parcialni tromboplastinski \u010das PTT<\/span>&#8211; meri intrizi\u010dno pot in je manj\u0161i       od 34s<strong><\/strong><\/li>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">protrombinski \u010das PT<\/span>&#8211; meri ekstrinzi\u010dno pot in traja       10-12s<strong><\/strong><\/li>\n<li><span style=\"text-decoration: underline;\">trombinski \u010das TT<\/span><strong>&#8211; <\/strong>\u010das v katerem iz       fibrinogena nastane fibrin, \u010de v\u00a0       vzorec dodamo trombin. uporablja se za nadziranje u\u010dinkovitosti antikoagulantske       terapije, \u010de je uspe\u0161na je TT= 10-15s<\/li>\n<\/ul>\n<\/li>\n<li><strong>test      fibrinolize-<\/strong> prisotnost odpadnih produktov fibrina v krvi.<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>14. <\/strong><strong>Na\u0161tej in opi\u0161i hematolo\u0161ke indekse!<\/strong><\/p>\n<p>Hematolo\u0161ki indeksi so:<\/p>\n<p>Ht = hematokrit = volumski dele\u017e eritrocitov v krvi, heparizirano epr. Centrifugiramo 10 min, eritrociti s usedejona dno epruvete<\/p>\n<p>Ht=~0,45 (45%)<\/p>\n<p>Hb = koncentracija hemoglobina = kliko g Hb je v 1 litru krvi, kiveto z reagentom napolnimo s krvjo, ta se obarve, s spektrofotometrom dolo\u010dimo koncentracijo. Hb=120-150g\/l za \u017eenske<\/p>\n<p>Hb=140-180g\/l za mo\u0161ke<\/p>\n<p>Hb&gt;110g\/l od 3 meseca do 15 leta<\/p>\n<p>n = \u0161tevilo eritrocitov v litru krvi, kri razred\u010dimo jo vstavimo v hemocitomer, z elektronskim \u0161tevcem ali z mikroskopom dolo\u010dimo koncentracijo eritrocitov (\u0161tevilo)<\/p>\n<p>n = 3,9-5,6 10<sup>12<\/sup>\/l za \u017eenske<\/p>\n<p>n = 4,5-6,5 10<sup>12<\/sup>\/l za mo\u0161ke<\/p>\n<p>MCV = [Ht]\/n, povpre\u010dni volumen eritrocitov<\/p>\n<p>MCH = [Hb]\/n, povpre\u010dna koli\u010dina hemoglobina v eritrocitih<\/p>\n<p>MCHC = [Hb]\/Ht, povpre\u010dna koncentracija hemoglobina v eritrocitih<\/p>\n<p><strong>15. <\/strong><strong>Razlo\u017ei prenos informacij po \u017eiv\u010dni celici in iz ene \u017eiv\u010dne celice na drugo \u017eiv\u010dno celico!<\/strong><\/p>\n<p>Impulz (akcijski potencial) se po aksonu prena\u0161a od some proti naslednjemu nevronu ali efektorni celici.<\/p>\n<p><strong>16. <\/strong><strong>Kaj je mirovni membranski potencial in kak\u0161ne so lahko njegove spremembe?<\/strong><\/p>\n<p>Preko membrane vsake celice obstaja elektri\u010dna potencialna razlika. Zaradi neenakomerne porazdelitve ionov med ICT in ECT. Membrana je v elektri\u010dnem ravnovesju = mirovni membranski potencial in zna\u0161a -70mV.<\/p>\n<p>Mirovni membranski potencial se ustvari takrat ko je tok ionov preko membrane v in iz enak, kadar je celica v mirovanju in ni vzdra\u017eena, ionski kanali prepu\u0161\u010dajo K<sup>&#8211;<\/sup> iz celice in le malo Na<sup>+<\/sup> v celico.<\/p>\n<p>Spremembe mirovnega membranskega potenciala povzro\u010di zunanji ali notranji dra\u017eljaj, membranski potencial se spremeni lahko navzgor ali navzdol.\u00a0 Navzgor\u00a0 proti 0mV = depolarizacija ali navzdol &lt;-70mV = hiperpolarizacija. Depolarizacijski potencial je lahko podpra\u017een ali pa nadpra\u017een, in le pri zadnjem nastane AP.<\/p>\n<p><strong>17. <\/strong><strong>Kako se po krvi prena\u0161a kisik, razlo\u017ei disociacijsko krivuljo vezave kisika na hemoglobin!<\/strong><\/p>\n<p>O<sub>2<\/sub> je v krvi prosto raztopljen 1% in vezan na hemoglobin v eritrocitih 99%, eritrociti iga prena\u0161ajo po teles. Na 1 molekulo Hb se ve\u017eejo 4 molekule O<sub>2<\/sub>. Kapaciteta krvi za O<sub>2<\/sub> = kapaciteta krvi za kisik = kliko O<sub>2<\/sub> se lahko ve\u017ee na Hb = 0,20 lO<sub>2<\/sub>\/l krvi. Takrat je Hb popolnoma nasi\u010den z O<sub>2<\/sub>, to je saturacija (s), je 100%. Normalno nikoli ne dose\u017eemo s=100% ampak ~98%. Saturacija z manj\u0161anjem parcialnega tlaka kisika (dvig nadmorske vi\u0161ine),\u00a0 zaradi vi\u0161ine PADA.<\/p>\n<p>To odvisnost opi\u0161e disociacijska krivulja vezave O<sub>2 <\/sub>na Hb. Se pravi, kliko O<sub>2<\/sub> se bo vezalo na Hb je odvisno od p<sub>o2<\/sub>. Krivulja je sigmoidne oblike, strma okoli venskega p<sub>o2<\/sub>=40mmHg in polo\u017ena okoli arterijskega p<sub>o2<\/sub>=100mmHg. Krivulja ka\u017ee nasi\u010denje, kar pomeni, da vezava O<sub>2 <\/sub>na Hb dose\u017ee maksimalno koncentracijo. Arteriovenska diferenca krvi za O<sub>2<\/sub> (<sub>av<\/sub>DO<sub>2<\/sub>) nam pove koliko O<sub>2<\/sub> se je sprostilo iz krvi v tkivo.<\/p>\n<p><strong>18. <\/strong><strong>Kako se po krvi prena\u0161a ogljikov dioksid, kak\u0161na je njegova reakcija z vodo!<\/strong><\/p>\n<p>CO<sub>2<\/sub> je prosto raztopljen 12%, vezan na Hb 11%, ter v eritrocitih \u0161e kot bikarbonat 27%, ter kot bikarbonat v plazmi 50%. CO<sub>2 <\/sub>se ve\u017ee na eritrocite tako,<sub> <\/sub> da ne izpodriva O<sub>2<\/sub>. Nasi\u010denost Hb z O<sub>2<\/sub> vpliva na vezavo CO<sub>2<\/sub>, nenasi\u010den Hb lahko ve\u017ee ve\u010d CO<sub>2<\/sub>, koliko CO<sub>2<\/sub> se ve\u017ee na Hb je odvisno od p<sub>co2<\/sub>. Bikarbonatni ion (HCO<sub>3<\/sub><sup>&#8211;<\/sup>) je produkt reakcije CO<sub>2<\/sub> z H<sub>2<\/sub>O.<\/p>\n<p>CO<sub>2<\/sub> + H<sub>2<\/sub>O \u00db HCO<sub>3<\/sub><sup>&#8211;<\/sup> + H<sup>+<\/sup><\/p>\n<p><strong>19. <\/strong><strong>Na\u0161tej in opi\u0161i volumne in kapacitete pri dihanju!<\/strong><\/p>\n<p>Kapaciteta je izraz, ki se uporablja za volumen, ki je sestavljen iz ve\u010d manj\u0161ih volumnov.<\/p>\n<p>DV = dihalni volumen: volumen vdihanega ali izdihanega zraka pri normalnem dihanju<\/p>\n<p>IRV = inspiratorni rezervni volumen: vdih od DV \u2191<\/p>\n<p>ERV = ekspiratorni rezervni volumen: izdih od DV \u2193<\/p>\n<p>RV = residualni volumen: volumen plju\u010d po izdihu<\/p>\n<p>VC = vitalna kapaciteta: ERV + DV + IRV (brez RV)<\/p>\n<p>TLC = skupna kapaciteta plju\u010d: RV + VC ali RV + ERV + DV + IRV<\/p>\n<p>ERC = ekspiratorna rezidualna kapaciteta: RV + ERV<\/p>\n<p>IC = inspiratorna kapaciteta: DV + IRV<\/p>\n<p><strong>20. <\/strong><strong>Kaj je mrtvi prostor, kaj je plju\u010dna in kaj alveolna ventilacija?<\/strong><\/p>\n<p>Plju\u010dna ventilacija je izmenjava zraka med plju\u010di in zunanjim zrakom, je ritmi\u010dno menjavanje vdiha (inspirij) in izdiha (ekspirij). Pri tem sodelujejo glavne dihalne mi\u0161ice (medrebrne, prepona), pomo\u017ene (trebu\u0161ne, vratne, ramenski obro\u010d). Pri inspiriju delajo inspiratorne mi\u0161ice (zunanje medrebrne mi\u0161ice, prepona-diafragma, vratne), pri ekspiriju delajo ekspiratorne mi\u0161ice (notranje medrebrne mi\u0161ice, trebu\u0161ne).<\/p>\n<p>Zrak te\u010de vedno iz mesta z vi\u0161jim tlakom k mestu z ni\u017ejim tlakom.<\/p>\n<p>VDIH = v plju\u010dih ustvarim o ni\u017eji tlak od zunanjega: z inspiratornimi mi\u0161icami raztegnemo prsni ko\u0161 (diafragma se spusti, rebra se privzdignejo), plju\u010da (zaradi plevralnega prostora) sledijo prsnemu ko\u0161u in se razpnejo, v njih pade tlak in zrak vdre v plju\u010da. (kr\u010denje medrebrnih mi\u0161ic)<\/p>\n<p>IZDIH = v plju\u010dih ustvarimo vi\u0161ji tlak od zunanjega: z ekspiratornimi mi\u0161icami stisnemo prsni ko\u0161 (diafragma se dvigne-sprosti, rebra se spustijo = prsni ko\u0161 se stisne), plju\u010da (zaradi plevralnega prostora) sledijo prsnemu ko\u0161u in se stisnejo, v njih tlak naraste in zrak izdihnemo. (prsni ko\u0161 in plju\u010da te\u017eita, da zavzameta mirovno lego in izdih poteka sam po sebi)<\/p>\n<p>ALVEOLARNA VENTILACIJA = izmenjava telesu pomembnih plinov O<sub>2<\/sub>, CO<sub>2 <\/sub>iz zunanjega zraka ki je v plju\u010dih in s plini v krvi. Poteka po principu difuzije. Za difuzijo je pomembna velika povr\u0161ina in \u010dim manj\u0161a difuzijska razdalja za izmenjavo O<sub>2<\/sub> in CO<sub>2<\/sub>, vse to je izpolnjeno v plju\u010dnih alveolih. Povr\u0161insko napetost alveol zni\u017euje surfaktant, ki ga izlo\u010dajo nekatere specifi\u010dne celice v epitelu alveol.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Kaj je krvni tlak, kako se spreminja od aorte do velikih votlih ven? Krvni tlak je pritisk krvi na \u017eilno steno in uravnava normalni pretok snovi skozi kapilare, med krvjo in medceli\u010dnim prostorom. Poznamo: Sistoli\u010dni krvni tlak&#8211; je tlak, ko srce po\u017eene kri po \u017eili. Trenutek pred tem je \u017eila \u0161e stisnjena in v njej &hellip; <a href=\"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/fiziologija-krvni-tlak-diastolicni-krvni-tlak-sistolicni-krvni-tlak-respiratorna-funkcija\/\" class=\"more-link\">Preberi ve\u010d o <span class=\"screen-reader-text\">Fiziologija<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[264],"tags":[694,39,698,700,3659,265,704,702,696,693,699,697,703,701,695],"class_list":["post-608","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-1letnik-fiziologija","tag-arterijska-kri","tag-celicna-membrana","tag-difuzija","tag-eritropoeza","tag-1letnik-fiziologija","tag-fiziologija","tag-hematoloski-indeksi","tag-hemostaza","tag-kri","tag-krvni-tlak","tag-osmoza","tag-srcna-misica","tag-strdki","tag-transfuzijska-reakcija","tag-venska-kri"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/608","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=608"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/608\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=608"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=608"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=608"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}