{"id":635,"date":"2009-03-08T14:38:10","date_gmt":"2009-03-08T13:38:10","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=635"},"modified":"2010-06-15T14:18:34","modified_gmt":"2010-06-15T13:18:34","slug":"izpitna-vprasanja-uvod-v-raziskovanje-v-zdravstveni-negi","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/izpitna-vprasanja-uvod-v-raziskovanje-v-zdravstveni-negi\/","title":{"rendered":"Izpitna vpra\u0161anja Uvod v raziskovanje v ZN 1.del"},"content":{"rendered":"

\"medicinske-sestre-nursing\"Natan\u010dno razlo\u017ei osnovna filozofska stali\u0161\u010da o znanosti: racionalizem, empirizem in moderni empirizem <\/strong><\/p>\n

1.Racionalisti <\/strong>so trdili, da je znanstveno samo nekaj, kar je razumljivo in logi\u010dno dokazljivo <\/strong>( neprotislovno, precizno, ponovljivo )<\/strong><\/p>\n

Racionalizem: ravnanje po razumu, razum je najvi\u0161ji kriterij spoznanja, ne ceni izku\u0161nje (slovar tujk)<\/p>\n

2. Empiristi <\/strong>so se zavzemali za to, da je mo\u017eno vse znanstvene izjave reducirati na konkretna izkustva pri opazovanjih <\/strong>ali eksperimentih.<\/p>\n

Empirizem: filozofija izku\u0161nje, izku\u0161nja je edini vir \u010dlove\u0161kega spoznanja, empirizem ne ceni logi\u010dne analize in teoreti\u010dnih posplo\u0161evanj (slovar tujk)<\/p>\n

3. Moderni empirizem <\/strong>je sinteza obeh. Zahteva<\/p>\n

a) neprotislovnost,<\/p>\n

b) izkustveno ali\/in umsko dokazljivost,<\/p>\n

<\/p>\n

c) intersubjektivnost \u00a0ter<\/p>\n

d) \u010dasovno in prostorsko univerzalnost<\/p>\n

Razlo\u017ei pojme: znanstvena disciplina, znanstveno podro\u010dje, znanstvena veda<\/strong><\/p>\n

Znanstvena disciplina <\/strong>ima svoje:<\/p>\n

a) podro\u010dje raziskovanja,<\/p>\n

b) metodiko dela,<\/p>\n

c) specifi\u010dne merske enote,<\/p>\n

d) na\u010din vrednotenja in komparacije pojmov,<\/p>\n

e) strokovni kader,<\/p>\n

f) lastno teorijo.<\/p>\n

Znanstvene discipline se povezujejo v znanstvena podro\u010dja.<\/strong><\/p>\n

<\/strong>Znanstvena podro\u010dja grupiramo v znanstvene vede.<\/strong><\/p>\n

Razlo\u017ei pojem temeljna raziskava?<\/strong><\/p>\n

Temeljna raziskava <\/strong>je eksperimentalno ali teoreti\u010dno delo, s katerim <\/strong>\u017eelimo pridobiti predvsem novo znanje o osnovah pojavov in zaznavnih dejstev, <\/strong>ne da bi predvidevali kako posebno obravnavo.<\/p>\n

Na\u0161tej pogoste vire dokazov, ki jih Politova et al. (2008) navaja za prakso zdravstvene nege.<\/strong><\/p>\n

Pogosti viri dokazov so:<\/p>\n

a)\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 tradicija in mo\u010d<\/p>\n

b)\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 oseba z avtoriteto<\/p>\n

c)\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 klini\u010dne izku\u0161nje<\/p>\n

Opi\u0161i pozitivisti\u010dno paradigmo\u00a0 v raziskovanju.<\/strong><\/p>\n

Pozitivizem<\/strong> (Parahoo, 1996)<\/p>\n

Je kvantitativno raziskovanje:<\/p>\n

– Empirizem (kar lahko zaznamo s \u010dlove\u0161kimi umom in kvantificiramo so lahko dejstva)<\/p>\n

– Determinizem (vzrok in posledica, razlaga je v empiri\u010dnih podatkih)<\/p>\n

– Hipoteti\u010dno deduktivni pristop<\/p>\n

– Logi\u010dni pozitivizem (interpretacija podatkov s pomo\u010djo matematike, \u00a0\u00a0logike)<\/p>\n

Kaj je meta analiza?<\/strong><\/p>\n

Je kvantitativna integracija. Vsaka raziskava je sestavni del statisti\u010dne obdelave.<\/strong><\/p>\n

Meta analiza<\/strong> je po strukturi podobna primarnemu dokumentu.<\/p>\n

a) gre za analizo podatkov iz \u017ee objavljenih \u010dlankov in njihovo skupno obdelavo<\/p>\n

b)\u00a0\u00a0 zelo natan\u010den protokol<\/p>\n

c) rezultat meta-analize je odlo\u010ditev o tem, ali je dolo\u010den ukrep koristen<\/p>\n

TE\u017dAVE: \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 ni protokola analize<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Pomanjkljiv opis izbora literature (merila za vklju\u010ditev<\/p>\n

ali izklju\u010ditev raziskav z razlogi, zakaj so bile dolo\u010dene raziskave izklju\u010dene)<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Homogenost rezultatov ni prikazana s testi<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Neustrezne statisti\u010dne analize<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 V primeru statisti\u010dno pomembnih razlik ni razlo\u017eena mo\u017enost pristranosti razli\u010dnih objav<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Ni jasnih sklepov in predlogi nadaljnjih raziskav<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

Opi\u0161i mesto in vlogo hipoteze pri kvalitativnem in kvantitativnem raziskovanju.<\/strong><\/p>\n

Kvantitativna raziskava<\/strong>:\u00a0 raziskava se za\u010dne s hipotezo, ki predvideva (napoveduje) pri\u010dakovane rezultate raziskave.<\/p>\n

Kvalitativna raziskava<\/strong> : raziskava se lahko za\u010dne:<\/p>\n

<\/strong>a) s hipotezo, ki predvideva pri\u010dakovane rezultate<\/p>\n

b) brez hipoteze, raziskavo “vodijo” izku\u0161nje udele\u017eencev in na za\u010detku je \u0161e premalo znano o raziskovalnem\u00a0problemu, zato se hipoteza ne postavi pred pri\u010detkom raziskave.<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

Dolo\u010di spremenljivke in opi\u0161i odnose med spremenljivkami pri hipotezi: <\/strong><\/p>\n

\u00bbNose\u010de \u017eenske, ki dobijo navodila v zvezi s potekom poroda in poporodnim obdobjem, redkeje izra\u017eajo poporodno depresijo, kot \u017eenske, ki teh navodil niso prejele.\u00ab <\/strong><\/p>\n

Odnosi med spremenljivkami: ve\u010d kot, manj kot, razli\u010den od, v zvezi z, + ali – povezan.
\n<\/strong><\/p>\n

Razlo\u017ei pojem hermenevti\u010dni krog v raziskovanju?<\/strong><\/p>\n

Postopno \u0161irjenje spoznavanja imenujemo hermenevti\u010dni krog (spirala) ali krog<\/p>\n

\u0161irjenja razumevanja.
\n<\/strong><\/p>\n

Razlo\u017ei kaj je to stratificiran vzorec in napi\u0161i primer tak\u0161nega vzor\u010denja.<\/strong><\/p>\n

Stratificiran vzorec<\/strong> je 20% vzorec ali manj ( 10%), \u010de ta zba\u0161a ve\u010d kot 500 anketirancev. Prednosti<\/strong> : bolje predstavlja populacijo kot enak slu\u010dajnostni vzorec, vklju\u010duje majhne subpopulacije ( pri slu\u010dajnostnem vzorcu lahko izpaddejo), daje to\u010dnej\u0161e elemente parametrov .<\/p>\n

Pomankljivosti: <\/strong>imeti moramo predhodne podatke o populaciji, o njeni strukturi. Sestavljanje delovnih vzorcev je zamudno, ko razvr\u0161\u010damo enote v posamezne sisteme, se lahko zmotimo in uvrstimo enote v napa\u010dni sloj.<\/p>\n

(Primer vzor\u010denja manjka)<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

Na\u0161tejte najmanj 5 zna\u010dilnosti kvantitativne raziskave in jih na kratko opi\u0161ite<\/strong><\/p>\n

<\/strong>a) gre za ekonomi\u010dno zbiranje ve\u010djih koli\u010din podatkov<\/p>\n

b) raziskovalni cilj je jasen<\/p>\n

c) mo\u017enost kontrole raziskovalnega procesa je ve\u010dja<\/p>\n

d) podatki so enostavno primerljivi<\/p>\n

e) je neprilagodljiv – ko se zbiranje podatkov za\u010dne je skoraj nemogo\u010de kaj spremeniti<\/p>\n

f) \u0161ibak v razumevanju dru\u017ebenih procesov<\/p>\n

g) velikokrat ne odkrije pomenov, ki jih ljudje pripisujejo dru\u017ebenim dogajanjem<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

Na\u0161tejte in na kratko opi\u0161ite pomembne korake v kvantitativni raziskavi<\/strong><\/p>\n

Pomembni koraki v kvantitativni raziskavi so:<\/p>\n

1.faza:\u00a0 koncept raziskave<\/strong><\/p>\n

<\/strong>– oblikovanje in omejitev problema<\/p>\n

– pregled obstoje\u010de literature<\/p>\n

– prevzemi klini\u010dnega dela<\/p>\n

– oblikovanje strukture koncepta definicije R<\/p>\n

– formuliranje hipotez<\/p>\n

2.faza : dizajn in planiranje raziskave<\/strong><\/p>\n

– izbor raziskovalnega dizajna<\/p>\n

– razvoj protokola intervencij<\/p>\n

– identifikacija populacije<\/p>\n

– oblikovanje plana vzor\u010denja<\/p>\n

– specifikacija metod za merjenje spremenljivk<\/p>\n

– razvoj metod za za\u0161\u010dito subjektov raziskave<\/p>\n

– pregled in dokon\u010danje raziskovalnega projekta<\/p>\n

3.faza: empiri\u010dna faza<\/strong><\/p>\n

<\/strong>– zbiranje podatkov<\/p>\n

– priprava podatkov za analizo<\/p>\n

4.faza: analiti\u010dna faza<\/strong><\/p>\n

<\/strong>– analiza podatkov<\/p>\n

– interpretacija rezultatov<\/p>\n

5.faza: faza raz\u0161iritve podatkov<\/strong><\/p>\n

– <\/strong>razpravljanje in komunikacija o drobljenih rezultatih<\/p>\n

–<\/strong> <\/strong>prenos spoznanj v prakso
\n<\/strong><\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

Dolo\u010dite spremenljivke in opi\u0161i odnose med spremenljivkami pri hipotezi:<\/strong> “Otroci, katerih matere so sodelovale v programu negovalnih intervencij za matere izpostavljene nasilju partnerja ( X ), bodo imeli manj vedenjskih problemov8 Y ), kot otroci, katerih matere so imele samo rutinsko obravnavo.”<\/p>\n

X povzro\u010di Y<\/p>\n

X je neodvisna spremenljivka<\/p>\n

Y je odvisna spremenljivka<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n


\n<\/strong><\/p>\n

Kaj je to Likertova lestvica, opi\u0161ite postopke priprave te lestvice<\/strong><\/p>\n

Likertova lestvica, ki jo sestavlja vrsta trditev, ki izra\u017eajo stali\u0161\u010de do dolo\u010denega <\/strong>pojava. Postopek priprave je slede\u010d:<\/p>\n

a)\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Lestvico se sestavi tako, da se zbere ve\u010dje \u0161tevilo trditev in se z njimi anketira vzorec iste populacije, na kateri nameravamo izvesti pravo raziskavo<\/p>\n

b)\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Na osnovi rezultatov se oblikujejo dve skupini – skupina z nizkim in skupina z visokimi rezultati<\/p>\n

c)\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Nato se izlo\u010di vse trditve, pri katerih so tisti z nizkimi rezultati odgovorili podobno kot tisti z visokimi rezultati<\/p>\n

Trditve pri katerih se odgovori pri obeh skupinah razlikujejo se zadr\u017eijo.<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

Opi\u0161ite sestavine in pomen Uvoda, kot elementa znanstveno raziskovalnega \u010dlanka.<\/strong><\/p>\n

Sestavine UVODA<\/strong>:<\/p>\n

a)\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Bistvo problema, jasnost, informativnost<\/p>\n

b)\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Kaj je o problemu \u017ee znanega in kaj \u0161e ni<\/p>\n

c)\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Vitiramo najpomembnej\u0161a dela ( \u010de jih je veliko citiramo tista, ki so nastala prva ali citiramo pregledne \u010dlanke )<\/p>\n

d)\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Teoreti\u010dna izhodi\u0161\u010da problema<\/p>\n

e)\u00a0\u00a0 Pisanje v smislu lijaka, od \u0161ir\u0161ega, bolj znanega\u00a0 k o\u017ejemu nanj znanemu ( dedukcija ali indukcija )<\/p>\n

f)\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Na koncu natan\u010dno oblikovano vpra\u0161anje raziskave, formuliran problem, hipoteze<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

Razlo\u017ei kaj je paradigma in kaj je paradigma v zdravstveni negi?<\/strong><\/p>\n

Paradigma je predpostavka in domneva neke znanstvene skupine<\/p>\n

a)\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 ki ne zahtevajo nikakr\u0161nega preverjanja<\/p>\n

b)\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 ki slu\u017eijo kot primer oz, vzorec pri postavljanju znanstvenih vpra\u0161anj o realnem svetu in iskanje odgovorov na ta vpra\u0161anja<\/p>\n

paradigme v ZN so del kompleksnosti realnega sveta. Paradigme so v okviru \u010dlove\u0161kega poizvedovanja pogosto terminsko opredeljene kot filozofska vpra\u0161anja:<\/p>\n

– kak\u0161na je narava realnost<\/p>\n

– kak\u0161en je odnos med raziskovalcem in raziskovanim<\/p>\n

– kak\u0161na je vloga vrednot v raziskavi<\/p>\n

– kako je najbolje pridobiti dokaz<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n


\n<\/strong><\/p>\n

Kaj so sistemati\u010dni pregledi dokazov, opi\u0161i.<\/strong><\/p>\n

Sistemati\u010dni pregledi dokazov je zdru\u017eevanje in sistemati\u010dno povezovanje posameznih dokazov na dolo\u010denem raziskovalnem vpra\u0161anju. Oblike sistemati\u010dnih dokazov so:<\/p>\n

a)\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 kvalitativna sinteza – meta sinteza<\/strong> ( \u0161ir\u0161a razlaga in interpretacija rezultatov raziskav na skupni specifi\u010dni to\u010dki<\/p>\n

b)\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 kvantitativna integracija – meta analiza<\/strong> ( vsaka raziskava je sestavni del statisti\u010dne obdelave<\/p>\n

<\/strong>
\n<\/strong><\/p>\n


\n<\/strong><\/p>\n

Razlo\u017ei longitudinalni dizajn v okviru \u010dasovnega dimenzij raziskovanja.<\/strong><\/p>\n

a) raziskovanje dolgotrajnih pojavov ( celjenje, u\u010denje, recidiv, rast…), dinamika pojava v \u010dasovnem obdobju, nenehno spremljanje primerjav, pove\u010devanje kontrole raziskovanja za bolj\u0161o interpretacijo rezultatov<\/p>\n

b) dolo\u010dljiv \u010dasovni okvir, \u0161tevilo zbiranja podatkov, intervali med zbiranji<\/p>\n

c) ve\u010dkratno zbiranje podatkov pri isti populaciji – \u0161tudije trendov<\/strong><\/p>\n

d) panelna \u0161tudija – <\/strong>ve\u010dkratno raziskovanje iste populacije. Problem je mo\u017enost \u00bb obrabe \u00bb raziskovanca<\/p>\n

e) follow up <\/strong>\u0161tudija – spremljanje iste populacije po izvedeni specifi\u010dni intervenciji<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

Kaj je fenomenologija, opi\u0161i deskriptivno in interpretativno fenomenologijo<\/strong>.<\/p>\n

Fenomenologija<\/span><\/strong> je individualna interpretacija izku\u0161enj in poti razlaganja le teh, vedenje posameznika.<\/p>\n

Deskriptivna(opisana) fenomenologija:<\/span> <\/strong><\/p>\n

a) ocena: prepri\u010danja, mnenja o pojavu, ponavljajo\u010di proces skozi celotno raziskavo, vklju\u010duje analizo samega sebe :<\/strong> vrednote, pristranskost, podro\u010dja konfliktov, \u00bbgro\u017enje\u00ab raziskavi, ob\u010dutki , ki vplivajo na nevtralnost, refleksija do metodolo\u0161kih problemov, ugotovitev , pregleda literature…<\/p>\n

b) intuicija, analiza, opis<\/p>\n

Interpretativna (razlagalna) fenomenologija:<\/span><\/strong><\/p>\n

a) Interpretacija in razumevanje in ne samo opazovanje in opis<\/p>\n

b) Razlagalni ciklus, raziskovalec vzpostavi dialog s tekstom, se spra\u0161uje o pomenu le tega, kaj je povedal raziskovanec<\/p>\n

c) Faza ocene ni nujna<\/p>\n

d) Interpretacija intervjujev, tekstov…<\/p>\n

Razlo\u017ei receptivno dr\u017eo pri kvalitativnem raziskovanju?<\/strong><\/p>\n

To je dr\u017ea\u00a0 pozornega poslu\u0161alca in opazovalca, katerega pozornost je enakomerno porazdeljena na razli\u010dne ravni in vidike; ki domneva , da imajo ljudje, katerih probleme raziskuje, druga\u010dno, podrobno in poglobljeno vednost o svojem polo\u017eaju; ku se zato pusti pou\u010devati o re\u010deh, ki se ti\u010dejo njihovega vsakdanjega \u017eivljenja in se odpoveduje vzvi\u0161enemu stali\u0161\u010du znanstvenika, ki ve ve\u010d od \u00bbnavadnih\u00ab ljudi.<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

Razlo\u017ei, kaj pomeni pri kvalitativnem raziskovanju raziskovati dru\u017ebeno celoto v kontekstu.<\/strong><\/p>\n

<\/strong>To na\u010delo ima tri sestavna na\u010dela<\/strong>:<\/p>\n

a) Raziskujemo posameznika ali dru\u017ebeno enoto (dru\u017eino,<\/strong><\/p>\n

skupino) kot celoto<\/em>, ne le posameznih vidikov<\/strong>, kar je zna\u010dilno za npr. za anketno raziskovanje. Tudi na razli\u010dnih drugih podro\u010djih se je uveljavilo tako imenovano “holisti\u010dno” gledanje na \u010dloveka.
\nb) Upo\u0161tevamo tudi informacije o naravnem in dru\u017ebenem okolju<\/strong><\/p>\n

ali kontekstu <\/em>in ga podrobno opi\u0161emo. <\/strong>Vsak posameznik, skupina, skupnost je nelo\u010dljivo povezana s svojim okoljem, ki tvori njen dru\u017ebeno-kulturni in naravni kontekst, ki vpliva na do\u017eivljanje in vedenje ljudi.<\/p>\n

c) Raziskovati pojave v kontekstu pomeni tudi raziskovati v vsakdanjih okoljih<\/em>, <\/strong>kjer ljudje \u017eive in delajo, ne le v slu\u017ebenih okoljih in laboratorijskih pogojih.<\/strong>
\n
\n<\/strong><\/p>\n

Opi\u0161i korelacijske raziskave.<\/strong><\/p>\n

Korelacijske raziskave so:<\/strong><\/p>\n

a )retrospektivni dizajn : <\/span><\/strong>pojav v sedanjosti je povezan s pojavom v<\/p>\n

preteklosti, preden se je raziskava za\u010dela. Potekajo na ve\u010dih lokacijah. ( Primer: povezava med rakom na plju\u010dih in kajenjem)<\/p>\n

b) prospektivni neesperimentalni dizajn med katerega spada<\/strong><\/em><\/p>\n

-Kohortni dizajn<\/strong>: Za\u010dnemo s prou\u010devanjem domnevnih vzrokov in nadaljujemo z domnevnimi u\u010dinki (Primer: incidenca rde\u010dk med nose\u010dnostjo (X) je povezana z abnormalnostmi pri novorojen\u010dku Y).<\/em><\/p>\n

So dra\u017eje <\/strong>kot retrospektivne R, potrebujemo velik vzorec<\/strong>, \u010de je pojav (Y) redek, pomembna reprezentativnost vzorca . So bolj raziskovalno zanesljive <\/strong>kot retrospektivne R<\/p>\n

Lahko so tudi eksplorativne<\/strong>, ko raziskovalec meri \u0161irok nabor mo\u017enih vzrokov v dolo\u010denem \u010dasu raziskave in jih potem pregleda rezultate kasneje – velik nabor potencialno zanimivih informacij.<\/strong><\/p>\n

a) <\/strong>Naravni eksperiment<\/span><\/strong><\/p>\n

Neeksperimentalno raziskovanje, ko je skupina izpostavljena naravnemu\u00a0 pojavu, ki vpliva na njihovo zdravje. To skupino primerjamo s skupino, ki temu pojavu ni izpostavljena.\u00a0 Ljudje, ki so do\u017eiveli ta naravni pojav, so avtomatsko vklju\u010deni v R<\/p>\n

Primer: primerjamo pojav v \u017eivljenju skupine ljudi, ki do\u017eivi naravno nesre\u010do in pojav v \u017eivljenju ljudi, ki tega ne do\u017eivijo<\/em><\/p>\n

Lahko vklju\u010dimo iste ljudi, vendar moramo meritve narediti pred pri\u010detkom naravnega pojava.<\/em><\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

Na\u0161tej in opi\u0161i zna\u010dilnosti merskih in\u0161trumentov<\/strong>.<\/p>\n

1. Veljavnost: <\/strong>instrument je veljaven, \u010de res meri tisto zna\u010dilnost, ki mislimo, da jo meri. <\/strong>Poznamo 2. na\u010dina za ugotavljanje veljavnosti:<\/p>\n

a) ve\u010dja je skladnost, tem bolj veljaven je test.<\/p>\n

b) na osnovi skladnosti med meritvami testa, katerega veljavnost<\/strong><\/p>\n

preizku\u0161amo in meritvami drugih testov<\/strong>, ki so sestavljeni za merjenje iste lastnosti.<\/p>\n

2. Objektivnost<\/strong>: instrument je objektiven, \u010de je rezultat merjenja odvisen le od lastnosti, ki jo merimo<\/strong>, ne pa od lastnosti tistega, ki merjenje izvaja.<\/p>\n

3. Zanesljivost <\/strong>: \u00a0instrument je zanesljiv, \u010de se od enega merjenja do drugega ne spreminja<\/strong>.<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

Kako mora biti pripravljen predlog kvantitativne raziskave?<\/strong><\/p>\n

1.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 pregled znanega<\/p>\n

2.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 namen raziskave<\/p>\n

3.\u00a0\u00a0 cilj(i) raziskave<\/p>\n

4.\u00a0\u00a0 hipoteza(e)<\/p>\n

5.\u00a0\u00a0 metodologija<\/p>\n

6.\u00a0\u00a0 vzor\u010denje<\/p>\n

7.\u00a0\u00a0 metode<\/p>\n

8.\u00a0\u00a0 viri<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

Kaj je razprava v \u010dlanku, opi\u0161i njene zna\u010dilnosti.<\/strong><\/p>\n

<\/strong>– odgovarja na vpra\u0161anja v uvodu<\/p>\n

– pojasni kako rezultati podpirajo odgovore in koliko se odgovori ujemajo z\u00a0 \u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0obstoje\u010dim \u00a0znanjem<\/p>\n

– nikoli ne me\u0161amo rezultatov in diskusije v istem poglavju<\/p>\n

– v diskusiji rezultatov ne ponavljamo<\/p>\n

– pi\u0161emo v sedanjiku<\/p>\n

– poudarimo omejitve na\u0161ih ugotovitev in nasprotujo\u010de si rezultate v raziskavi<\/p>\n

– navedemo kako nas odgovor podpirajo rezultati drugih raziskav enako kadar drugi\u00a0 avtorji odkrijejo nasprotno,pojasnimo razhajanja<\/p>\n

– na koncu poka\u017eemo pomen nase raziskave,njeno aplikativnost, sklepe ki jih je\u00a0\u00a0 \u00a0potrebno se nadalje raziskovati.<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

Opi\u0161i induktivno pot oblikovanja teorije<\/strong><\/p>\n

– pot od posami\u010dnega k splo\u0161nemu<\/p>\n

– opazovanje dejstev v realnem svetu,posami\u010dna iskustvena posplo\u0161itev<\/p>\n

– i\u0161\u010de se vzorce oz. pravilnosti,ki opozarjajo na obstoj zakonitosti<\/p>\n

– empirizem<\/p>\n

– vpliv okoli\u0161\u010din na oblikovanje teorije in problem posplo\u0161evanja na vse\u00a0 okoli\u0161\u010dine<\/p>\n

– terensko raziskovanje<\/p>\n

– teorije,definicije,koncepti so posledica empiri\u010dnih posplo\u0161itev na podlagi\u00a0\u00a0 konkretnih izkustvenih podatkov<\/strong><\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

Kaj so klini\u010dne smernice, opi\u0161i. <\/strong><\/p>\n

– zdru\u017eevanje razli\u010dnih dokazov za celovito in kakovostno klini\u010dno prakso<\/p>\n

– najpogosteje temeljijo na sistemati\u010dnih raziskavah<\/p>\n

– dajejo specifi\u010dne,prakti\u010dne nasvete \u017ee na dokazih podprto odlo\u010danje v klini\u010dni praksi.<\/p>\n

– primarni namen je vpliv na delo klinika<\/p>\n

– narejene so iz potrebe po ureditvi in vodenju procesov dela,definirajo minimalni nabor aktivnosti<\/p>\n

– dela jih skupina raziskovalcev,eksperimentov in klinikov<\/p>\n

– razli\u010dne klini\u010dne smernice za isti problem?Mo\u010d zbranih dokazov!<\/p>\n

– klini\u010dne smernice so pomembne za zn,delajo jo u\u010dinkovito in izbolj\u0161ujejo procese na izide zn<\/strong><\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

Kaj je spremenljivka, na\u0161tej vrste spremenljivk in odnose med njimi.<\/strong><\/p>\n

Spremenljivka ali variabla. KVANTITATIVNO RAZISKOVANJE: spremenljivka je nekaj kar varira, raznovrstnost ali istovrstnost variabel v raziskovanju.<\/p>\n

-variable atributi (RR,TT,telesna teza…).kontinuirane variable (starost,telesna teza…),nepovezane variable (krvna skupina…),dishotomicne variable(spol,levi\u010dar,desni\u010dar…)<\/p>\n

-variable, ki jih oblikuje raziskovalec so aktivne variable<\/p>\n

KVALITATIVNO RAZISKOVANJE:variabel ni!<\/p>\n

VRSTE:odvisne in neodvisne npr. Ali kajenje povzro\u010da plju\u010dnega raka?<\/p>\n

neodvisna=ali kajenje<\/p>\n

odvisna=povzro\u010da plju\u010dnega raka<\/p>\n

Spreminjajo se iz odvisne v odvisno ali obratno.<\/p>\n

ODNOSI MED NJIMI:se izra\u017eajo \u00bbve\u010d kot\u00ab \u00bbmanj kot\u00ab-pri kvantitativnih raziskavah<\/p>\n

Pri kvalitativnih raziskavah pa:-Ali odnos med V sploh obstaja?<\/p>\n

-Kak\u0161na je smer povezav med V?<\/p>\n

-Kako mo\u010dna je povezava med V?…<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

Kaj je pregled literature in zakaj je pomemben? <\/strong><\/p>\n

Pristop1<\/strong>:\u00a0 nekateri so mnenja,da raziskovalec naj nebi pregledal literature pred zbiranjem podatkov,da nebi prej\u0161nje \u0161tudije vplivale na koncept nove \u0161tudije,pojav naj bo oblikovan iz vidika,ki ga vidi raziskovalec.<\/p>\n

Pristop2<\/strong>: zagovarjajo pregled literature in oblikovanje RV tudi na osnovi\u00a0 ugotovitev drugih raziskav.<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n


\n<\/strong><\/p>\n

Kaj je ni\u010delna hipoteza?<\/strong><\/p>\n

Izraza da med spremenljivkami ni povezav. Povezana je z izhodi\u0161\u010dem,da dokler ne doka\u017eemo povezave med spremenljivkami, le teh ni.<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

Razlo\u017ei razliko med retrospektivnimi in prospektivnimi raziskavami<\/strong>. Retrospektivne \u0161tudije<\/strong>: zbiranje podatkov iz sedanjosti in primerjava s podatki iz preteklosti, najpogosteje enkratno zbiranje podatkov o sedanjosti in preteklosti. ( lahko problemati\u010dno )<\/p>\n

Prospektivne \u0161tudije<\/strong>: podatki se zberejo glede na predpostavljanje situacije, nato se merijo kasnej\u0161i izidi ( intervencija in predpostavljanje u\u010dinka intervencije)<\/p>\n

Opi\u0161i postopke in tehnike pri kodiranju. ( \u017ee opisano )<\/strong><\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

Opi\u0161i intervju fokusnih skupin<\/strong><\/p>\n

Intervju fokusnih skupin:<\/strong><\/p>\n

<\/strong>a) intervjuvanci se med seboj ne poznajo, anketiramo jih skupinsko, raziskovalec ima pripravljene izhodi\u0161\u010dne to\u010dke in vpra\u0161anja<\/p>\n

b) primerna skupina je 6 – 12 anketirancev<\/p>\n

c) prednosti: v kratkem \u010dasu spoznamo ve\u010d anketirancev in njihovih mnenj, izku\u0161enj, anketiranci spodbujajo s svojimi mnenji \u0161ir\u0161o obravnavo vsebine intervjuja<\/p>\n

d) nevarnosti: pojav skupinskega mi\u0161ljenja<\/p>\n

e) uporaba: feministi\u010den \u0161tudije, \u0161tudije vklju\u010devanja<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

Kaj je izvle\u010dek in kaj vse mora vsebovati? ( \u017ee opisano )<\/strong><\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

Kaj je inverzna dedukcija, opi\u0161i.<\/strong><\/p>\n

Inverzna dedukcija<\/strong>: enakovredno in smiselno sta zastopana dva temeljna elementa znanstvenega raziskovanja: logika ( razum ) in opazovanje ( izkustvo)<\/strong><\/p>\n

Na\u0161tej ovire za raziskovanje v zdravstveni negi in prenos dokazov v prakso zdravstvene nege.<\/strong><\/p>\n

Kategorije ovir :<\/strong><\/p>\n

Kakovost in narava raziskav<\/p>\n

a) Te\u017eave pri izvajanju kakovostnih raziskav v klini\u010dnem okolju<\/p>\n

b) Premalo sodelovanja med raziskovalci in kliniki<\/p>\n

c) Na\u010din komuniciranja raziskovalcev s praktiki o mo\u017enostih implementiranja obljenih rezultatih v neposredno prakso<\/p>\n

d) Predstavitev rezultatov za uporabnost v \u0161ir\u0161ih dimenzijah – meta analiza<\/p>\n

Zna\u010dilnosti medicinskih sester<\/p>\n

a) Znanje, dr\u017ea, vedenje, koristi EBP, odpor do sprememb<\/p>\n

b) Premalo znanja za implementacijo dokazov<\/p>\n

c) Problem razumevanja pri MS, ki ne govorijo angle\u0161ko<\/p>\n

Organizacijski dejavniki<\/p>\n

a) Organizacijska kultura<\/p>\n

b) Administrativne in organizacijske ovire za realizacijo dokazov v praksi<\/p>\n

c) Slaba podpora vodstva<\/p>\n

Napi\u0161i primer usmerjevalne hipoteze<\/strong><\/p>\n

Usmerjevalne hipoteze<\/strong> uporabljamo, kadar pojav razlo\u017ei teorija.<\/p>\n

Primer:<\/strong><\/span><\/p>\n

“Pri starej\u0161ih pacientih je tveganje za padce ve\u010dje, kot pri mlaj\u0161ih pacientih.” “Starej\u0161i kot je pacient, ve\u010dje je tveganje za padec.” “Tveganje za padec nara\u0161\u010da s starostjo pacienta.”<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

Natan\u010dno razlo\u017ei osnovna filozofska stali\u0161\u010da o znanosti: racionalizem, empirizem in moderni empirizem 1.Racionalisti so trdili, da je znanstveno samo nekaj, kar je razumljivo in logi\u010dno dokazljivo ( neprotislovno, precizno, ponovljivo ) Racionalizem: ravnanje po razumu, razum je najvi\u0161ji kriterij spoznanja, ne ceni izku\u0161nje (slovar tujk) 2. Empiristi so se zavzemali za to, da je mo\u017eno … Preberi ve\u010d o Izpitna vpra\u0161anja Uvod v raziskovanje v ZN 1.del<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[365],"tags":[760,765,759,747,764,755,754,762,761,753,752,757,92,751,758,750,763,367,746,756,749,368,376,748],"class_list":["post-635","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-1-letnik-uvod-v-raziskovanje-v-zdravstveni-negi","tag-2letnik-uvod-v-raziskovanje-v-zdravstveni-negi","tag-dedukcija","tag-dokazi-v-zdravstveni-negi","tag-empirizem","tag-fokusne-skupine","tag-hermenevticni-krog","tag-hipoteza","tag-induktivna-pot-oblikovanja-teorije","tag-korelacijske-raziskave","tag-kvalitativno-raziskovanje","tag-kvantativno-raziskovanje","tag-likertova-lestvica","tag-literatura","tag-meta-analiza","tag-paradigma","tag-paradigme","tag-pregled-literature","tag-raziskovanje-v-zdravstveni-negi","tag-raziskovanje-zn","tag-stratificiran-vzorec","tag-temeljna-raziskava","tag-uvod-v-raziskovanje-v-zdravstveni-negi","tag-znanstvena-disciplina","tag-znanstvena-veda"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/635","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=635"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/635\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=635"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=635"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=635"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}