{"id":6362,"date":"2016-02-28T10:22:32","date_gmt":"2016-02-28T09:22:32","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=6362"},"modified":"2016-02-28T10:22:32","modified_gmt":"2016-02-28T09:22:32","slug":"zdravstvena-nega-zapiski-2016","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/zdravstvena-nega-zapiski-2016\/","title":{"rendered":"Zdravstvena nega zapiski 2016"},"content":{"rendered":"<p>Opi\u0161ite timski model zdravstvene nege<br \/>\n&#8211; Tim majhna skupina ljudi pri kateri imajo skupni cilj. Usklajeno deluje, da bi uresni\u010dil zastavljene cilje. Je multidisciplinarna skupina strokovnjakov \u2013 medicina, ZN, fiziotreapija, delovna terapija,.. Tim ZN tehnik ZN, vi\u0161ja MS, MS univerzitetna izobrazba, MS s podiplomsko izobrazbo magisterij doktorat<\/p>\n<p><span style=\"line-height: 1.5;\">Na\u0161tejte in \u010dasovno opredelite obdobje v razvoju poklica MS<\/span><\/p>\n<ol start=\"2\">\n<li><strong>Intiutivno \u2013 empiri\u010dna<\/strong> doba 6 stoletje, <strong>doba organiziranega priu\u010devanja<\/strong> 500-1859, <strong>doba modernega sestrinstva<\/strong> 1860-1945, <strong>Sodobno obdobje<\/strong> 1945 -&gt;<\/li>\n<\/ol>\n<p><!--more--><br \/>\n<strong>3. Na\u0161ejte zdru\u017eenja MS v tujem in doma\u010dem okolju, opi\u0161ite njihovo vlogo.<\/strong><br \/>\nZveza strokovnih dru\u0161tev\u00a0medicinskih sester, babic in\u00a0zdravstvenih\u00a0tehnikov\u00a0Slovenije, Dru\u0161tvo\u00a0medicinskih sester, babic in\u00a0zdravstvenih\u00a0tehnikov, Zbornica ZN Slovenije<\/p>\n<p><strong>TUJE:<\/strong><br \/>\nICN- International Council of Nurses<br \/>\nWHO- World Health organization<br \/>\nPCN, WENR, ENDA, ACENDIO<\/p>\n<h3><\/h3>\n<h3>Povezujejo se da so bolj osve\u0161\u010dene, za osebno rast in razvoj in razvoj profesije, pripadnost profesiji, Zbornica ZN<\/h3>\n<ol start=\"4\">\n<li>\nKaj je kategorizacija v ZN, kaj je osnova za razvr\u0161\u010danje kategorizacij 46 vpr list<\/li>\n<\/ol>\n<p>Je ogrodje za ugotavljanje delovne obremenitve MS, Je sistem za merjenje odvisnosti pacienta od negovalnega kadra, Je razvr\u0161\u010danje pacientov z ozirom na njihove potrebe in stanje, Je obseg ZN ki jo pacient v posamezni kategoriji potrebuje.<br \/>\n1. Kategorija ZN \u2013 P <strong>z zelo majhnimi potrebami po ZN \/ pacient ve\u010dinoma samostojen<\/strong><\/p>\n<ol start=\"2\">\n<li>Kategorija Zn \u2013 <strong>Povpre\u010dna ZN<\/strong><\/li>\n<li>Kategorija ZN \u2013 <strong>ve\u010d kot povpre\u010dna<\/strong><\/li>\n<li>Kategorija ZN \u2013 pacient v enoti intenzivne terapije, <strong>zelo zahtevna ZN<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>La\u017eje oblikovanje negovalnih diagnozm PZN, na\u010drtovanje kadrovskih normativiv, bolj\u0161i pregled nad stro\u0161ki.<\/strong><\/p>\n<p><strong>P-<\/strong>negovalni problem <strong>E-<\/strong>etiologija <strong>S<\/strong>&#8211; simptomi<\/p>\n<ol start=\"5\">\n<li>\nRazlika med klini\u010dno potjo in klini\u010dno smernico<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>Klini\u010dne smernice<\/strong> so sistemati\u010dno oblikovana stali\u0161\u010da, ki zdravnikom in drugemu zdravstvenemu osebju, pa tudi pacientom, pomagajo pri odlo\u010ditvah o primernem zdravstvenem varstvu in medicinski oskrbi v posebnih klini\u010dnih okoli\u0161\u010dinah.<\/p>\n<p><strong>\u0160ir\u0161e podro\u010dje, ki se nana\u0161a na epidemiologijo, diagnostiko, zdravstveno oskrbo<\/strong><\/p>\n<p><strong>Klini\u010dna pot<\/strong> je sestavljena iz obrazcev, na katere se zapisujejo aktivnosti posameznega izvajalca zdravstvene obravnave. Predstavlja celotno zdravstveno oskrbo pacienta.<\/p>\n<p>S klini\u010dno potjo predstavljamo potek zdravstvene obravnave posameznika od sprejema do odpusta, in tudi obravnavo, ki poteka znotraj posameznih ravni zdravstvene dejavnosti in med njim<\/p>\n<ol start=\"6\">\n<li>\nZna\u010dilnosti standardov ZN &#8211;<strong> RUMBA<\/strong><br \/>\nRUMBA \u2013 RELAVANT (primeren), UNDERSTANDABLE (razumljiv), MESURABLE (merljiv), BEHAVIORAL (objektiven), ATTAINABLE (dosegljiv)<\/li>\n<li>Kaj dolo\u010dimo v <strong>standardu izida?<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>Kaj smo dosegli; definira pri\u010dakovane spremembe po opravljeni ZN, s tem ocenjujemo stopnjo kakovosti ZN (izbolj\u0161anje ali poslab\u0161anje stanja P).<\/p>\n<p>Npr. standard umivanja rok<\/p>\n<p>STANDARDI STRUKTURE (razmere, kjer bo izvedena ZN)<\/p>\n<p>STANDARDI PROCESA ( opis metode dela)<\/p>\n<ol start=\"8\">\n<li>Razlo\u017ei pomen standardov<br \/>\n<strong>&#8211; kakovost, zadovoljstvo pacientov, izobra\u017eevalni proces<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>-korist za pacienta <\/strong><\/p>\n<p><strong>-Korist za zdravstveno nego<\/strong> ( kakovost, odgovornost, kompetence- kdo kaj dela)<\/p>\n<p>-Omogo\u010danje ugotavljanja potreb po vsebinskih, orientacijskih, razvojnih programih na dolo\u010deni ravni ali dimenziji ZN,<\/p>\n<p>-Raziskovalno delo, u\u010denje, zamnj\u0161evanje odstopanj, opora MS,<\/p>\n<p>Protokol \u2013 formalen zapis dogovorjenih aktivnosti skupina pravil, dogovorov postopkov.<br \/>\n<strong>A TEST<\/p>\n<p><\/strong>1. Razlika med sodobno in tradicionalno ZN<\/p>\n<p>TRADICIONALNA<\/p>\n<p>&#8211; poudarek na odvisni funkcji pacienta<\/p>\n<p>&#8211; ni procesne metode dela- <strong>PZN<\/strong><\/p>\n<p>&#8211; ni teoreti\u010dnih modelov<\/p>\n<p>&#8211; fukcionalen model organiziranosti<\/p>\n<p>&#8211; odkrivanje problemov v ZN slu\u010dajno<\/p>\n<p>&#8211; Zn ni planirana<\/p>\n<p>&#8211; lahko so planirane posamezne naloge<\/p>\n<p>&#8211; skromna dokumentacija<\/p>\n<p>&#8211; ni vrednotenja<\/p>\n<p>&#8211; odvisna podrejena vloga ZN<\/p>\n<p>&#8211; Ms mo\u010dno podrejene zdravnikom<\/p>\n<p>&#8211; pacient ne odlo\u010da o zdravljenju, samo o sebi ( pasivna vloga)<\/p>\n<p>&#8211; ni bilo izobra\u017eevanj<\/p>\n<p>&#8211; ni se razvijala kakovost<\/p>\n<p>SODOBNA: vpr 45<\/p>\n<ul>\n<li>temelji na samostojni fukciji<\/li>\n<li>-PZN<\/li>\n<li>uporablja teoreti\u010dne modele<\/li>\n<li>holisti\u010den pristop<\/li>\n<li>timska metoda dela<\/li>\n<li>sistemati\u010dno in ciljno odkrivanje problemov<\/li>\n<li>evalvacija<\/li>\n<li>dokumentacija<\/li>\n<li>pacient ima enakopravno vlogo<\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"2\">\n<li>Primerjava med zdravstveno smernico in standardom<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>Smernice<\/strong> \u2013 neko \u0161ir\u0161e podro\u010dje ki se nana\u0161a na epidemilogijo diagostiko zdravstveno oskrbo. Neko vodilo a delo. Stali\u0161\u010da<\/p>\n<p><strong>Standard<\/strong> \u2013 je za\u017eelena raven opravljanja nekega dela, ki ji \u017eelimo dose\u010di. Temeljiti mora na teoreti\u010dni osnovi, \u010de je ta na razpolago. V primerih, ko ni mogo\u010de, mora standard temeljiti na poklicnih izku\u0161njah.<\/p>\n<ol start=\"3\">\n<li>Kako so negovali v intuitivni dobi, empiri\u010dni<\/li>\n<\/ol>\n<p>Negovanje je naloga \u017eensk, uporaba rastlin za zdravljenje, \u017eenske so nudile oporo, bo\u017eale.. Bolezen je bila povezana z zli duhovi. Molitve rituali, simboli, bogovi.<\/p>\n<ol start=\"4\">\n<li>Od \u010desa je odvisna folozofija ZN ; <strong>SVIP<\/strong><\/li>\n<\/ol>\n<p>&#8211; spo\u0161tovanje pacienta, varost pacienta, integriteta pacienta, po\u010dutje pacienta<\/p>\n<ol start=\"6\">\n<li>Kaj so standardi kako se ka\u017ee koristnost standardov<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>Standard <\/strong>\u2013 je za\u017eelena raven opravljanja nekega dela, ki ga \u017eelimo dose\u010di. Temeljiti mora na teoreti\u010dni osnovi, \u010de je ta na razpolago. V primerih, ko ni mogo\u010de, mora standard temeljiti na poklicnih izku\u0161njah. Standard = sprejete in veljavne norme, sredstvo za merjenje kakovosti, niso stati\u010dni.<\/p>\n<p>Zagotavljajo kakovost in kvaliteto ZN, zadovoljstvo pacientov, izobra\u017eevalni proces<\/p>\n<ol start=\"7\">\n<li>\nIz katerih ved je sestavljena ZN<\/li>\n<\/ol>\n<p>Dru\u017eboslovna veda,\u00a0 pedagogika, filozofija, Psihologija, Psihofizika<\/p>\n<p>SANELA<\/p>\n<p>1. Kaj je siestemati\u010dnost (fleksibilnost bo zej najbr\u0161)<\/p>\n<p>SISTEMATI\u010cNOST \u2013 pri pacientu za\u010dnemo od 1 faze do zadnje<\/p>\n<p>Zbiranje informacij, analiza informacij, negovalna diagnoza, prioriteta re\u0161evanja negovalnega problema, negovalni cilji, negovalne intervencije, vrednotenje, validacija plana, protno vrednotenje, realizacija na\u010drtovanih aktivnosti<\/p>\n<p>DINAMI\u010cNOST \u2013 prepletanje posameznih faz<br \/>\nPrilagajanje spremembam zdravstvenega stanja pacienta, ponovno ugotavljanje negovalnih problemov, dolo\u010ditev ciljev, dolo\u010ditev intervencij, vrednotenje, sprememba na\u010drta.<\/p>\n<p>FLEKSIBILNOST: &#8211; procesni pristop<\/p>\n<ul>\n<li>na vseh podro\u010djih delovanja MS<\/li>\n<li>vseh nivojih zdravstvene dejavnosti<\/li>\n<li>vseh nivojih prevenitive<\/li>\n<li>vseh teoreti\u010dnih modelih zn<\/li>\n<li>pri zdravem in ali bolnem pacientu, dru\u017eini, skupnosti, skupini<\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"2\">\n<li>Kako razdelimo cilje v ZN<\/li>\n<\/ol>\n<p>Jasno oblikovani, razumljivi pacientom varovancu in \u010dlanom negovalnega tima, nana\u0161ati se morajo na pacienta, specifi\u010dni, \u010dasovno opredeljeni, realni<\/p>\n<p>3. Kaj je negovalna anamneza + 6 pimerov podatkov<\/p>\n<p>Anamneza = zbir podatkov o stanju pacienta, dru\u017eine ali skupine, ki jih po prvem stiku z njim zbere MS. Z njo spozna \u017eivljenjske navade subjektov in njihovo trenutno stanje.<\/p>\n<ul>\n<li>demografski podatki ( ime, priimek, starost)<\/li>\n<li>pacientovo pozanvanje bolezni in diagnoze<\/li>\n<li>pretekle izku\u0161nje z boleznimi in hospitalizacijo<\/li>\n<li>razgledanost, intektualne sposobnosti, izobrazba<\/li>\n<li>\u017eivljenske navade, razvade, omejitve<\/li>\n<li>stanovanjske razmere<\/li>\n<li>o\u017eje in \u0161ir\u0161e okolje<\/li>\n<li>v ospredju 14 \u017eivljenskih aktivnosti<\/li>\n<\/ul>\n<p>4.Faze PZN + eno za opisat ona dolo\u010d<\/p>\n<ol>\n<li><u>Ocenjevanje<\/u> (zbiranje informacij in podatkov, identificiranje splo\u0161nih problemov, analiza podatkov, identificiranje specifi\u010dnih problemov)<\/li>\n<li><u>Negovalna diagnoza<\/u> (oblikovanje to\u010dnih negovalnih diagnoz)<\/li>\n<li><u>Cilji<\/u> (razvr\u0161\u010danje ND po nujnosti re\u0161evanja, oblikovanje ciljev)<\/li>\n<li><u>Na\u010drtovanje<\/u> (na\u010drtovanje intervencij za doseganje pri\u010dakovanih rezultatov)<\/li>\n<li><u>Izvajanje<\/u> (ponovno preverjanje stanja, obna\u0161anja pacienta z vidika sprememb in preverjanja ustreznosti na\u010drtovanih intervencij, ocena pogojev za izvajanje, izvajanje na\u010drtovanih intervencij, sprotno vrednotenje)<\/li>\n<li><u>Vrednotenje<\/u> (ocena pacientovega stanja, ravnanja in obna\u0161anja. Vrednotenje ciljev, vrednotenje intervencij ZN)<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>Viri inforamcij<\/strong> : pacient, dru\u017eina, merjenje (vitalne funkcije), opazovanje(izgled ko\u017ee), pogovor (intervju), dokumentacija<br \/>\n<strong>Kaj omogo\u010da PZN M.S<\/strong><br \/>\nRACIONALEN LOGI\u010cEN IN NA OSNOVI ZNANJA UTEMELJEN PRISTOP PRI RE\u0160EVANJU UGOTOVLJENEGA ZDRAVSTVENEGA STANJA PACOENTA<\/p>\n<ol start=\"5\">\n<li>Kaj spra\u0161ujemo pri anamnezi<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>Kako spra\u0161ujemo?<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Najprej povpra\u0161amo po pacientovem glavnem problemu: \u00bbKaj je glavni razlog, da ste danes tukaj?\u00ab<\/li>\n<li>Usmerjamo na\u0161a vpra\u0161anja tako, da dobimo informacije o dolo\u010denih znakih in simptomih: \u00bbPoka\u017eite, kje imate te\u017eavo.\u00ab, \u00bbAli lahko natan\u010dneje opi\u0161ete, kako to ob\u010dutite?\u00ab, \u00bbKdaj se je za\u010delo?\u00ab, \u00bbAli karkoli izbolj\u0161a\/poslab\u0161a stanje?\u00ab<\/li>\n<li>Ne uporabljamo zavajajo\u010da vpra\u0161anja, ki bodo usmerila pacienta k to\u010dno dolo\u010denem odgovoru: \u00bbSaj ne pijete alkohola, ali ne?\u00ab<\/li>\n<li>Uporabljamo besede kot so \u00bbpovejte, opi\u0161ite, razlo\u017eite, pojasnite\u00ab, da usmerjamo pacienta, da nam pove ve\u010d o dolo\u010denih stvareh.<\/li>\n<li>Uporabljamo tehnike komuniciranja (nam pomagajo pridobivati informacije) kot so:<\/li>\n<li>Uporaba fraz, ki nam pomagajo videti perspektivo pacienta: \u00bbZ va\u0161ega vidika, kateri problemi se vam zdijo najpomembnej\u0161i? Kako vidite probleme?\u00ab<\/li>\n<li>Ponovimo besede pacienta: s to tehniko razjasnimo pomen, pacienta spodbudimo k temu, da posreduje \u0161e kak\u0161en podatek: \u00bbKo re\u010dete\u2026, ali to pomeni\u2026?\u00ab<\/li>\n<li>Zastavljamo odprta vpra\u0161anja (vpra\u0161anja, ki zahtevajo ve\u010d kot enobesedni odgovor): \u00bbKako se po\u010dutite?\u00ab<\/li>\n<li>Izogibamo se zaprtim vpra\u0161anjem (vpra\u0161anja, ki zahtevajo enobesedne odgovore). Izjema je:<\/li>\n<li>Situacija, ko je pacient preve\u010d bolan, da bi lahko veliko razpravljal.<\/li>\n<li>Kadar \u017eelimo razjasniti nek odgovor pacientu in potrebujemo odgovor z DA ali NE.<\/li>\n<li>Nasveti za pravilno postavljanje zaprtih vpra\u0161anj: spra\u0161evanje pacienta, ki te\u017eko diha (zato te\u017eko govori): \u00bbAli imate bole\u010dine? Povedali ste mi, da imate bole\u010dine zadnja 2 tedna, a niso stalne. Ali pravite, da bole\u010dina pride in gre? Ali je v va\u0161i dru\u017eini povi\u0161an krvni tlak?\u00ab itd.<\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"6\">\n<li>Kaj vpliva na prehranjevanje, dihanje<\/li>\n<\/ol>\n<p>PREHRANJEVANJE<br \/>\nfiziolo\u0161ki: sestava hrane<\/p>\n<p>Pshihi\u010dni: vonj, okus, videz<\/p>\n<p>DIHANJE<\/p>\n<p>Temperatura okolja in vla\u017enost zraka, vsebnost plinov in strupenih snovi v zraku<\/p>\n<p>Kajenje, mikroklima, obla\u010dila, telesna aktivnost, psihi\u010dna stanja ( strah, jeza)<\/p>\n<p>Dejavniki okolja- onesna\u017eenje in kulture \u2013 ritem \u017eivljenja<\/p>\n<ol start=\"7\">\n<li>Dokumentiranje po telefonu<\/li>\n<\/ol>\n<p>Naslednji primer ponazarja, kako moramo v takem primeru navodilo dokumen- tirati. Ponoc\u030ci opazimo, da ima varovanec povec\u030cano kolic\u030cino krvavega izloc\u030cka iz drena\u017ene cevke. Tele- foniramo de\u017eumemu zdravniku, ki nam naroc\u030ci, naj opazujemo drena\u017eo \u0161e eno uro in mu potem zopet sporoc\u030cimo svoja opazovanja. Potrebujemo bele\u017enico, kamor si zapisujemo telefonska navodila in napi\u0161emo:15. 9. 1995 22.32. Dr. je bil telefonsko obve\u0161c\u030cen, da ima varovanec povec\u030cano kolic\u030cino krvavega izloc\u030cka iz drena. Navodilo dr. je, naj opazujem dren \u0161e eno uro in mu spet sporoc\u030cim stanje. Anica Novak, v. m. s.. Posledice pomanjkljivega dokumentiranja so lahko za medicinsko sestro usodne. C\u030ce bi pri zgoraj na- vedenem primeru \u0161lo za situacijo, ki bi zahtevala nemudno ukrepanje in bi s c\u030cakanjem \u0161kodili varo- vanc\u030cevemu zdravju, bi se lahko kasneje zgodilo, da bi zdravnik dejal, da ni bil obve\u0161c\u030cen ali zadostno ob e\u0161c\u030cen o varovanc\u030cevem stanju. In le z dokumentacijo lahko doka\u017eemo nasprotno. Medicinska sestra, zdrav- nik in mnogi ostali c\u030clani tima morajo sodelovati v medsebojnem spo\u0161tovanju in zaupanju.<\/p>\n<p>Datum in ura, ime in priimek klicatelja, razlog za klic, informacije, ki smo jih prejeli, info. ki smo jih posredovali, podpis, delovno mesto, potreba po ponovnem klicu.<\/p>\n<ol start=\"8\">\n<li>En negovaln problem ti mora\u0161 pa na\u010drtovat 3 intervencije ( intervencije pri dihanju)<\/li>\n<\/ol>\n<p>polo\u017eaj ustrezna hidracija, mikroklima, merjenje saturacije in dihanja, pomo\u010d ob ka\u0161lju, aspiracija po naro\u010dilu zdravnika<\/p>\n<ol start=\"9\">\n<li>Kako zbiramo inforamcije (predvideno za anamnezo)<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>primarni <\/strong>\u2013 pacient sam<\/p>\n<p><strong>sekundarni<\/strong> \u2013 svojci, \u010dlani tipa zr. Nege., \u0107lani zdr. Tima, dokumentacije ZN, medicinske dokumentacije<br \/>\n10. Vrste negovalnih diagnoz<\/p>\n<ul>\n<li>Aktualna \u2013 tist k je \u017ee prisoten<\/li>\n<li>potencialna \u2013 tist, ki se ni prisoten in se bo pojavil v kolikor se ne izvajajo preventivni ukrepi (nevarnost za RZP)<\/li>\n<li>kolaboratini problem \u2013 sodelujemo z drugimi strokovnjaki, opazujemo pacientovo stanje in smo pozorni na pojav fiziolo\u0161kih zapletov (bole\u010dina)<\/li>\n<li>Wellnes , Sindromska, Mo\u017ena negovalna diagnoza<\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"11\">\n<li>Kateri so fiziolo\u0161ki dejavniki gibanja<\/li>\n<\/ol>\n<p>&#8211; splo\u0161na oslabelost, po\u0161kodbe, prehrana, telesna aktivnost, bolezni<\/p>\n<ol start=\"13\">\n<li>Kaj je aktivna vloga pacienta pri PZN<\/li>\n<\/ol>\n<p>&#8211; pacient je v sredi\u0161\u010du dogajanja, njegova vloga je enakovredna, po svojih zmo\u017enostih in odgovornostih sodelju pri ZN. Odgovornost pacienta do samega sebe spo\u0161tuje odlo\u010ditve, poda mnenje, \u017eelje. Lastna stali\u0161\u010da, vrednote. Vklju\u010duje se v zndravstveno nego. Daje prave inforamcije o svojem po\u010dutju, obve\u0161\u010da o spremenjenem stanju.<\/p>\n<ol start=\"14\">\n<li>Kaj je negovalna diagnoza<\/li>\n<\/ol>\n<p>Je poimenovanje aktualnih in potencialnih\u00a0 zdravstvenih te\u017eav oz. problemov posameznika, dru\u017eine ali skupine, ki jih v okviru svojih formalnih in strokovnih pristojnostih re\u0161uje nosilka ZN. To stanje MS lahko ugotovi in na\u010drtuje negovalne intervencije \u2013 na tem podro\u010dju je strokovnjak \u2013 ekspert.<br \/>\n15. Kaj je Fleksibilnost<\/p>\n<ul>\n<li>na vseh podro\u010djih delovanja MS,<\/li>\n<li>vseh nivojih zdravstvene dejavnosti<\/li>\n<li>vseh nivojih preventive<\/li>\n<li>vseh teoreti\u010dnih modelih ZN<\/li>\n<li>pri zdravem bolnem pacientu, dru\u017eini, skupnosti, skupini<\/li>\n<\/ul>\n<ol start=\"16\">\n<li>Intervencije v zvezi z izlo\u010danjem in odvajanjem<\/li>\n<\/ol>\n<p>-pomo\u010d pri izlo\u010danju in odvajanju izven &#8211; v postelji<\/p>\n<p>&#8211; Zn pacienta z urinskim katetrom<\/p>\n<p>&#8211; Zn stome<\/p>\n<ol start=\"18\">\n<li>Na\u010dela procesa ZN<\/li>\n<\/ol>\n<p>&#8211; <strong>usmerjenost k pacientu <\/strong>= je v sredi\u0161\u010du pozornosti in dogajanja, MS spremlja uspe\u0161nost in kakovost Zn in ocenjuje kako se to odra\u017ea na zdravstvenem staanju bolnika oz. pacienta.<\/p>\n<p>&#8211; <strong>upo\u0161tevanje pacienta kot subjekt v PZN<\/strong> = sodelujeta pacient in MS, MS dela kar pacient ne sme, ne zmore, ne more, ne zna, bolnik mora biti aktivno vklju\u010den v porces zn glede na njegovo znanje in zmo\u017enost<\/p>\n<p>&#8211; <strong>celovitost in individualnost <\/strong>Maslowa teorija potreb<\/p>\n<ol start=\"19\">\n<li>Kaj je sistemati\u010dnost<\/li>\n<\/ol>\n<p>&#8211; zbiranje informacij, analiza inforamcij, negovalna diagnoza, prioriteta re\u0161evanja negovalnega problema, negovalni cilji, negovalne intervencije, vrednotenje Zn, validacija problema, sprotno vrednotenje ( da ugotovimo zdravstveno stanje, morebitno poslab\u0161anje), realizacija na\u010drtovane aktivnosti<br \/>\n20. Kako razdelimo cilje v ZN<\/p>\n<p>&#8211; razvr\u0161\u010danje negovalnih diagnoz po nujnosti re\u0161evanja, oblikovanje ciljev<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"21\">\n<li>Na\u010dela ZN<\/li>\n<\/ol>\n<p>Usmerjenost k pacientu, upo\u0161tevanje pacienta kot subjekt v ZN, upo\u0161teva celovit in idividualen pristop<\/p>\n<ol>\n<li>Kaj je metaparadigma<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>Opi\u0161e povezanost in poudari vrednote pomeni bistvo vsebine in osnovno znanje ZN<\/strong><\/p>\n<p>Je sinonim za paradigmo, naglobji filozofski pogled na svet neke discipline, pomeni bistvo vsebine in osnovno znanje zn, opi\u0161e povezanost in poudari vrednote, identificira podro\u010dje zn in jo jasno lo\u010di od drugih strok.<\/p>\n<p>PARADIGMA \u2013 pogled na svet, vrednote, prepri\u010danja in predpostavke, ki si jih delijo znotraj dolo\u010denega raziskovalnega podro\u010dja, vodi raziskovanje, pospe\u0161uje razvoj znanosti in oblikuje prakso.<\/p>\n<ol start=\"2\">\n<li>Oblike znanja po Carperjevi<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>Empiri\u010dno znanje \u2013 <\/strong>se nana\u0161a na znanost ZN, Vklju\u010duje jasno preverljive opise, razlagem napovedi dejstev, ki temeljijo na subjektivnih ali objektivnih skupinah podatkov. Empiri\u010dni podatki, so pridobljeni z neposrednim merjenjem in opazovanjem. Pridobivamo ga lahko preko \u010dutil \u2013 se ga lahko preverja, je vredostojno, se ga uporablja za pove\u010debanje razumevanja.<\/p>\n<p><strong>Estetsko znanje \u2013 Prepoznavanje in vrednotenje \u2013 <\/strong>\u010dustvenih odzivov, domi\u0161ljije, kreativnosti, ekspertne uporabe vseh oblik znanja, vklju\u010dno z empiri\u010dnim znanjem \u2013 pri skrbi za pacienta<\/p>\n<p><strong>Osebnostno znanje &#8211; <\/strong>Poznavanje sebe je v povezavi z odnosom do drugega \u010dloveka in soo\u010danjem s tem \u010dlovekom kot osebnostjo.<\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p><strong>Eti\u010dno znanje &#8211; <\/strong>Moralno presojanje \u2013 kaj je prav in kaj narobe; delati dobro, ne \u0161kodovati; spo\u0161tovanje avtonomije; pravi\u010dnost.<\/p>\n<p><strong>\u00a0<\/strong><\/p>\n<p>VIRI ZNANJA V ZN<br \/>\n&#8211; Znanstveno ( raziskave, predavanja)<\/p>\n<p>-Tradicionalno (prena\u0161a se v prakso, izku\u0161nje)<\/p>\n<p>-Intuitivno, tiho (razvije se v praksi)<\/p>\n<p>-Osebnostno ( kako dobro poznamo sebe)<\/p>\n<p>OBLIKE ZNAJA V ZN:<\/p>\n<p><strong>EKSPLICITNO ZNANJE \u2013 <\/strong>imajo ga vse MS, vemo drug za drugega, da ga ima, pridobljeno v izobra\u017eevanju<br \/>\n<strong>IMPLICITNO ZNANJE \u2013 (potencialno) \u2013 <\/strong>ne moremo ga zavestno opredeliti, posameznik ga \u017ee ima in se ga prakti\u010dno ne zaveda, do tedaj ko ga nenadoma izkoristi.<br \/>\n<strong>PROPORCIONALNO ZNANJE \u2013 <\/strong>odgovarja vedenja <strong>DA <\/strong>\u2013 izra\u017ea vsebino, poznavanje dejstev, hipoteze, teorije in teoreti\u010dnih modelo.<\/p>\n<p><strong>DISPOZICIJSKO ZNANJE \u2013 <\/strong>odgovarja vedenje<strong> KAKO <\/strong>\u2013 kako kaj storiti in skozi to se odra\u017ea posameznikova sposobnost ( npr. vo\u017enja kolesa)<\/p>\n<ol start=\"3\">\n<li>Na\u0161tej 3 avtorje in 3 modele<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>Model \u017eivljenja \u2013 Nancy Roper\u00a0 <\/strong>( T\u017dA, kontinoum odvisnosti in neodvisnost, koncept. \u017eivlj obdobij)<\/p>\n<p><strong>Adaptacijski model \u2013 Calista Roy <\/strong>( Samopodoba, Fiziolo\u0161ke potrebe, Funkcija vloge, Medsebojna odv.)<\/p>\n<p><strong>Model medosebnih odnosov Hildegard Peplau <\/strong><strong>(<\/strong>orientacije,identifikacije,interakcije,razre\u0161itvena)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"4\">\n<li>Hiarhija potreb MASLOW<\/li>\n<\/ol>\n<p>fiziolo\u0161ke potrebe, potreba po varnosti, potreba po pripadanju in ljubezni, potreba po ugledu, spo\u0161tovanju, potreba po samoaktualizaciji (samouresni\u010devanju)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"5\">\n<li>Adaptacijski model Calista Roy<\/li>\n<\/ol>\n<p>Nara\u0161\u010dajo\u010do mo\u010d daje energija, ki prihaja iz samega sistema ali pa iz okolja.<\/p>\n<p>\u010clovek ima 4 podsisteme: <strong>samopodoba, fiziolo\u0161ke potrebe, funkcija vloge, medsebojna odvisnost\u00a0\u00a0 = NA\u010cIN ADAPTACJE na dra\u017ejaje<\/strong><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>VNOS \u2013 INPUT: Royeva vnos v sistem identificira kot dra\u017eljaj, ki pride iz okolja ali iz \u010dloveka. Dra\u017eljaji: lokalni (takoj in direktno vplivajo), kontekstualni, rezidualni.<\/p>\n<p>VNOS vklju\u010duje tudi \u010dlovekov nivo adaptacije. Nivo adaptacije je edinstven za vsakega \u010dloveka in se neprestano spreminja.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>PROCESIRANJE (input, output, povratna zanka): predelava se poslu\u017euje \u010dlove\u0161kih procesov in u\u010dinkovalcev.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>IZNOS (izhod, output): u\u010dinek je izid sistema \u2013 ko je sistem \u010dlovek, se u\u010dinek nana\u0161a na vedenje \u010dloveka.<\/p>\n<ol start=\"6\">\n<li>Stopnje razvoja po P. Benner + enga opi\u0161i<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>-novinec <\/strong>(\u0161tudenti, nefleksibilnost, delovanje po pravilih)<\/p>\n<p><strong>&#8211; napredujo\u010di za\u010detnik <\/strong>( diplomant, pomo\u010d pri odlo\u010danju, postavljanje prioritet)<\/p>\n<p><strong>&#8211; kompetentna MS <\/strong>( zaposlena 2-3 let, na\u010drtuje, obvladuje situacijo)<\/p>\n<p><strong>&#8211; MS strokovnjakinja <\/strong>( 3-5 let, isto podro\u010dje, deluje celostno)<\/p>\n<p><strong>&#8211; MS izvedenka <\/strong>(bogate razli\u010dne izku\u0161nje, podro\u010dja, deluje intuitivno, obvlada situacijo)<\/p>\n<ol start=\"7\">\n<li>Hiarhija znanja<\/li>\n<\/ol>\n<p>Metaparadigma, filozofija, konceptualni model, teorije, metodologija (empri\u010dni induktorji)<\/p>\n<ol start=\"8\">\n<li>Splo\u0161na teorija ZN DORTHEE OREM<\/li>\n<\/ol>\n<p>TEORIJA SAMOOSKRBE: trije teoreti\u010dni koncepti: teorija samooskrbe, primanjkljaja samooskrbe, sistemov samooskrbe. \u010clovek nenehno dr\u017ei ravnote\u017eje samooskrbe \u2013 ali zase skrbi sam ali zanj skrbijo drugi<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>POTREBE SAMOOSKRBE: univerzalna (splo\u0161ne potrebe samooskrbe), razvojna (potreba po dozorevanju psihi\u010dno ali fizi\u010dno), odkloni od zdravja (posledica do\u017eivljanja bolezni, po\u0161kodbe).<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>TEORIJA SISTEMOV: popolni nadomestni, delno nadomestni, podporno-vzgojno-\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 izobra\u017eevalni \u00e0 zgolj informiramo, u\u010dimo, spodbujamo<\/p>\n<p>Samostojno posredovanje samooskrbe<\/p>\n<p>-samostojni posredovalec samooskrbe<\/p>\n<p>&#8211; samostojni posredovalec odvisne oskrbe ( druga oseba, ki izvaja oskrbo pri \u010dloveku)<\/p>\n<p>Potrebe samooskrbe \u2013 akcije in dejanja, za zagotovitev samooskrbe \u2013 univerzalna ( potrebe skupine vsem) \u2013 razvojna ( univerzalne potrebe) &#8211; odkloni od zdravja ( posledica bolezni, po\u0161odbe)<\/p>\n<p>Primankljaj samooskrbe \u2013 ko samostojni posredovalec samooskrbe ne more ve\u010d zadovoljiti vseh potreb ( ni zmo\u017een skrbeti zase)<\/p>\n<p>3 sistemi za zadovoljitev potreb samooskrbe<\/p>\n<p>&#8211; popolni nadomestno, delni nadomestni, podporno vzgojni &#8211; izobra\u017eevalni<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<ol start=\"9\">\n<li>NIC IN NOC KRATICE<\/li>\n<\/ol>\n<p>NIC \u2013 Nursing international classification (klasifikacija intervencij zn)<br \/>\nNOC- Nursing sensitive outcomes classification ( klasifikacija izidov zn)<\/p>\n<p>OMAHA- Omaha nursing classification system for community health \u2013 klasifikacija za patrona\u017eno varstvo<\/p>\n<p>ICNP- International classification for nursing practice ( mednarodna klasifikacija prakse zn)<\/p>\n<p>SAMOPODOBA: nana\u0161a se na prepi\u010danja in vrendote, ki jih ima \u010dlovek o sebi. Telesn vidik osebnosti vidik, moralno eti\u010dni vidik<br \/>\nRAZVOJNE FAZE \u2013 MODEL MEDSEBOJNIH ODNOSOV HILDEGARD PEPLAU<\/p>\n<p>FAZA ORIENTACIJE \u2013 definirajo in prepoznajo poroblem, pacient spozna MS, pacient izra\u017ea potrebo po pomo\u010di, izra\u017ea potrebe, spra\u0161uje, MS mu pomaga razumeti in prepoznati potrebe in mu pomagati glede na kompetence in razpolo\u017eljive vire.<br \/>\nFAZA IDENTIFIKACIJE- prepoznavanje pacientovih potreb in problemov, medsebojni odnos MS pacient &#8211; se poglablja, pacient dobiva ob\u010dutek pripadnosti, MS zaupa, manj ga je strah, potrebe po ZN jasno izra\u017eene<br \/>\nFAZA ORIENTACIJE \u2013 medsebojno vplivanje \u2013 pacient ima \u017ee oblikovano sliko glede bolezni in potrebve so jasno izra\u017eene, pacient \u017eeli \u010dim ve\u010d informacij in koristi vse mo\u017ene vire okoli sebe, pacient se vklju\u010duje v PZN tudi svojce in sam i\u0161\u010de odgovore na negovalne probleme, MS kot svetovalka<br \/>\nRAZRE\u0160TVENA FAZA \u2013 vavrovanec se pripravlja na odpust iz bolni\u0161nice in na \u017eivljenje doma, odnos pacient MS se kon\u010da ko je delo opravljeno ali je pacient odpu\u0161\u010den domov ali v drugo oskrbo MS, mnogokrat je ta faza najte\u017eja za oba.<\/p>\n<p><strong>Dokumentiranje v ZN.<\/strong><\/p>\n<p>Preko dokumentacije MS sporo\u010dajo svoja opazovanja, odlo\u010ditve, aktivnosti in izide v zvezi s P. Dokumentacija je pravno pomembna!<\/p>\n<p>NAMEN: komunikacija (predaja slu\u017ebe \u2013 pisna, ustna), kontinuiteta zdravstvene oskrbe, pravna odgovornost, zakonodajne zahteve (Zakon o zdravstvenem varstvu), izbolj\u0161evanje kakovosti, raziskovanje, financiranje in uporabljanje s sredstvi.<\/p>\n<p><strong>Profesionalizacija.<\/strong><\/p>\n<p>Je podro\u010dje sociologije, cilj skupine, da si pridobi monopol nad dolo\u010deno dejavnostjo v zameno za svojo nadzorno funkcijo nad dolo\u010denimi oblikami dru\u017ebene deviantnosti. Je kompleksen proces, ki vklju\u010duje soodvisno interakcijo med VIRI ZNANJA, LASTNO IDENTITETO in AKTIVNOSTJO.<\/p>\n<p><strong>Teorija in definicija ZN po Virginii Henderson.<\/strong><\/p>\n<p>MS pomaga P v tem smislu, da vidi, da pacient ni zmo\u017een opravljati in mu pri tem pomaga.<\/p>\n<p>Definicija iz treh delov:<\/p>\n<ul>\n<li>Samostojnost MS pri izvajanju ZN (pomo\u010d pri 14 T\u017dA), med\u010dlove\u0161ki odnosi, odgovornost za svoje delo<\/li>\n<li>MS sodeluje pri realizaciji diagnosti\u010dno terapevtskega na\u010drta, katerega vodja je zdravnik; izvaja diagnosti\u010dno terapevtski poseg, pri njem sodeluje in ga organizira<\/li>\n<li>MS je \u010dlan \u0161ir\u0161ega zdravstvenega tima, v katerem sodeluje pri na\u010drtovanju in izvajanju celotne zdravstvene oskrbe P<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Filozofija v ZN.<\/strong><\/p>\n<p>Zajema ontolo\u0161ka in znanstvena spoznanja o posameznih pojavih, ki jih ZN preu\u010duje ter eti\u010dne vrednote in osebnostne zna\u010dilnosti strokovnjakov ZN.<\/p>\n<p><strong>Profesionalne vloge MS po P. Benner.<\/strong><\/p>\n<p>Vloga nudenja pomo\u010di, vloga u\u010ditelja in zdravstvenega vzgojitelja, vloga diagnostika in nadzornika (monitorja) pacientovega funkcioniranja, u\u010dinkovito obvladovanje hitro spreminjajo\u010dih se situacij, madzor nad izvajanjem ZN, aginacijske in delovne kompetence<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Temeljni elementi sodobne ZN.<\/strong><\/p>\n<p>12 elementov: lastna filozofija, izobra\u017eevanje, organizacija ZN, strokovno izpopolnjevanje, raziskovanje, teorije in modeli ZN, sodobna metoda dela, standardi v ZN, dokumentacija ZN, terminologija ZN, negovalne diagnoze, zakonodaja.<\/p>\n<p><strong>Teoreti\u010dni modeli in njihova vrednost.<\/strong><\/p>\n<p><u>Dru\u017ebena vrednost:<\/u> kaj prina\u0161a, dolo\u010da v \u0161ir\u0161em dru\u017ebenem smislu \u2013 Henderson: dolo\u010dila je mesto ZN; ka\u017ee se skozi etiko: lahko se razre\u0161ijo mnoge dileme, lahko je vodi\u010d MS<\/p>\n<p><u>Kompatibilnost ali skladnost:<\/u> model je koristnej\u0161i, \u010dim bolj je skladen s sistemom zdravstvenega varstva in \u010dim bolj je skladen s kulturnimi vrednotami, v katerem okolju delujejo MS<\/p>\n<p><u>Popolnost:<\/u> popoln je, \u010de dolo\u010da prioriteto v izvajanju ZN; \u010de dobro funkcionira v praksi; \u010de prakso dobro dopolnjuje; \u010de dobro izpolnjuje predpise; \u010de je logi\u010dno \u2013 kriti\u010den naproti koristnosti<\/p>\n<p><u>Izvedljivost oz. prakti\u010dna uporabnost:<\/u> dovoljuje se uporaba vseh resursov<\/p>\n<p><u>Zahteve stroke:<\/u> kak\u0161na so pri\u010dakovanja oz. potrebe v neki stroki<\/p>\n<p><strong>Sodobna ZN.<\/strong><\/p>\n<ol start=\"20\">\n<li>stoletje: do sredine \u2013 prakti\u010dnost in tehni\u010dna orientiranost ZN; 2.pol.20.st. \u2013 razvoj ZN, poklica, orientiranost ZN k bolnemu ali zdravemu, vpliv medicine in dru\u017eboslovnih ved (holisti\u010dni pristop); P je sredi\u0161\u010de dogajanja, njegova vloga je enakovredna, sodeluje pri ZN \u00e0 sam zase je odgovoren, spo\u0161tuje odlo\u010ditve, mnenja, \u017eelje, ima lastne pristojnosti, stali\u0161\u010da in vrednote; ZN temelji na kakovosti, avtonomiji in kontinuiteti; mejnik 1950!<\/li>\n<\/ol>\n<p><strong>Standardi izida.<\/strong><\/p>\n<p>Kaj smo dosegli; definira pri\u010dakovane spremembe po opravljeni ZN, s tem ocenjujemo stopnjo kakovosti ZN (izbolj\u0161anje ali poslab\u0161anje stanja P).<\/p>\n<p><strong>Kako pridobivamo podatke?<\/strong><\/p>\n<p>Lahko jih pridobimo primarno (pacient nam jih sam poda) ali sekundarno (dobimo jih od svojcev, \u010dlanov tima ZN, \u010dlani zdravstvenega tima, dokumentacija ZN).<\/p>\n<p>Tehnike: intervju (negovalna anamneza), opazovanje, merjenje<\/p>\n<p><strong>Gibanje (dejavniki)<\/strong><\/p>\n<p>Dejavniki tveganja: debelost, izguba senzori\u010dnih in motori\u010dnih funkcij, mo\u010dan artritis, mo\u010dna oslabelost, amputacija\u2026<\/p>\n<p>Dejavniki, ki vplivajo na gibanje: biolo\u0161ki (razvoj, staranje, telesni faktorji \u2013 konstitucija, \u010dutila, telesna mo\u010d), psihi\u010dni, sociokulturni, faktorji okolja<\/p>\n<p><strong>Procesna metoda dela.<\/strong><\/p>\n<p>Narekuje MS, kako naj dela. Teoreti\u010dna znanja prena\u0161amo v prakso. Ta metoda omogo\u010da racionalen, logi\u010den in na osnovi znanja utemeljen pristop pri re\u0161evanju ugotovljenega zdravstvenega stanja Pacienta<\/p>\n<p><strong>Zna\u010dilnosti terapevtskega odnosa.<\/strong><\/p>\n<p>Empatija, zaupanje, partnerstvo \u2013 vzajemnost, tajnost \u2013 zasebnost, komuniciranje<\/p>\n<p><strong>Aktualni\/kolaborativni problem.<\/strong><\/p>\n<p>Aktualni problem \u2013 problem, ki je \u017ee prisoten<\/p>\n<p>Kolaborativni problem = sodelujemo z drugimi strokovnjaki, npr. z zdravnikom<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Zakaj filozofija ZN?<\/strong><\/p>\n<p>Pojasnjuje osebne in strokovne vrednote ter eti\u010dna na\u010dela, ki jih mora upo\u0161tevati ob stiku s P in njegovimi svojci. Je bistven, temeljni element sodobne ZN in izhodi\u0161\u010de za razvijanje ostalih temeljnih elementov. Slu\u017ei za vodilo razvoju teorije in prakse ZN, obenem pa s svojimi na\u010deli in vrednotami obvezuje pripadnike stroke, da se teh na\u010del dr\u017eijo tudi v praksi.<\/p>\n<p><strong>Obdobja razvoja poklica MS.<\/strong><\/p>\n<p>Intuitivno-impiri\u010dna doba (\u00e06.st.), doba organiziranega priu\u010devanja (500-1000, 1000-1500, 1500-1700, 1700-1860), doba modernega sestrinstva (1860-1945), sodobno obdobje (1945\u00e0)<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Izvor besede MS.<\/strong><\/p>\n<p>Nurse = oseba, ki hrani, vzreja ali \u0161\u010diti drugega<\/p>\n<p>Nutrix = mater, ki hrani; tudi dojilja<\/p>\n<p>Medicinska sestra v slovenskem jeziku.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>Standardi strukture.<\/strong><\/p>\n<p>Nana\u0161ajo se na izvedbo ZN (organiziranost, \u0161t., izobra\u017eenosti kadra, prostor, pripomo\u010dki, oprema)<\/p>\n<p><strong>Opi\u0161i zna\u010dilnosti standardov!<\/strong><\/p>\n<p>Odra\u017eajo vidike sodobne ZN, najnovej\u0161e ugotovitve raziskovalnega dela, podprte s prakti\u010dnimi izku\u0161njami, strokovno usposobljenost in pristojnosti \u010dlanov negovalnega tima, tudi specifi\u010dnost posameznega podro\u010dja ZN. Opredeljujejo pogoje za izvajanje ZN in pri\u010dakovane rezultate.<\/p>\n<p><strong>Primarno zdravstveno varstvo.<\/strong><\/p>\n<p>Obsega osnovno zdravstveno dejavnost (splo\u0161na in dru\u017einska medicina, pediatrija, specialisti \u0161olske medicine, zobozdravstvo, ginekologija, patrona\u017ena dejavnost) in lekarni\u0161ka dejavnost.<\/p>\n<p><strong>Aktivna vloga MS.<\/strong><\/p>\n<p>Ugotavlja potrebe po ZN, na\u010drtuje, izvaja in vrednoti ZN za posameznika, dru\u017eino in skupino; sodeluje pri realizaciji DTP; izvaja zdravstveno vzgojo in svetuje zdravim in bolnim posameznikom, dru\u017einam in skupinam; skrbi za organizacijo dela; vklju\u010duje se v razvojno raziskovalno dejavnost; vodi negovalni tim; je \u010dlan zdravstvenega tima, kjer je odgovorna za podro\u010dje ZN, sodeluje pa pri na\u010drtovanju in izvajanju celotne zdravstvene oskrbe pacienta.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Opi\u0161ite timski model zdravstvene nege &#8211; Tim majhna skupina ljudi pri kateri imajo skupni cilj. Usklajeno deluje, da bi uresni\u010dil zastavljene cilje. Je multidisciplinarna skupina strokovnjakov \u2013 medicina, ZN, fiziotreapija, delovna terapija,.. Tim ZN tehnik ZN, vi\u0161ja MS, MS univerzitetna izobrazba, MS s podiplomsko izobrazbo magisterij doktorat Na\u0161tejte in \u010dasovno opredelite obdobje v razvoju poklica &hellip; <a href=\"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/zdravstvena-nega-zapiski-2016\/\" class=\"more-link\">Preberi ve\u010d o <span class=\"screen-reader-text\">Zdravstvena nega zapiski 2016<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[81],"tags":[2145,1283,1577,80,83,534],"class_list":["post-6362","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-1letnik-zdravstvena-nega-1","tag-izpit-iz-zdravstvene-nege","tag-zapiski-za-zdravstveno-nego","tag-zapiski-zdravstvena-nega","tag-zdravstvena-nega","tag-zdravstvena-nega-1","tag-zn"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/6362","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=6362"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/6362\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=6362"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=6362"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=6362"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}