{"id":615,"date":"2009-02-27T17:02:52","date_gmt":"2009-02-27T16:02:52","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=615"},"modified":"2010-06-15T14:19:16","modified_gmt":"2010-06-15T13:19:16","slug":"farmakologija-tujke-farmakon-visoka-sola-za-zdravstvo-farmakologija","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/farmakologija-tujke-farmakon-visoka-sola-za-zdravstvo-farmakologija\/","title":{"rendered":"Farmakologija tujke"},"content":{"rendered":"<p><strong><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"attachment wp-att-616 alignleft\" src=\"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-content\/uploads\/2009\/02\/farmakologija-visoka-sola-za-zdravstvo.jpg\" alt=\"farmakologija-visoka-sola-za-zdravstvo\" width=\"174\" height=\"194\" \/>afiniteta:<\/strong> specifi\u010dna privla\u010dnost do kemi\u010dnih elementov, skupin, spojin, tkiv, organov ali struktur<\/p>\n<p><strong>adsorpcija:<\/strong> vezava plinov, raztopljenih snovi ali delcev v suspenziji na povr\u0161ine druge snovi<\/p>\n<p><strong>absorpcija:<\/strong> sprejemanje, vpijanje delcev v teko\u010dino, trdno snov<\/p>\n<p><strong>agonist:<\/strong> dejavnik ali farmakolo\u0161ka u\u010dinkovina, ki izzove biolo\u0161ki odziv z vezavo na celi\u010dne receptorje<\/p>\n<p><!--more--><\/p>\n<p><strong>antagonist:<\/strong> eksogena, navadno farmakolo\u0161ka u\u010dinkovina, ki zavira ali prepre\u010di delovanje kake druge,v organizmu aktivne spojine (v o\u017ejem smislu u\u010dinkovina, ki z vezavo na receptorje izni\u010di delovanje agonista), blokator, zaviralec<\/p>\n<p><strong>adren\u0119rgi\u010den:<\/strong><\/p>\n<p>1. nana\u0161ajo\u010d se na nevrone in aksone avtonomnega \u017eiv\u010devja, ki spro\u0161\u010dajo noradrenalin<\/p>\n<p>2. nana\u0161ajo\u010d se na receptorje oziroma podtipe receptorjev, ob\u010dutljive za adrenalin in noradrenalin<\/p>\n<p>3. ki posnema delovanje simpati\u010dnega \u017eiv\u010devja<\/p>\n<p><strong>bukalno:<\/strong> bucca=lice<\/p>\n<p><strong>dispepsija:<\/strong> motnje prebavne funkcije s te\u017eavami v epigastri\u010dni regiji po jedi<\/p>\n<p><strong>farmakodinamika:<\/strong> podro\u010dje farmakologije, ki prou\u010duje mehanizme delovanja zdravil v telesu<\/p>\n<p><strong>farmakokin\u00e9tika:<\/strong> podro\u010dje farmakologije, ki prou\u010duje absorpcijo, porazdelitev, biotransformacijo zdravila v telesu in izlo\u010danje iz njega<\/p>\n<p><strong>gen\u0119ri\u010den: <\/strong>zna\u010dilen za rod, vrsto ali tip<\/p>\n<p><strong>GABA:<\/strong> gama amino maslena kislina<br \/>\n<!-- wp_ad_camp_1 --><br \/>\n<strong>holinergi\u010den:<\/strong> nana\u0161ajo\u010d se na sinapse, \u017eiv\u010dne kon\u010di\u010de ali nevrone, v katerih je mediator acetilholin<\/p>\n<p><strong>hidroliza: <\/strong>razcepitev spojine z vodo, pri \u010demer se v en del vgradi hidroksilna skupina, v drugi pa vodik<\/p>\n<p><strong>idiosinkratski:<\/strong> nenormalno ob\u010dutljiv za nekatera zdravila, beljakovine ali druge snovi<\/p>\n<p><strong>inotropen:<\/strong> ki vpliva na mo\u010d mi\u0161i\u010dne kontrakcije, zlasti miokardija<\/p>\n<p><strong>konstipacija:<\/strong> obstipacija<\/p>\n<p><strong>konjugacija:<\/strong> zdru\u017eitev dveh enot<\/p>\n<p><strong>konjugat:<\/strong> zdru\u017eitev dveh enot<\/p>\n<p><strong>kronotropen: <\/strong>nana\u0161ajo\u010d se na frekvenco ritmi\u010dno ponavljajo\u010dih se pojavov (npr.\u0161tevilo udarcev srca na minuto)<\/p>\n<p><strong>ligand: <\/strong>molekula, navadno manj\u0161a, ki se ve\u017ee na drugo molekulo, navadno ve\u010djo<\/p>\n<p><strong>miastenija gravis:<\/strong> mi\u0161i\u010dna slabost (huda,nevarna,te\u017eka)<\/p>\n<p><strong>mutagenost:<\/strong> zmo\u017enost povzro\u010diti mutacijo ali pove\u010duje \u0161tevilo mutacij<\/p>\n<p><strong>mimetik:<\/strong> kar vzpodbuja kako funkcijo in pri tem posnema naravno agonisti\u010dno snov<\/p>\n<p><strong>motiliteta:<\/strong> gibljivost<\/p>\n<p><strong>midriaza:<\/strong> raz\u0161irjenost zenice zaradi okvare \u017eivcev, po\u0161kodbe ali zdravil<\/p>\n<p><strong>MAO:<\/strong> monoaminoksidaza=encim,ki razkraja Na(enako encim COMT)<\/p>\n<p><strong>redukcija: <\/strong>zmanj\u0161anje velikosti ali \u0161tevila \u010desa<\/p>\n<p><strong>SSRi:<\/strong> selektivni inhibitorji ponovnega privzema serotonina<\/p>\n<p><strong>tekalno:<\/strong> teka=kapsula<\/p>\n<p><strong>teratogenost:<\/strong> zmo\u017enost povzro\u010danja malformacij<\/p>\n<p><strong>pepti\u010den:<\/strong> nana\u0161ajo\u010d se na pepsin ali \u017eelod\u010dno prebavo<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>afiniteta: specifi\u010dna privla\u010dnost do kemi\u010dnih elementov, skupin, spojin, tkiv, organov ali struktur adsorpcija: vezava plinov, raztopljenih snovi ali delcev v suspenziji na povr\u0161ine druge snovi absorpcija: sprejemanje, vpijanje delcev v teko\u010dino, trdno snov agonist: dejavnik ali farmakolo\u0161ka u\u010dinkovina, ki izzove biolo\u0161ki odziv z vezavo na celi\u010dne receptorje<\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[705],"tags":[740,739,738,737,3665,741,744,742,745,743,720,721],"class_list":["post-615","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-2letnik-farmakologija","tag-adsorpcija","tag-agonist","tag-antagonist","tag-dispepsija","tag-2letnik-farmakologija","tag-gaba","tag-genericen","tag-hidroliza","tag-konjugat","tag-konstipacija","tag-tujke-farmakologija","tag-tujke-iz-farmakologije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/615","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=615"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/615\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=615"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=615"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=615"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}