{"id":611,"date":"2009-02-27T17:11:27","date_gmt":"2009-02-27T16:11:27","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=611"},"modified":"2010-06-15T14:19:01","modified_gmt":"2010-06-15T13:19:01","slug":"farmakologija-recepti-zdravila-zdravila-na-recept-zdravniski-recepti-agonisti-antagonisti","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/farmakologija-recepti-zdravila-zdravila-na-recept-zdravniski-recepti-agonisti-antagonisti\/","title":{"rendered":"Farmakologija"},"content":{"rendered":"<p><strong><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"attachment wp-att-612 alignleft\" src=\"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-content\/uploads\/2009\/02\/zdravila-farmakologija.jpg\" alt=\"zdravila-farmakologija\" width=\"243\" height=\"164\" \/>1. <\/strong><strong>Na\u0161tej tri zakone, ki v RS urejajo preskrbo z zdravili!<\/strong><\/p>\n<ul class=\"unIndentedList\">\n<li>Zakon o zdravilih (99 podzakonskih aktov)<\/li>\n<li>Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju<\/li>\n<li>Zakon o zdravstveni dejavnosti<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>2. <\/strong><strong>Na\u0161tej temeljne lastnosti zdravil, da so lahko na trgu!<\/strong><\/p>\n<ul class=\"unIndentedList\">\n<li>Kakovost<\/li>\n<li>Varnost<\/li>\n<li>U\u010dinkovitost<\/li>\n<\/ul>\n<p><!--more--><\/p>\n<p><strong>3. <\/strong><strong>Kako razvr\u0161\u010damo zdravila na recept?<\/strong><\/p>\n<p>-Zdravila na recept (navadni recept ( zeleni, beli ), H-bolni\u0161nicam, ZZ-zdravstvenim organizacijam)<\/p>\n<p>-Zdravila brez recepta (v lekarnah, v lekarnah in specializiranih trgovinah)<\/p>\n<p><strong>4. <\/strong><strong>Vrste zdravni\u0161kega recepta!<\/strong><\/p>\n<ul class=\"unIndentedList\">\n<li>Neobnovljivi<\/li>\n<li>Obnovljivi (za 1 leto&#8230;)<\/li>\n<li>Posebni (narkotiki v dvojniku)<\/li>\n<li>Naro\u010dilnice<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>5. <\/strong><strong>Ali se u\u010dinkovina mora absorbirati v krvni obtok? <\/strong><\/p>\n<p>Ne, \u010de zdravilo deluje lokalno.<\/p>\n<p><strong>6. <\/strong><strong>Kaj se zgodi z zdravilom po peroralni aplikaciji?\u00a0 Opi\u0161ite procese in pot zdravila po telesu!<\/strong><\/p>\n<ul class=\"unIndentedList\">\n<li>Spro\u0161\u010danje u\u010dinkovine iz farmacevtske oblike<\/li>\n<li>Absorbcija u\u010dinkovine, prehod v krvni obtok<\/li>\n<li>Distribucija po tkivih in organih<\/li>\n<li>Metabolilzem<\/li>\n<li>Ekskrecija ali izlo\u010danje<\/li>\n<\/ul>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Poti zdravil<\/span>:<\/p>\n<p>&#8211; povr\u0161insko<\/p>\n<p>&#8211; enteralno &#8211; parenteralno &#8211; drugo<\/p>\n<p><strong>7. <\/strong><strong>Na katere plazemske beljakovine se lahko ve\u017eejo u\u010dinkovine v procesu distribucije?<\/strong><\/p>\n<p>Kisline se ve\u017eejo na albumine.<\/p>\n<p>Baze na globuline, glikoproteine in lipoproteine.<\/p>\n<p><strong>8. <\/strong><strong>Opi\u0161ite razliko med reverzibilnimi in ireverzibilnimi encimskimi inhibitorji!<\/strong><\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Ireverzibilni inhibitor<\/span> se na encim ve\u017ee z mo\u010dnimi(kovalentnimi) oz. zelo mo\u010dnimi vezmi(nekovalentnimi) in s tem permanentno inaktivira encim.<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Reverzibilni inhibitorji<\/span> se ve\u017eejo na encim, a lahko od njega disociirajo. Encim je torej neaktiven le takrat, ko je reverzibilni inhibitor vezan nanj<\/p>\n<p>Po na\u010dinu vezave pa reverzibilne encimske inhibitorje razdelimo na 3 skupine:<\/p>\n<ul type=\"disc\">\n<li>kompetitivni inhibitorji,<\/li>\n<li>nekompetitivni inhibitorji,<\/li>\n<li>inkompetitivni inhibitorji.<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>9. <\/strong><strong>Kaj so receptorski agonisti, antagonisti?<\/strong><\/p>\n<p>Agonisti &#8211; \u00a0ligandi, ki aktivirajo receptor in spro\u017eijo celi\u010dni odgovor<\/p>\n<p>Antagonisti &#8211; zasedejo receptorsko mesto in prepre\u010dijo vezavo\u00a0 fiziolo\u0161kega liganda, s tem prepre\u010dijo (pato)fiziolo\u0161ke procese.<\/p>\n<p><strong>10. <\/strong><strong>Ionski kanal\u010dki se odpirajo in zapirajo in spu\u0161\u010dajo v celico in iz nje: <\/strong><\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <strong>ione<\/strong><\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 elektri\u010dni potencial<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 molekule u\u010dinkovine<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 receptorje<\/p>\n<p><strong><\/strong><\/p>\n<p><strong>11. <\/strong><strong>Pri katerih procesih imamo lahko farmakokineti\u010dne interakcije?<\/strong><\/p>\n<p>Pri procesih ADME (absorbcije, distribucije, metabolizma in ekskrecije).<\/p>\n<p><strong>12. <\/strong><strong>Pacientu, ki se zdravi z varfarinom je bila dodatno uvedena terapija s klofibratom za zni\u017eevanje lipidov. Po nekaj dneh pri pacientu opazite hematome, katerih nastanka ne zna razlo\u017eiti. Na kaj pomislite?<\/strong><\/p>\n<p>Da je kolfibrat pove\u010dal u\u010dinek varfarina, zaradi \u010desar je pri\u0161lo do krvavitev.<\/p>\n<p><strong>13. <\/strong><strong>Zakaj ni priporo\u010dljivo jemanje zdravil s sokom grenivke?<\/strong><\/p>\n<p>Grenivkin sok zmanj\u0161a efekt prvega prehoda v jetrih, kar ima za posledico ve\u010djo koncentracijo u\u010dinkovine v plazmi. Vpliv traja 3 dni.<\/p>\n<p><strong>14. <\/strong><strong>Ne\u017eelene u\u010dinke imajo vsa zdravila: <\/strong><\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <strong><span style=\"text-decoration: underline;\">da<\/span><\/strong><\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 ne<\/p>\n<p><strong>15. <\/strong><strong>Kaj je teratogenost, mutagenost, kancerogenost&#8230;.Definicije izrazov!<\/strong><\/p>\n<ul class=\"unIndentedList\">\n<li><strong>Teratog\u00e9nost<\/strong> je lastnost neke snovi oziroma drugega dejavnika (npr. sevanja), da povzro\u010da deformacije pri zarodku oziroma plodu, \u010de je nose\u010dnica izpostavljena takemu dejavniku.<\/li>\n<\/ul>\n<ul class=\"unIndentedList\">\n<li><strong>Mutagene<\/strong> snovi po\u0161kodujejo ali degenerirajo DNA (dezoksiribonukleinsko kislino) pri ljudeh ali \u017eivalih, kar pomeni degenerativne posledice na lastnostih potomcev. Mutacija je trajna sprememba v mno\u017eini ali strukturi genetskega materiala organizma, ki se izra\u017ea kot sprememba njegovih zunanjih ali notranjih zna\u010dilnosti. Spremembe se lahko zgodijo na posameznem genu, zaporedju genov ali na celem kromosomu. (mutacije dednega materiala)<\/li>\n<\/ul>\n<ul class=\"unIndentedList\">\n<li><strong>Kancerogenost<\/strong> &#8211; kancerogene snovi povzro\u010dajo razvoj rakavih celic<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>16. <\/strong><strong>Kateri dejavniki vplivajo na absorpcijo zdravil pri novorojen\u010dku in kako?<\/strong><\/p>\n<ul class=\"unIndentedList\">\n<li>Po\u010dasnej\u0161a peristaltika in praznjenje \u017eelodca &#8211; dalj\u0161e zadr\u017eevanje na mestu absorbcije, pove\u010dana absorbcija, vi\u0161ja plazemska koncentracija<\/li>\n<\/ul>\n<ul class=\"unIndentedList\">\n<li>Manj\u0161a aktivnost in koncentracija prebavnih sokov &#8211; zaradi manj\u0161e koli\u010dine \u017eol\u010da slab\u0161a absorbcija v ma\u0161\u010dobi topnih u\u010dinkovin<\/li>\n<\/ul>\n<ul class=\"unIndentedList\">\n<li>Nizka koncentracija \u017eelod\u010dne kisline &#8211; slab\u0161a biolo\u0161ka uporabnost kislih u\u010dinkovin<\/li>\n<\/ul>\n<ul class=\"unIndentedList\">\n<li>Slab\u0161a periferna perfuzija &#8211; slab\u0161a absorbcija paranteralno apliciranih zdravil<\/li>\n<\/ul>\n<ul class=\"unIndentedList\">\n<li>Nizka mi\u0161i\u010dna masa &#8211; manj\u0161a hitrost absorbcije z mesta aplikacije<\/li>\n<\/ul>\n<ul class=\"unIndentedList\">\n<li>Tanka ko\u017ea &#8211; vi\u0161ja hitrost in obseg absorbcije preko ko\u017ee<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>17. <\/strong><strong>Otroci imajo ve\u010dji dele\u017e telesnih teko\u010din, zato se zdravila hitreje izlo\u010dajo: <\/strong><\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 da<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <strong><span style=\"text-decoration: underline;\">ne<\/span><\/strong><\/p>\n<p><strong><\/strong><br \/>\n<!-- wp_ad_camp_1 --><br \/>\nOtroci imajo vi\u0161ji dele\u017e telesnih teko\u010din, vendar se pri njih u\u010dinkovine po\u010dasneje izlo\u010dajo zaradi nizke hitrosti glomerulne filtracije in obsega pretoka krvi skozi ledvica.<\/p>\n<p><strong>18. <\/strong><strong>Kak\u0161na je splo\u0161na pomo\u010d pri zastrupitvah?<\/strong><\/p>\n<p>Ker ve\u010dina strupov pride v telo po per oralni poti so splo\u0161ni ukrepi:<\/p>\n<p>&#8211; Bruhanje &#8211; emetiki<\/p>\n<p>&#8211; Pospe\u0161evanje izlo\u010danja &#8211; odvajala<\/p>\n<p>&#8211; Adsorbcija &#8211; z adsorbenti (aktivno oglje)<\/p>\n<p><strong>19. <\/strong><strong>Kdaj pri zau\u017eitju strupov emetiki\u00a0 niso primerni?<\/strong><\/p>\n<p>Emetiki so kontraindicirani pri zau\u017eitju korozivnih substanc (bencin, pralni pra\u0161ki&#8230;)<\/p>\n<p><strong>20. <\/strong><strong>Opi\u0161ite posledice simpati\u010dne, parasimpati\u010dne stimulacije v prebavilih!<\/strong><\/p>\n<p>U\u010dinki simpatika: zmanj\u0161anje aktivnosti \u017elez in mi\u0161ic prebavil ter konstrikcija sfinktrov<\/p>\n<p>U\u010dinki parasimpatika: pospe\u0161evanje peristaltike in koli\u010dine izlo\u010dkov prebavnih organov, relaksacija sfinktrov in olaj\u0161anje prehoda hrane skozi prebavni trakt<\/p>\n<p><strong>21. <\/strong><strong>Kaj se zgodi z nevrotransmiterjem acetilholinom potem, ko se sprosti v sinapti\u010dno \u0161pranjo?<\/strong><\/p>\n<p>&#8211;<span style=\"text-decoration: underline;\">vezava na postsinapti\u010dne receptorje<\/span>: aktivacija citoplazemskega sekundarnega prena\u0161alca, serija intracelularnih dogodkov &#8211; po\u010ditek in obnova<\/p>\n<p>&#8211;<span style=\"text-decoration: underline;\">ponovni privzem<\/span><\/p>\n<p>&#8211;<span style=\"text-decoration: underline;\">acetilholinesteraza<\/span><\/p>\n<p><strong>22. <\/strong><strong>Pacientu dajete trikrat dnevno dra\u017eeje,ki vsebujejo u\u010dinkovino promazin. V katero skupino zdravil sodi ta u\u010dinkovina? Kateri so najpogostej\u0161i stranski u\u010dinki? S katerimi skupinami u\u010dinkovin lahko pri\u010dakujete interakcijo?<\/strong><\/p>\n<p>Generik promazin sodi v skupino fenotiazinov. To so tipi\u010dni antipsihotiki &#8211; nevroleptiki.<\/p>\n<p>Najpogostej\u0161i stranski u\u010dinek je ekstrapiramidni sindrom: tremor, rigidnost, distonija, tardivna diskinezija, nemir ali celo nevrolepti\u010dni maligni sindrom.<\/p>\n<p>Interakcije lahko pri\u010dakujemo pri souporabi: analgetikov, sedativov, anestetikov, alkohola, antikonvulziovov, antidepresivov (TCA, SSRi), antihistaminikov, \u0161entjan\u017eevke.<\/p>\n<p><strong>23. <\/strong><strong>Anksiolitiki &#8211; to so zdravila, ki: <\/strong><\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <strong>pove\u010dajo delovanje GABA kisline<\/strong><\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 blokirajo beta 2 receptorje v srcu<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 zavirajo dopaminske in serotoninske receptorje v mo\u017eganih<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 zavirajo ponovni privzem nevrotransmiterjev v mo\u017eganih<\/p>\n<p><strong>24. <\/strong><strong>Antidepresivi &#8211; delovanje!<\/strong><\/p>\n<p>Antidepresivi preko razli\u010dnih mehanizmov pove\u010dujejo koncentracijo nevrotransmiterjev v mo\u017eganih.<\/p>\n<ul class=\"unIndentedList\">\n<li>Neselektivno ali selektivno zavirajo ponovni privzem serotonina in tudi noradrenalina<\/li>\n<li>Neselektivno ali selektivno zavirajo monoaminooksidazo (encim, ki razgrajuje nevrotransmiterje).<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>25. <\/strong><strong>Za aplikacijo zdravila z morfinom je primernej\u0161a transdermalna farmakolo\u0161ka oblika kot tablete. Razlo\u017eite!<\/strong><\/p>\n<p>Transdermalna oblika se po\u010dasneje in bolj enakomerno absorbira kot tableta ter s tem omogo\u010da dalj\u0161e delovanje in manj\u0161e ne\u017eelene u\u010dinke.<\/p>\n<p><strong>26. <\/strong><strong>\u010ce odvisniku od opioidov damo u\u010dinkovino naltrexon se razvije odtegnitveni sindrom. Razlo\u017eite!<\/strong><\/p>\n<p>Naltrexon se kot opiatni antagonist ve\u017ee na opiatne receptorje ter s tem izni\u010di delovanje opiata, kar povzro\u010di odtegnitveno reakcijo od opiatov.<\/p>\n<p><strong>27. <\/strong><strong>Znaki popu\u0161\u010danja leve polovice srca so: <\/strong><\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 otekanje trebuha, periferni edemi<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <strong>du\u0161enje, ka\u0161elj, kratko dihanje <\/strong><\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 <strong>zastajanje teko\u010dine v plju\u010dih<\/strong><\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 zastajanje teko\u010dine v periferiji<\/p>\n<p><strong>28. <\/strong><strong>Pacient prejema u\u010dinkovino enalapril. V katero skupino zdravil sodi in katere ne\u017eelene u\u010dinke lahko pri\u010dakujete?<\/strong><\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Skupina<\/span>: inhibitorji angiotenzin pretvarjajo\u010dega encima &#8211; ACE inhibitorji<\/p>\n<p><span style=\"text-decoration: underline;\">Ne\u017eeleni u\u010dinki<\/span>: glavobol, vrtoglavica, periferni edemi, hipotenzija, hiperkaliemija, nevtropenija, neproduktiven ka\u0161elj.<\/p>\n<p><strong>29. <\/strong><strong>Simptome rinitisa lahko laj\u0161amo s kapljicami, ki vsebujejo u\u010dinkovino nafazolin. Razlo\u017eite!<\/strong><\/p>\n<p>Nafazolin je zdravilo, ki zmanj\u0161uje pretok krvi v nosni sluznici (dekongestiv). Povzro\u010da kr\u010denje arteriol v nosni sluznici. S tem zmanj\u0161a pretok krvi, edem sluznice in izlo\u010danje sluzi, kar pa povzro\u010di la\u017eji prehod zraka skozi nosne \u0161koljke in olaj\u0161a drena\u017eo sinusov.<\/p>\n<p><strong>30. <\/strong><strong>Pacientu trikrat dnevno dajete u\u010dinkovino acetilcistein in amoksicilin. Na kaj moramo biti pozorni?<\/strong><\/p>\n<p>Acetilcistein inaktivira ve\u010dino antibiotikov.<\/p>\n<p>Aplikacija je potrebna v razmaku dveh ur.<\/p>\n<p><strong>31. <\/strong><strong>Pacient z ulkusom se zdravi z zdravili, ki vsebujejo\u00a0 omeprazol, metrodinazol in amoksicilin. Za laj\u0161anje dispepsije ob\u010dasno vzame \u0161e tablete z antacidom, ki jih je prinesel od doma. Ali je to vredu?<\/strong><\/p>\n<p>Da, ker antacidi ne povzro\u010dajo klini\u010dno pomembnih interakcij.<\/p>\n<p><strong>32. <\/strong><strong>Pacient z rakom se zdravi z obli\u017eem. Kateri ne\u017eeleni u\u010dinek se bo pojavil?<\/strong><\/p>\n<p>Po\u0161kodba ko\u017ee (lu\u0161\u010denje, nekroza)<\/p>\n<p><strong>33. <\/strong><strong>Zakaj zdravila ne moremo dajati po peroralni poti?<\/strong><\/p>\n<p>Ker je eden izmed ne\u017eelenih u\u010dinkov tovrstnih zdravil tudi bruhanje in bi se s tem zdravilo odstranilo \u0161e preden bi se absorbiralo in pri\u010delo delovati.<\/p>\n<p><strong>34. <\/strong><strong>Pacient prejema zdravilo z u\u010dinkovino glibenklamid. V katero skupino zdravil sodi in kako deluje?<\/strong><\/p>\n<p>&#8211; sodi med antidiabetike sulfonilse\u010dnine<\/p>\n<p>&#8211; pove\u010duje u\u010dinkovitost endogenega inzulina<\/p>\n<p>&#8211; (stimulira spro\u0161\u010danje inzulina, zavira glukoneogenzo iz aminokislin, pove\u010duje \u0161tevilo inzulinskih receptorjev na tar\u010dnih celicah)<\/p>\n<p><strong>35. <\/strong><strong>Na\u0161tejte prijemali\u0161\u010de in delovanje kemoterapevtikov?<\/strong><\/p>\n<p>&#8211;<span style=\"text-decoration: underline;\">ribosomi<\/span> &#8211; motijo sintezo proteinov na ribosomu, motijo replikacijo DNA ali sintezo RNA &#8211; motijo transkripcijo<\/p>\n<p>&#8211;<span style=\"text-decoration: underline;\">citoplazemska membrana<\/span> &#8211; vplivajo na permeabilnost celi\u010dne membrane in motijo transport v in iz celice<\/p>\n<p>&#8211;<span style=\"text-decoration: underline;\">nukleinska kislina<\/span> &#8211; zavirajo sintezo folne kisline s kompeticijo s PABA, ki sodeluje v sintezi NK &#8211; zavirajo sintezo NK<\/p>\n<p>&#8211;<span style=\"text-decoration: underline;\">celi\u010dna stena<\/span> &#8211; motijo sintezo celi\u010dne stene<\/p>\n<p><strong>36. <\/strong><strong>Kaj je selektivna toksi\u010dnost?<\/strong><\/p>\n<p>To pomeni, da je snov (antibiotik) sposobna ubiti ali prizadeti tuj organizem, ki vdre v telo, ne da bi po\u0161kodovala gostujo\u010d organizem.<\/p>\n<p>Selektivna toksi\u010dnost temelji na razliki v strukturi ribosomov med sesalci in bakterijami.<\/p>\n<p><strong>37. <\/strong><strong>Najpomembnej\u0161i ne\u017eeleni u\u010dinki antibiotikov!<\/strong><\/p>\n<ul class=\"unIndentedList\">\n<li>Superinfekcije (npr. s candido albicans &#8211; zaradi spremenjene komenzalne flore)<\/li>\n<li>Reakcije preob\u010dutljivosti<\/li>\n<li>Z antibiotikom povzro\u010den kolitis<\/li>\n<li>Protimikrobna rezistenca<\/li>\n<\/ul>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>1. Na\u0161tej tri zakone, ki v RS urejajo preskrbo z zdravili! Zakon o zdravilih (99 podzakonskih aktov) Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju Zakon o zdravstveni dejavnosti 2. Na\u0161tej temeljne lastnosti zdravil, da so lahko na trgu! Kakovost Varnost U\u010dinkovitost<\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[705],"tags":[707,718,708,717,713,706,3665,719,716,715,518,714,711,712,710,709],"class_list":["post-611","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-2letnik-farmakologija","tag-agonosti","tag-anksiolitiki","tag-antagonisti","tag-emetiki","tag-farmakokineticne-interakcije","tag-farmakologija","tag-2letnik-farmakologija","tag-interakcije-zdravili","tag-kancerogenost","tag-mutagenost","tag-stranski-ucinki-zdravil","tag-teratogenost","tag-ucinki-zdravil","tag-vprasanja-in-odgovori-farmakologija","tag-vrste-zdravil","tag-zdravila-na-recept"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/611","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=611"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/611\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=611"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=611"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=611"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}