{"id":638,"date":"2009-03-08T14:46:26","date_gmt":"2009-03-08T13:46:26","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=638"},"modified":"2010-06-15T14:17:53","modified_gmt":"2010-06-15T13:17:53","slug":"zdravstvena-nega-raziskovanje-v-zdravstveni-negi-raziskave","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/zdravstvena-nega-raziskovanje-v-zdravstveni-negi-raziskave\/","title":{"rendered":"Izpitna vpra\u0161anja Uvod v raziskovanje v ZN 2.del"},"content":{"rendered":"<p><strong><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"attachment wp-att-653 alignleft\" src=\"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-content\/uploads\/2009\/03\/raziskovanje-zdravstvena-nega.jpg\" alt=\"raziskovanje-zdravstvena-nega\" width=\"194\" height=\"214\" \/>Kaj je pilotna \u0161tudija, opi\u0161i kdaj jo uporabljamo.<\/strong><\/p>\n<p><strong><\/strong><strong>Pilotna \u0161tudija<\/strong>: &#8220;If only if I had!&#8221;<\/p>\n<ul>\n<li>Je \u0161tudija na manj\u0161em vzorcu, ko \u017eelimo preveriti metode, ki jih bomo uporabili pri dejansko na\u010drtovani raziskavi.<\/li>\n<li>Ne odgovarja na raziskovalna vpra\u0161anja, odgovarja pa na vpra\u0161anje izvedljivosti R<\/li>\n<li>Uporaba pilotne \u0161tudije:<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211; Ustreznost R metod in procedur<\/p>\n<p>&#8211; Uspeh pri vklju\u010devanju anketirancev<\/p>\n<p>&#8211; Ustreznost in kakovost in\u0161trumentarija<\/p>\n<p><!--more--><\/p>\n<p>&#8211; Mo\u010d odnosov med spremenljivkami<\/p>\n<p>&#8211; \u0160tevilo potrebnih raziskovancev<\/p>\n<p>&#8211; Identifikacija spremenljivk, ki jih je potrebno pozorno spremljati<\/p>\n<p>&#8211; Ustreznost materialov in osebja<\/p>\n<p>&#8211; Ugotavljanje potencialnih problemov v \u0161tudiji<\/p>\n<p>&#8211; Obseg preliminarnih dokazov, ki ka\u017eejo na zaostritev, posodobitev raziskovalne metodologije, izbranih intervencij idr.<\/p>\n<p><strong><\/strong><\/p>\n<p><strong>Razlo\u017ei kaj je sekvenca pri kvalitativnem raziskovanju<\/strong><\/p>\n<p>Kvalitativna raziskava poteka kot <strong>vrsta kratkih, zaporednih raziskovalnih ciklov ali zaporedij (sekvenc). <\/strong>Ko delamo take kroge, vedno bolj utrjujemo in raz\u0161irjamo znanje o pojavu, ki ga raziskujemo. Tako raziskovanje imenujemo <strong><em>sekven\u010dno raziskovanje<\/em>.<\/strong><\/p>\n<p>Kvalitativna raziskava je torej sestavljena iz ve\u010d kraj\u0161ih raziskovalnih sekvenc, katerih vsaka je v osnovi, po sosledju podobna celotni obi\u010dajni raziskavi: &#8220;formulacija problema-na\u010drtovanje opazovanja-opazovanjeanaliza&#8221;.<\/p>\n<p>Tak na\u010din omogo\u010da, da upo\u0161tevamo v prej\u0161njih korakih pridobljeno znanje pri na\u010drtovanju naslednjega koraka. <strong>&#8220;Ko bolje razumemo, bolje spra\u0161ujemo&#8221;. <\/strong>S tem \u0161irimo krog spoznanj o raziskovalnem vpra\u0161anju.<\/p>\n<p><strong><\/strong><\/p>\n<p><strong>Kaj je eksperiment, pri katerem raziskovanju ga uporabljamo in ka\u0161ne so njegove omejitve?<\/strong><\/p>\n<p>Eksperiment je v slov. jeziku <strong>poskus.<\/strong><\/p>\n<p>a) Eden od <strong>naju\u010dinkovitej\u0161ih pristopov <\/strong>v raziskovanju<\/p>\n<p>b) I\u0161\u010demo <strong>vzro\u010dne povezave med pojavi<\/strong><\/p>\n<p>c) Najbolj razvito na podro\u010dju naravoslovja, manj v dru\u017eboslovju Metoda raziskovanja, ki <strong>omogo\u010da najve\u010djo kontrolo nad spremenljivkami <\/strong>in zato najbolj zanesljive vzro\u010dne zaklju\u010dke.<\/p>\n<p>d) Pri eksperimentu uredimo pogoje opazovanja tako, da bomo s tem<\/p>\n<p>omogo\u010dili vzro\u010dne zaklju\u010dke. Eksperiment ima omejitve v dru\u017eboslovju (globalna kriza, zakonska zveza, vojna). Eksperiment je <strong>umetno ustvarjena raziskovalna situacija<\/strong>, ki ob pomo\u010di metodike razlik oziroma enakosti omogo\u010da <strong>ugotavljanje kavzalnih zvez med pojavi<\/strong>.<\/p>\n<p>e) Umetna situacija se ka\u017ee v tem, da <strong>vzpostavimo dve identi\u010dni situaciji<\/strong>. V eno od njih <strong>vnesemo nek vpliv<\/strong>, v drugo pa ne. U\u010dinek vnesenega vpliva lahko merimo z ugotavljanjem razlik med eksperimentalno in kontrolno skupino.<\/p>\n<p>f) Eksperiment poteka v <strong>strogo dolo\u010denih in kontroliranih <\/strong><strong>razmerah<\/strong>.<\/p>\n<p>Eksperiment v dru\u017eboslovju je tista raziskava, v kateri ima raziskovalec mo\u017enost, da ob polni kontroli spremlja neki pojav, ne glede na to ali je bil izzvan umetno ali naravno.<\/p>\n<p>Ne smemo ga zamenjati z opazovanjem: pri opazovanju spremljamo, opazujemo in zapisujemo dano situacijo in ni\u010d ne posegamo v situacijo kvantitativne raziskave.<\/p>\n<p><strong>Razlo\u017eite kratico IMDR, kje jo uporabljamo?<\/strong><\/p>\n<p><strong><\/strong>Uporabljamo jo pri zgradbi primarnega dokumenta.<strong><\/strong><\/p>\n<p><strong><\/strong><strong>I<\/strong> = INTRODUCTION uvod<\/p>\n<p><strong>M<\/strong> = METHODS materiali in metode<\/p>\n<p><strong>R<\/strong> = RESULTS rezultati<\/p>\n<p><strong>D<\/strong> = DISCUSSION razprava<\/p>\n<p><strong>&#8211; <\/strong>Uvod (kaj je vpra\u0161anje, na katero \u017eelimo odgovoriti)<\/p>\n<p>&#8211; Material in metode (opi\u0161emo na\u010din iskanja odgovora)<\/p>\n<p>&#8211; Rezultati (navedemo, kaj smo na\u0161li z raziskavo)<\/p>\n<p>&#8211; Diskusija (na za\u010detku povemo odgovor do katerega smo pri\u0161li z raziskavo in o tem razpravljamo)<\/p>\n<p><strong><\/strong><\/p>\n<p><strong>Kaj mora vsebovati informiran pristanek o sodelovanju v raziskavi? <\/strong><\/p>\n<p><strong>( \u010de kdo najde naj poslje )<\/strong><\/p>\n<p><strong><\/strong><\/p>\n<p><strong>Kaj je primarni dokument v raziskovanju in v kak\u0161nih oblikah ga najdemo?<\/strong><\/p>\n<p>PRIMARNI DOKUMENT: pisno delo, ki prikazuje izvirni raziskovalni prispevek (raziskovalna poro\u010dila, diplomska, specialisti\u010dna, magistrska dela, doktorske disertacije, strokovni in znanstveni \u010dlanki )<\/p>\n<p><strong><\/strong><\/p>\n<p><strong>Opi\u0161i deduktivno pot oblikovanja teorije<\/strong><\/p>\n<p>a) Logi\u010dna pravila in sklepanje iz splo\u0161nega na posami\u010dno<\/p>\n<p>b) Izhodi\u0161\u010de je trdna predpostavka ali aksiom, ki ne potrebuje dokazovanja<\/p>\n<p>c) Racionalizem<\/p>\n<p><strong>postulati <\/strong>&#8211; jih ni potrebno dokazovati<\/p>\n<p><strong>teoremi <\/strong>&#8211; izpeljano iz postulatov<\/p>\n<p>OBLIKOVANJE TEORIJE PO DEDUKTIVNI POTI:<\/p>\n<p>a) izbor in opredelitev podro\u010dja realnosti, ki naj bi ga teorija pojasnjevala<\/p>\n<p>b) oblikovanje izhodi\u0161\u010dnih predpostavk(aksiomi, splo\u0161ni zakoni)<\/p>\n<p>c) logi\u010dna izpeljava konkretnih izjav(teoremov) o tistem delu realnosti, na katerega se nana\u0161a teorija<\/p>\n<p><strong><\/strong><\/p>\n<p><strong>Opi\u0161i, kako je potekal razvoj raziskovanja v zdravstveni negi skozi zgodovino?<\/strong><\/p>\n<p>( \u017ee opisano na koncu )<\/p>\n<p><strong>Opi\u0161i hierarhijo dokazov v raziskovanju<\/strong><\/p>\n<p>( \u017ee opisano na koncu )<strong><\/strong><\/p>\n<p><strong>Kaj so primarni, sekundarni in izkustveni viri pri pregledu literature?<\/strong><\/p>\n<p>( \u017ee opisano na koncu )<strong><\/strong><\/p>\n<p><strong>Kaj je \u0161tudija primera, katere podatke uporabljamo pri tej \u0161tudiji?<\/strong><\/p>\n<p>( \u017ee opisano na koncu )<strong><\/strong><\/p>\n<p><strong><\/strong><\/p>\n<p><strong>Napi\u0161i primer neusmerjevalne hipoteze<\/strong><\/p>\n<p><strong><\/strong>&#8221; Obstaja povezava med starostjo pacientov in tveganje za padec.&#8221;<\/p>\n<p>&#8220;Starej\u0161i pacienti se razlikujejo od mlaj\u0161ih po njihovem odnosu do mo\u017enost padcev.&#8221;<\/p>\n<p><strong>Kako poteka kvalitativna analiza in interpretacija?<\/strong><\/p>\n<p>Izhajajo\u010d iz prepisov dokumentov najprej te zapise raz\u010dlenimo in dolo\u010dimo enote kodiranja, jim nato prepi\u0161emo izraze za pojme,ki jim po na\u0161i sodbi ustrezajo, nato analiziramo zna\u010dilnost the pojmov,, izberemo najbolj relavantne pojme, jih definiramo,i\u0161\u010demo ali konstruiramo odnose med njimi in na koncu formuliramo pravilnosti,obrazce in teoreti\u010dne razlage in pojasnitve.<\/p>\n<p>Vsak korak pri analizi in interpretaciji gradiva dokumentiramo s formalnimi zapisi in seznami.Iz dokumentacije mora biti jasno razvidna pot urejanja gradiva in oblikovanja pojmov in odnosov med njimi iz emperi\u010dnega gradiva.<\/p>\n<p><strong><\/strong><\/p>\n<p><strong>Opi\u0161i nestrukturiran intervju<\/strong>.<\/p>\n<p>Nejasno definiran raziskovalni problem, ne vemo kaj bi vpra\u0161ali in kje bi za\u010deli. Raziskovanec govori svojo zgodbo,raziskovalec ga minimalno usmerja.<\/p>\n<p>Uporaben pri \u0161tudijah pojavov , utemeljenih teorijah in etnografskih \u0161tudijah.<\/p>\n<p><strong><\/strong><\/p>\n<p><strong>Na\u0161tej splo\u0161na na\u010dela pri pripravi vpra\u0161alnika<\/strong>.<\/p>\n<p>(Se ponavlja )<\/p>\n<p><strong><\/strong><\/p>\n<p><strong>Kaj je slu\u010dajnostni vzorec, opi\u0161i enostavni slu\u010dajnostni vzorec.<\/strong><\/p>\n<p>(Se ponavlja )<strong><\/strong><\/p>\n<p><strong><\/strong><\/p>\n<p><strong>Kaj je spremenljivka, na\u0161tej vrste spremenljivk in odnose med njimi.<\/strong><\/p>\n<p><strong>Kvantitativno raziskovanje :<\/strong>Spremenljivka(variable)je nekaj, kar varira, raznovrstnost ali istovrstnost variabel v R<\/p>\n<ul>\n<li>Variable atributi (RR, TT, telesna te\u017ea&#8230;),<\/li>\n<\/ul>\n<p>&#8211; Kontinuirane variable (starost, telesna te\u017ea)<\/p>\n<p>&#8211; Nepovezane variable (\u0161tevilo otrok)<\/p>\n<p>&#8211; Dolo\u010dene variable (krvna skupina)<\/p>\n<p>&#8211; Dishotomi\u010dne variable (spol, levi\u010dar, desni\u010dar)<\/p>\n<ul>\n<li>Variable, ki jih oblikuje raziskovalec so aktivne variable<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Kvalitativno raziskovanje<\/strong>: ni variabel ( spremenljivk )<\/p>\n<p><strong>Odvisne in neodvisne variable<\/strong> (Ali kajenje-<em>neodvisna V <\/em>povzro\u010da plju\u010dnega raka-<em>odvisna V<\/em>? Ali intervencije MS-<em>neodvisna V <\/em>vplivajo na percepcijo bole\u010dine pri bolniku-<em>odvisna V<\/em>?)<\/p>\n<p>Spreminjanje statusa variabel iz odvisne v neodvisno in obratno<strong><\/strong><\/p>\n<p><strong><\/strong><\/p>\n<p><strong>Kaj je pregled literature in zakaj je pomemben?<\/strong><\/p>\n<p><strong>Pregled literature pri KVLR:<\/strong><\/p>\n<p><strong>Pristop 1 &#8211; temeljne teorije: <\/strong>zbiranje podatkov, analiza podatkov, oblikovanje teorije, pregled literature, iskanje povezav s prej\u0161njimi dokazi v teorijo, kako prej\u0161nji dokazi potrdijo ali raz\u0161irijo razvito teorijo te raziskave;<\/p>\n<p><strong>Pristop 2 &#8211; teorija pojavov: <\/strong>pregled relevantnih podatkov pred za\u010detkom \u0161tudije, prakti\u010den opis raziskav drugih pojavov, razumevanje pojava skozi ve\u010d perspektiv;<\/p>\n<p><strong>Pristop 3 &#8211; etnografske teorije: <\/strong>pregled literature pred zbiranjem podatkov ali pregled ob analizi podatkov raziskave<\/p>\n<p><strong><\/strong><\/p>\n<p><strong>Pregled literature &#8211; KVNR:<\/strong><\/p>\n<p>a) ni enkratno dejanje, 1\/3 vsega \u010dasa raziskave je uvodni pregled literature, sledijo \u0161e ob\u010dasni pregledi zaradi teoreti\u010dnih ali metodolo\u0161kih vpra\u0161anj;<\/p>\n<p>b) zvemo, kaj so drugi o na\u0161em raziskovalnem vpra\u0161anju \u017ee odkrili in napisali;<\/p>\n<p>c) dobimo podatke, vplivajo na:<\/p>\n<p>&#8211; na\u010drt raziskave,<\/p>\n<p>&#8211; potrebnost raziskave<\/p>\n<p>&#8211; raziskovalne metode, izbor in\u0161trumentarija,<\/p>\n<p>&#8211; opredelitev pojmov, konceptov in spremenljivk,<\/p>\n<p>&#8211; seznanitev s prevladujo\u010dimi teorijami in njihovo veljavnostjo,<\/p>\n<p>&#8211; primerjavo teoreti\u010dnih okvirjev, kjer bo raziskava ume\u0161\u010dena<\/p>\n<p>d) umestitev na\u0161e raziskave v kontekst znanja<\/p>\n<p><strong>Viri za pregled literature:<\/strong><\/p>\n<p><strong>a) <\/strong><strong>pregledi, vklju\u010deni v raziskovalna poro\u010dila<\/strong><\/p>\n<p>&#8211; Natan\u010den pregled obstoje\u010dih dokazov<\/p>\n<p>&#8211; Razvoj argumentov za novo raziskavo (R)<\/p>\n<p>&#8211; Obsega 2-4 strani, citirane so samo klju\u010dne R, ni kriti\u010dne evalvacije posamezne R, poudarek je na evalvaciji celotnega konteksta R<\/p>\n<p><strong>b) pregledi vklju\u010deni v na\u010drt R<\/strong><\/p>\n<p>&#8211; Prepri\u010da financerje o pomembnosti R<\/p>\n<p>&#8211; Podan kontekst znanja in potreba po novi R<\/p>\n<p>&#8211; Lasten odnos raziskovalca do literature<\/p>\n<p>&#8211; Obsega do10 strani,glavna izhodi\u0161\u010da in ni kritika posameznih R<\/p>\n<p><strong>c) pregledi tez ali doktorskih disertacij<\/strong><\/p>\n<p>&#8211; Kriti\u010den pregled R na problemskem podro\u010dju in kritika posameznih \u0161tudij<\/p>\n<p>&#8211; Obsega 20 do 25 strani ali ve\u010d<\/p>\n<p>d) prosto dostopni pregledi literature<\/p>\n<p>&#8211; Ni nujno direktno usmerjena v na\u0161 raziskovalni problem<\/p>\n<p>&#8211; Najpogosteje v revijah<\/p>\n<p>e) kriti\u010dni pogled na pregledane dokaze, v obsegu 15 do 20 strani<br \/>\n<!-- wp_ad_camp_1 --><br \/>\n<strong><\/strong><\/p>\n<p><strong>Kaj je ni\u010delna hipoteza?<\/strong><\/p>\n<p>a) Raziskovalna hipoteza izra\u017ea pri\u010dakovanja med spremenljivkami:<\/p>\n<p>b) Ni\u010delna hipoteza izra\u017ea, da med spremenljivkami ni povezav. Povezana je z izhodi\u0161\u010dem, dokler ne doka\u017eemo povezave med spremenljivkami , le teh ni.<\/p>\n<p><strong><\/strong><\/p>\n<p><strong>Razlo\u017ei razliko med retrospektivnimi in prospektivnimi raziskavami. <\/strong><\/p>\n<p><strong>Retrospektivne \u0161tudije: <\/strong>zbiranje podatkov iz sedanjosti in primerjava s podatki iz preteklosti, najpogosteje enkratno zbiranje podatkov o sedanjosti in preteklosti (lahko problemati\u010dno!!!)<\/p>\n<p><strong>Prospektivne \u0161tudije: <\/strong>podatki se zberejo glede na predpostavljanje situacije, nato se merijo kasnej\u0161i izidi (intervencija in predpostavljanje u\u010dinka intervencije )<\/p>\n<p><strong><\/strong><\/p>\n<p><strong>Opi\u0161i postopke in tehnike pri kodiranju.<\/strong><\/p>\n<p>Pri kodiranju uporabljamo <strong>razli\u010dne postopke ali tehnike<\/strong>, na primer:<\/p>\n<p><strong><em>Neposredno poimenovanje<\/em><\/strong><\/p>\n<p><strong>Dolo\u010den opis poimenujemo z dolo\u010denim nazivom <\/strong>ali kodo neposredno, ne da bi ga primerjali z drugimi opisi: &#8220;preobrat&#8221;, &#8220;uvid&#8221;, &#8220;omejevanje&#8221;, &#8220;odrekanje&#8221;.<\/p>\n<p><strong><em>Iskanje sinonimov<\/em><\/strong><em>.<\/em><\/p>\n<p><strong>Sku\u0161amo se spomniti drugih besed za isti pojem: <\/strong>&#8220;nasilje&#8221;,&#8221;trpin\u010denje&#8221;, &#8220;zloraba&#8221; ipd. Ali pa: &#8220;omejevanje&#8221;, &#8220;prikraj\u0161anost&#8221;,&#8221;var\u010devanje&#8221;. Primerjamo te izraze in opi\u0161emo razlike med njimi.<\/p>\n<p><strong><em><\/em><\/strong><\/p>\n<p><strong><em><\/em><\/strong><\/p>\n<p><strong><em><\/em><\/strong><\/p>\n<p><strong><em>Iskanje nasprotij.<\/em><\/strong><\/p>\n<p>Ob danem pojmu <strong>se spomnimo njegovega nasprotja<\/strong>. &#8220;\u017denska je po vsaki sceni nasilja vedno znova pri\u010dakovala, da se nasilje ne bo ve\u010d ponovilo.&#8221; Kodiramo &#8220;upanje&#8221; in se spomnimo na &#8220;brezup&#8221;; kodiramo &#8220;var\u010dnost&#8221; in se spomnimo na &#8220;razsipnost&#8221;.<\/p>\n<p><strong><em>Iskanje nenavadnih, oddaljenih asociacij<\/em>.<\/strong><\/p>\n<p>Kako je z nasiljem v \u017eivalskem svetu? Se tam zgodi, da samec napade samico? Kdaj? Pod kak\u0161nimi pogoji? Spomnimo se npr.pojma &#8220;premo\u010d&#8221;, nadvlada&#8221;.<\/p>\n<p><strong><\/strong><\/p>\n<p><strong>Opi\u0161i intervju fokusnih skupin<\/strong><\/p>\n<p><strong>Intervju fokusnih skupin:<\/strong><\/p>\n<p>a) intervjuvanci se med seboj ne poznajo, anketiramo jih skupinsko,<\/p>\n<p>raziskovalec ima pripravljene izhodi\u0161\u010dne to\u010dke in vpra\u0161anja<\/p>\n<p>b) primerna skupina je 6 &#8211; 12 anketirancev<\/p>\n<p>c) prednosti: v kratkem \u010dasu spoznamo ve\u010d anketirancev in njihovi<\/p>\n<p>mnenj, izku\u0161enj, anketiranci spodbujajo s svojimi mnenji \u0161ir\u0161o obravnavo vsebine intervjuja<\/p>\n<p>d) Nevarnosti: pojav skupinskega mi\u0161ljenja<\/p>\n<p>Uporaba: feministi\u010den \u0161tudije, \u0161tudije vklju\u010devanja<\/p>\n<p><strong><\/strong><\/p>\n<p><strong>Kaj je izvle\u010dek in kaj vse mora vsebovati?<\/strong><\/p>\n<p><strong>Izvle\u010dek ali abstrakt<\/strong><\/p>\n<p>a) Bistveni podatki raziskovalnega dokumenta<\/p>\n<p>b) Vpra\u0161anja na katera raziskava odgovarja<\/p>\n<p>c) Materiali in metode<\/p>\n<p>d) Rezultati<\/p>\n<p>e) Odgovori na vpra\u0161anja in pomen le teh<\/p>\n<p>f) Omejen besedno, polni stavki, ne citiramo literature, opustimo podrobnosti, tretja oseba ednine ali mno\u017eine<\/p>\n<p>g) Napisan v sloven\u0161\u010dini in angle\u0161\u010dini<\/p>\n<p><strong><\/strong><\/p>\n<p><strong>Opi\u0161i, kako je potekal razvoj raziskovanja v zdravstveni negi skozi zgodovino?<\/strong><\/p>\n<p><strong><em>Obdobje Florence Nightingale<\/em><\/strong>: opisuje svoj interes v ugotavljanju pomembnih faktorjev okolja, ki pospe\u0161ujejo fizi\u010dno in psihi\u010dno dobro po\u010dutje pacienta.<\/p>\n<p><strong><em>Obdobje po FN, do 1950<\/em><\/strong>: raziskovanje do leta 1950 ni bilo klini\u010dno usmerjeno, MS so raziskovale predvsem sebe<\/p>\n<p><strong><em>Obdobje po 1950<\/em><\/strong>: po letu 1960 se poka\u017ee zaskrbljenost mened\u017ementa ZN zaradi pomanjkanja raziskav v sami klini\u010dni praksi<\/p>\n<p><strong><em>Obdobje po 1970:<\/em><\/strong> razmah raziskovanja v ZN predvsem v ZDA. Usmeritev ZN v izbolj\u0161evanje klini\u010dne prakse. V Evropi je nastala organizirana skupina MS v raziskovanju, ki je povezala 25 dr\u017eav.<\/p>\n<p><strong><em>Obdobje po 1980<\/em><\/strong>: pove\u010da se \u0161tevilo MS, ki so imele znanje za raziskovanje, pove\u010dala se je dostopnost do informacijske tehnologije. Postalo je jasno, da je raziskovanje klju\u010dno za razvoj profesije.<\/p>\n<p><strong><em>Obdobje po 1990:<\/em><\/strong> leta 1990 s0 v ZDA ustanovili Nacionalni in\u0161titut za raziskave na podro\u010dju ZN.<\/p>\n<p><strong><\/strong><\/p>\n<p><strong><\/strong><\/p>\n<p><strong><\/strong><\/p>\n<p><strong><\/strong><\/p>\n<p><strong><\/strong><\/p>\n<p><strong>Opi\u0161i hierarhijo dokazov v raziskovanju<\/strong><\/p>\n<p><strong><\/strong>NIVO 1: a) sistemati\u010dni pregled randomiziranih klini\u010dnih \u0161tudij <strong><\/strong><\/p>\n<p>b) sistemati\u010dni pregled nerandomiziraniih klini\u010dnih \u0161tudij<\/p>\n<p>NIVO 2: posamezne randomizirane klini\u010dne \u0161tudije<\/p>\n<p>NIVO 3: sistemati\u010dni pregled \u0161tudij s korelacijami\/opazovanji<\/p>\n<p>NIVO 4: posamezne \u0161tudije s korelacijami\/opazovanji<\/p>\n<p>NIVO 5: sistemati\u010dni pregled opisnih\/kvalitativnih\/psiholo\u0161kih \u0161tudij<\/p>\n<p>NIVO 6: posami\u010dne opisne\/kvalitativne\/psiholo\u0161ke \u0161tudije<\/p>\n<p>NIVO 7: mnenja avtorjev in ekspertnih komisij<\/p>\n<p><strong><\/strong><\/p>\n<p><strong>Kaj so primarni, sekundarni in izkustveni viri pri pregledu literature<\/strong><\/p>\n<p><strong>Primarni vir: <\/strong>je raziskovalno poro\u010dilo , ki ga je napisal raziskovalec sam<\/p>\n<p><strong>Sekundarni vir<\/strong>: so opisi raziskav, ki jih je pripravil nekdo, ki ni avtor raziskave, primer je pregled literature. Sekundarni viri so dober za\u010detek, ker omogo\u010dajo hiter pregled in aktualno literaturo, vendar ne smejo biti nadomestilo za primarne vire, ker ne dajejo podrobnosti posamezne raziskave in so redko popolnoma objektivni.<\/p>\n<p><strong>Izkustveni vir<\/strong>: so neraziskovalne reference, mnenjski \u010dlanki, \u0161tudije primera, anekdote, klini\u010dni primeri. <span style=\"text-decoration: underline;\">Omogo\u010dajo \u0161ir\u0161e razumevanje raziskovalnega problema<\/span>, ilustrirajo izhodi\u0161\u010da, demonstrirajo potrebo po raziskovanju ali opi\u0161ejo vidik dolo\u010dene klini\u010dne prakse. Vplivajo lahko na oblikovanje raziskovalne ideje, so pa omejeni v pisnih dokazih, ker so najpogosteje subjektivni.<\/p>\n<p><strong><\/strong><\/p>\n<p><strong>Razlo\u017ei kaj je sekvenca pri kvalitativnem raziskovanju ( se ponavlja )<\/strong><\/p>\n<p>Kvalitativna raziskava poteka kot vrsta kratkih zaporednih raziskovalnih ciklov ali zaporedij ( sekvenc ). Ko delamo take kroge utrjujemo in raz\u0161irjamo znanje o pojavu ki ga raziskujemo.<\/p>\n<p><strong><\/strong><\/p>\n<p><strong>Kaj je \u0161tudija primera, katere podatke uporabljamo pri tej \u0161tudiji?<\/strong><\/p>\n<p>\u0160tudija primera je pristop pri raziskovanju pojavov in procesov in postopkov s pomo\u010djo prou\u010devanja posameznih primerov. Primeri so lahko posameznik, dru\u017eina, skupina&#8230;<\/p>\n<p>Pri tej \u0161tudiji uporabljamo :<\/p>\n<p><strong>a) primarne podatke<\/strong> &#8211; uporabljamo izklju\u010dno gradivo, ki ga dobimo z opazovanjem<\/p>\n<p><strong>b)<\/strong> <strong>sekundarni podatki<\/strong> &#8211; uporabljamo dokumente, ki so zbrani v dosjejih o primeru ali v anamnesti\u010dnih zapisih<\/p>\n<p><strong>c)<\/strong> <strong>kombinirani podatki<\/strong> &#8211; uporabljamo gradivo iz primarnih in sekundarnih virov hkrati<\/p>\n<p><strong><\/strong><\/p>\n<p><strong>Na\u0161tej splo\u0161na na\u010dela pri pripravi vpra\u0161alnika.<\/strong><\/p>\n<p><strong><\/strong>a)<strong> <\/strong>prepri\u010dajmo se da je <strong>vpra\u0161anje jasno<\/strong><\/p>\n<p><strong><\/strong>b)<strong> <\/strong>izogibajmo se<strong> \u017eargona ali strokovnih izrazov<\/strong><\/p>\n<p><strong><\/strong>c) izogibajmo se<strong> negativne oblike<\/strong><\/p>\n<p><strong><\/strong>d) izogibajmo se<strong> osebnim vpra\u0161anjem<\/strong><\/p>\n<p><strong><\/strong>e) ne postavljajmo<strong> dveh vpra\u0161anj v eni postavki<\/strong><\/p>\n<p><strong><\/strong>f) izogibajmo se vpra\u0161anj,<strong> ki posredno nakazujejo<\/strong>, kak\u0161en bi bil lahko odgovor<\/p>\n<p><strong><\/strong>g)<strong> anonimnost, intimnost <\/strong>glede na \u017eivljenjski nazor<strong><\/strong><\/p>\n<p><strong><\/strong>h)<strong> spo\u0161tljivost, ob\u010dutljivost <\/strong>pri oblikovanju vpra\u0161anj<strong><\/strong><\/p>\n<p><strong><\/strong><\/p>\n<p><strong>Kaj je slu\u010dajnostni vzorec, opi\u0161i enostavni slu\u010dajnostni vzorec.<\/strong><\/p>\n<p>So tisti vzorci, pri katerih mora biti na\u010din izbora tak, da ima vsaka enota populacije enako verjetnost , da bo izbrana v vzorcu.<\/p>\n<p>Primer : \u017erebanje <strong>a) vzor\u010denje s ponavljanjem <\/strong>&#8211; iz\u017erebano enoto vrnemo v boben. Vsaka enota ima ves \u010das <strong>enako mo\u017enost<\/strong> , da bo izbrana<\/p>\n<p><strong>b) vzor\u010denje brez ponavljanja &#8211; <\/strong>iz\u017erebane enote ne<strong> <\/strong>vrnemo v boben. Vsaka enota ima<strong> ve\u010djo verjetnost, <\/strong>da bo izbrana<strong><\/strong><\/p>\n<p><strong><\/strong><\/p>\n<p><strong>Razlo\u017ei, kaj pomeni pri kvalitativnem raziskovanju raziskovati dru\u017ebeno celoto v<\/strong> <strong>kontekstu.<\/strong><\/p>\n<p>To na\u010delo ima tri sestavna na\u010dela:<\/p>\n<p>a) Raziskujemo posameznika ali dru\u017ebeno enoto kot celoto, ne le posameznih vidikov<\/p>\n<p>b) Upo\u0161tevamo informacije o naravnem in dru\u017ebenem okolju ali kontekstu in ga podrobno opi\u0161emo<\/p>\n<p>c) Raziskovati v vsakdanjih okoljih<\/p>\n<p><strong><\/strong><\/p>\n<p><strong>Kaj so sistemati\u010dni pregledi dokazov, opi\u0161i.<\/strong><\/p>\n<p>Je zdru\u017eevanje in sistemati\u010dno povezovanje posameznih dokazov na dolo\u010denem raziskovalnem vpra\u0161anju. Lo\u010dimo:<\/p>\n<p><strong>a) kvalitativno sintezo &#8211; meta sinteza <\/strong>( \u0161ir\u0161a razlaga in interpretacija rezultatov raziskav na skupni to\u010dki )<strong><\/strong><\/p>\n<p><strong>b) kvantitativna integracija &#8211; meta analiza <\/strong>( vsaka raziskava je sestavni del statisti\u010dne obdelave )<strong><\/strong><\/p>\n<p><strong><\/strong><\/p>\n<p><strong>Razlo\u017ei longitudinalni dizajn v okviru \u010dasovnega dimenzij raziskovanja.<\/strong><\/p>\n<p><strong>Longitudinalni dizajn je ve\u010dkratno zbiranje podatkov v dalj\u0161em obdobju:<\/strong><\/p>\n<p>a) raziskovanje dolgotrajnih pojavov ( celjenje, u\u010denje, recidiv, rast&#8230;), dinamika pojava v \u010dasovnem obdobju, nenehno spremljanje primerjav, pove\u010devanje kontrole raziskovanja za bolj\u0161o interpretacijo rezultatov<\/p>\n<p>b)dolo\u010dljiv \u010dasovni okvir, \u0161tevilo zbiranja podatkov, intervali med zbiranji<\/p>\n<p>c)ve\u010dkratno zbiranje podatkov pri isti populaciji &#8211; <strong>\u0161tudije trendov<\/strong><\/p>\n<p><strong>d)panelna \u0161tudija &#8211; <\/strong>ve\u010dkratno raziskovanje iste populacije. Problem je mo\u017enost \u00bb obrabe \u00bb raziskovanca<\/p>\n<p><strong>e)follow up <\/strong>\u0161tudija &#8211; spremljanje iste populacije po izvedeni specifi\u010dni intervenciji<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Kaj je pilotna \u0161tudija, opi\u0161i kdaj jo uporabljamo. Pilotna \u0161tudija: &#8220;If only if I had!&#8221; Je \u0161tudija na manj\u0161em vzorcu, ko \u017eelimo preveriti metode, ki jih bomo uporabili pri dejansko na\u010drtovani raziskavi. Ne odgovarja na raziskovalna vpra\u0161anja, odgovarja pa na vpra\u0161anje izvedljivosti R Uporaba pilotne \u0161tudije: &#8211; Ustreznost R metod in procedur &#8211; Uspeh pri &hellip; <a href=\"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/zdravstvena-nega-raziskovanje-v-zdravstveni-negi-raziskave\/\" class=\"more-link\">Preberi ve\u010d o <span class=\"screen-reader-text\">Izpitna vpra\u0161anja Uvod v raziskovanje v ZN 2.del<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[365],"tags":[760,775,770,771,767,777,768,780,774,766,763,778,769,776,779,772,368,773],"class_list":["post-638","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-1-letnik-uvod-v-raziskovanje-v-zdravstveni-negi","tag-2letnik-uvod-v-raziskovanje-v-zdravstveni-negi","tag-abstrakt","tag-deduktivna-teorija","tag-dokazi-v-raziskovanju","tag-eksperiment","tag-hiearhija-odkazov-v-raziskovanju","tag-imdr","tag-izkustveni-vir","tag-kvlr","tag-pilotna-studija","tag-pregled-literature","tag-primarni-viri","tag-raziskave","tag-razvoj-raziskovanja-v-zn","tag-sekundarni-viri","tag-studija-primera","tag-uvod-v-raziskovanje-v-zdravstveni-negi","tag-vprasalniki"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/638","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=638"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/638\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=638"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=638"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=638"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}