{"id":672,"date":"2009-04-06T14:43:14","date_gmt":"2009-04-06T13:43:14","guid":{"rendered":"http:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/?p=672"},"modified":"2010-06-15T10:58:47","modified_gmt":"2010-06-15T09:58:47","slug":"protivirusna-zdravila-uroantiseptiki-antimalariki-amebicidi-zaviralci-antihipertenzivi","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/protivirusna-zdravila-uroantiseptiki-antimalariki-amebicidi-zaviralci-antihipertenzivi\/","title":{"rendered":"Farmakologija vaja 4.del"},"content":{"rendered":"

\"protivirusna-zdravila\"PROTIVIRUSNA ZDRAVILA<\/strong><\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

Zdravljenje virusnih infekcij je zaradi na\u010dina razmno\u017eevanja virusov zapleteno.<\/p>\n

Glavni predstavniki<\/strong>:<\/strong><\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

Amantadin<\/span><\/strong><\/p>\n

proti virusu influence A, rubelle in proti nekaterim tumorskim virusom. Deluje profilakti\u010dno. Absorbira\u00a0 se iz prebavil, dobro prehaja v tkiva in se izlo\u010da predvsem z urinom. Stranski u\u010dinki so: nespe\u010dnost, zmedenost, ataksija, motnje govora.<\/p>\n

Uporabljamo ga tudi pri zdravljenju Parkinsonove bolezni.<\/p>\n

<\/span><\/strong><\/p>\n

<\/span><\/strong><\/p>\n

Idoksuridin<\/span><\/strong><\/p>\n

Uporabljamo lokalno zoper herpeti\u010dno vnetje ro\u017eenice. \u010ce absorbira v sistemski obtok, povzro\u010da okvaro kostnega mozga.<\/p>\n

<\/p>\n

<\/span><\/strong><\/p>\n

<\/span><\/strong><\/p>\n

Trifluorotimidin<\/span><\/strong><\/p>\n

Je u\u010dinkovitej\u0161i pri herpeti\u010dnem keratitisu.<\/p>\n

<\/span><\/strong><\/p>\n

<\/span><\/strong><\/p>\n

Citarabin<\/span><\/strong><\/p>\n

Uporabljamo pri zdravljenju malignomov, prepre\u010duje pa tudi razmno\u017eevanje DNK virusov. Lokalno ga uporabljamo pri zdravljenju herpeti\u010dnega keratitisa, ki je odporen na idoksuridin. \u010ce ga dajemo sistemsko , povzro\u010da depresijo kostnega mozga.<\/p>\n

<\/span><\/strong><\/p>\n

<\/span><\/strong><\/p>\n

Vidarabin<\/span><\/strong><\/p>\n

Je uspe\u0161en pri zdravljenju infekcij s herpesom: pri keratitisu, encefalitisu in neonatalnem herpesu, ne u\u010dinkuje pa na genitalni herpes. Deluje tudi proti herpesu zoster (pasavec) in varicelli zoster.<\/p>\n

Stranski u\u010dinki pa so:<\/p>\n

prebavne motnje, nevrotoksi\u010dnost (parastezije, tremor, konvulzije), sprememba krvne slike.<\/p>\n

<\/span><\/strong><\/p>\n

<\/span><\/strong><\/p>\n

Aciklovir<\/span><\/strong><\/p>\n

U\u010dinkuje proti virusu herpesa tip 1, epstein-barrovem virusu in proti virusu varicelle zoster. Klini\u010dno se uporablja pri mukokutanem in genitalnem herpesu in kot profilakti\u010dno sredstvo po presaditvi ledvic pri bolnikih, ki jemljejo imunosupresivna sredstva. Aktiven je lokalno, intravensko in peroralno.<\/p>\n

Stranski u\u010dinki so: nevrotoksi\u010dnost (delirij, tremor, konvulzije), kristalizacija v urinu, zvi\u0161ani jetrni encimi.<\/p>\n

<\/span><\/strong><\/p>\n

<\/span><\/strong><\/p>\n

Interferoni<\/span><\/strong><\/p>\n

So proteini, ki jih tvorijo \u010dlove\u0161ki levkociti (INF alfa), fibroblasti (INF beta) in imunske celice (INF gama). Njihova potencialna klini\u010dna uporaba je prepre\u010devanje infekcije s herpesom zoster pri bolnikih, ki imajo karcinom, deluje proti viremiji pri hepatitisu B in so uspe\u0161ni pri zdravljenju malignomov. Stranski u\u010dinki so : prebavne motnje, anemije in utrujenost.<\/p>\n

<\/span><\/strong><\/p>\n

<\/span><\/strong><\/p>\n

Metisazon:<\/span><\/strong><\/p>\n

Prepre\u010duje razmno\u017eevanje virusov variole in vakcinije. \u010ceprav ga uporabljamo profilakti\u010dno je uspe\u0161en tudi pri zaviranju omenjene bolezni.<\/p>\n

<\/span><\/strong><\/p>\n

<\/span><\/strong><\/p>\n

Rifampicin<\/span><\/strong><\/p>\n

Zavira viruse poks. Uporabljamo ga tudi lokalno za zdravljenje ko\u017enih lezij pri infekciji z virusom vakcinije.<\/p>\n

\n

ZNA\u010cILNOSTI RAZMNO\u017dEVANJA VIRUSOV:<\/strong><\/p>\n

Poteka v stopnjah:<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 absorbcija virusov na povr\u0161ini celic in prodiranje virusov v celi\u010dno notranjost (amantadin in gama globulini),<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 sinteza nestrukturnih proteinov in encimov,<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 sinteza RNK in DNK (purinski in piramidinski analogi, ki delujejo kot antimetaboliti),<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 sinteza strukturnih proteinov (metisazon),<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 kompletiranje in spro\u0161\u010danje virionov (rifampicin)<\/p>\n

\n

\n

<\/strong><\/p>\n

43)\u00a0 UROANTISEPTIKI<\/strong><\/p>\n

So snovi, ki delujejo proti bakterijam v se\u010dilih, nimajo pa sistemskega antibakterijskega u\u010dinka. Uporabljamo jih tudi pri zdravljenju bakteriurije.<\/p>\n

<\/span><\/strong><\/p>\n

<\/span><\/strong><\/p>\n

Nitrofurantoin<\/span><\/strong><\/p>\n

Na \u0161tevilne patogene bakterije deluje baktericidno in bakteriostati\u010dno.Ne deluje na pseudomonas in proteus. U\u010dinkovit je pri pH pod 5,5; zato pri zdravljenju z njimi dajemo snovi, ki zakisajo urin.<\/p>\n

Iz prebavil se hitro absorbira. Mo\u010dno se ve\u017ee na beljakovinske plazme. Izlo\u010da se s filtracijo in tubularno sekrecijo v urinu. Pri bolnikih z okvarjeno ledvi\u010dno funkcijo lahko pride do toksi\u010dnih koncentracij nitrofurantoina.\u00a0\u00a0\u00a0 Stranski u\u010dinki so pogosti:<\/p>\n

-dra\u017eenje prebavil (zato ga dajemo po hrani)<\/p>\n

-ko\u017eni izpu\u0161\u010daji<\/p>\n

-nevropatije<\/p>\n

-hemoliza pri bolnikih s pomanjkanjem glukoze-6-fosfil-dehidrogenaze.<\/p>\n

<\/span><\/strong><\/p>\n

<\/span><\/strong><\/p>\n

Nalidiksi\u010dna kislina<\/span><\/strong><\/p>\n

Deluje na G- bakterije. Na proteus in pseudomonas ne deluje. Zakisa urin in zavira sintezo bakterijske DNK.<\/p>\n

Stranski u\u010dinki: -glikozurija, dra\u017eenje prebavil, ko\u017eni izpu\u0161\u010daj, fotosenzibilizacija, motnje vida, motnje v O\u017d.<\/p>\n

<\/span><\/strong><\/p>\n

<\/span><\/strong><\/p>\n

Mefenaminske soli:<\/span><\/strong><\/p>\n

Pri infekcijah s proteusom, pri katerih je urin bazi\u010den ti derivati ne u\u010dinkujejo.<\/p>\n

<\/span><\/strong><\/p>\n

<\/span><\/strong><\/p>\n

Cikloserin<\/span><\/strong><\/p>\n

Je antibiotik \u0161irokega spektra, ki deluje proti koliformnim bakterijam, proteusu in mikobakterijam. Zavira vgrajevanje D-alanina v mukopeptide bakterijskih sten. Nevrotoksi\u010dni znaki, ki so odvisni od odmerkov,so:\u00a0 glavobol, vrtoglavica, tremor in akutne psihoze.<\/strong><\/p>\n

<\/span><\/strong><\/p>\n

Ostala zdravila<\/span><\/strong><\/p>\n

Antibiotiki, ki se koncentrirajo v urinu, so uspe\u0161ni pri zdravljenju infekcije se\u010dil. Sem spadajo penicilini, polsintetski \u0161irokospektralni amoksicilin, penicilini, ki delujejo proti pseudomonasu in cefalosporini prve generacije. Za zdravljenje uroinfektov se uporabljajo sulfonamidi, predvsem kombinacije s trimetoprimom. U\u010dinkoviti so tudi aminoglikozidni \u0161irokospektralni\u00a0 antibiotiki, ki jih uporabljajo v ni\u017ejih odmerkih kot normalno.<\/p>\n

Sprememba pH urina: nizek pH urina deluje na bakterije zaviralno, zato urin zakisamo z askorbinsko kislino ali amonijevim kloridom in s tem pove\u010dujemo u\u010dinkovitost uroantiseptikov.<\/p>\n

44)\u00a0 ANTIMALARIKI<\/strong><\/p>\n

Povzro\u010ditelji malarije \u00bbplazmodij\u00ab, se razvija v slinavkah samice Anofelesa. S pikom prenese parazite v kri \u010dloveka in ga oku\u017ei. Iz krvi se paraziti preselijo v jetra (primarna tkivna faza), nato ponovno preidejo v kri\u00a0 in se razmno\u017eujejo v eritrocitih-(eritrocitna faza). Zdravila, ki delujejo na prvo tkivno fazo-primarni tkivni shizontocid (primakvin)- takoj po infekciji ubijejo shizonte v jetrih.<\/p>\n

Krvni shizontocidi(kinin, klorokvin) delujejo na parazite v eritrocitih.<\/p>\n

<\/strong><\/h6>\n

Primakvin:<\/strong><\/p>\n

Uspe\u0161en je kot tkivni shizontocid. Delujejo tudi na gamete, ter tako prepre\u010duje \u0161irjenje malarije. Pri pacientih z deficitom glukoze-6-fosfat-dehidrogenaze povzro\u010da hemolizo.\u00a0\u00a0\u00a0 Toksi\u010dni znaki so: glavobol, prebavne motnje, pruritus, motnje vida in v vi\u0161jih odmerkih levkopenija in methemoglobinemija.<\/p>\n

Kinin:<\/strong><\/p>\n

Je alkaloid in deluje na krvne shizonte.Ve\u017ee se z DNK, prepre\u010duje njeno podvojitev in s tem beljakovinsko sintezo.Verjetno se ve\u017ee tudi na celi\u010dne membrane.\u00a0\u00a0 Nevarni stranski u\u010dinki so:<\/p>\n

-kinhoizem<\/p>\n

-hemoliza<\/p>\n

-urin temne barve (black water fever)<\/p>\n

-v visokih odmerkih vazodilatacija s po\u0161kodbo miokarda.<\/p>\n

<\/span><\/p>\n

Klorokvin:<\/strong><\/p>\n

V\u00a0 parazitih se koncentrira, na shizonte(sekundarna tkivna faza) ne deluje. Uspe\u0161en je pri akutni obliki malarije. Je aktivnej\u0161i in manj strupen od ostalih antimalarikov.\u00a0\u00a0 Najpogostej\u0161i stranski u\u010dinki so:<\/p>\n

-prebavne motnje<\/p>\n

-glavobol<\/p>\n

-ko\u017eni izpu\u0161\u010daji<\/p>\n

-v velikih odmerkih povzro\u010da okvare ko\u017ee, nevropatije, psihoze, naglu\u0161nost.<\/p>\n

Klorogvanid in Pirimetamin- sta zdravili, ki delujeta na sporozide.<\/p>\n

Kvinakrin:<\/strong><\/p>\n

Deluje na krvne shizonte. Povzro\u010da psihoti\u010dne reakcije in ko\u017eo obarva rumeno, zato ga redkeje uporabljajo.<\/p>\n

45) AMEBICIDI<\/strong><\/p>\n

Zdravila proti histoliti\u010dni amebi (metronidazol, emetin, klorokvin) delujejo na amebo v \u010drevesni steni in v jetrih. Drugi delujejo na parazite le v lumnu \u010drevesa (diloksanid furoat, jodokinol in nekateri antibiotiki).<\/p>\n

Diloksanid furoat<\/strong><\/p>\n

U\u010dinkovit je pri asimptomati\u010dni lunanlni amebiozi. Pri milej\u0161ih oblikah ga kombiniramo z metranidazolom. Ni toksi\u010den.\u00a0 Stranski u\u010dinki so prebavne motnje in napenjanje.<\/p>\n

Emetin<\/strong><\/p>\n

Je alkoholdihidroemetin. Deluje na trofozoide. Zavira premikanje ribosomov vzdol\u017e prena\u0161alne RNK in zavira sintezo proteinov. Kopi\u010di se v parenhimu jeter, plju\u010d in ledvic. Izlo\u010da se po\u010dasi z urinom. Zaradi kopi\u010denja lahko postane toksi\u010den. Stranki u\u010dinki so lokalno dra\u017eenje tkiva, dra\u017eenje prebavil, mi\u0161i\u010dna slabost, kardiovaskularne motnje, tahikardija in okvara miokarda.<\/p>\n

Metronidazol<\/strong><\/p>\n

U\u010dinkuje na tkivno fazo pri huj\u0161ih obolenjih, pri jetrnih abscesih, ekstraintestinalni amebiazi in okvarah \u010drevesne stene zaradi amebiaze. Stranski u\u010dinki so prebavne motnje, glavobol in obarvan urin. Veliki odmerki povzro\u010dajo levkopenijo, nevrolo\u0161ke znake, zmedenost in ataksijo. Z alkoholom ima zna\u010dilni disulfiramski u\u010dinek. Potencira u\u010dinke antikoagulantov. Pri poskusnih \u017eivalih je mutagen.<\/p>\n

Paromomicin in tetraciklini<\/strong><\/p>\n

Paromomicin\u00a0 zavira sintezo beljakovin in deluje na amebe v \u010drevesnem lumnu. Iz prebavil se dobro absorbira. Pogosti stranski u\u010dinki so prebavne motnje, glavobol, zmedenost, \u0161umenje v u\u0161esih in ko\u017eni izpu\u0161\u010daj. Tetracikline lahko uporabljamo kot lumalne amebicide pri la\u017ejih oblikah amebiaze.<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

53)\u00a0 ZAVIRALCI GANGLIJSKEGA PRENOSA <\/strong><\/p>\n

Ganglijski blokatorji: ta skupina\u00a0 zdravil ima sedaj bolj teoreti\u010den pomen, prej pa so jih uporabljali za zdravljenje zvi\u0161anega krvnega pritiska. Najpomembnej\u0161i so bili heksametonij (6 C atomov), mekamilamin\u00a0 in drugi.<\/p>\n

Stranski u\u010dinki so bili pogosti: mo\u010dna zavora simpatika in parasimpatika.<\/p>\n

\n

Danes se uporablja kratko delujo\u010di trimetafan, ki je kompetitivni antagonist nikotinskih receptorjev. Zapira ionske kanale, ki jih odpirajo nikotinski receptorji. Ne prehaja skozi lipidne membrane, ne prehaja skozi krvno mo\u017eganske pregrade, zato nima centralnih u\u010dinkov.<\/p>\n

\n

Dajemo ga intravensko. Glavna indikacija za njegovo uporabo je maligna hipertenzija, ker zni\u017euje venski tonus, povzro\u010da tudi ortostatsko hipotenzijo.<\/p>\n

\n

\n

<\/strong><\/p>\n

54) ZAVIRALCI NEVROMI\u0160I\u010cNEGA PRENOSA,\u00a0 MUSKULOPLEGIKI<\/strong><\/p>\n

Zaviralce nikotinskih receptorjev uporabljajo za relaksacijo skeletnih mi\u0161ic pri operacijah. To so skupina kurare (tubokurarin) in suckinilholin.<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

<\/strong>
\n
\n55) SIMPATIKOMIMETIKI, MEHANIZEM DELOVANJA, UPORABA <\/strong><\/p>\n

\n

So snovi, ki aktivirajo andrenergi\u010dne receptorje v avtonomnem \u017eiv\u010deju simpatika.<\/p>\n

Po spektru delovanja na andrenergi\u010dne receptorje jih delimo na:<\/p>\n

– agoniste alfa in beta,<\/p>\n

-skupino, ki deluje na obe vrste receptorjev in<\/p>\n

– dopaminske agoniste.<\/p>\n

\n

Po mehanizmu delovanja lo\u010dimo na direktne <\/strong>in indirektne <\/strong>simpatikomimetike. Prvi adrenergi\u010dne receptorje aktivirajo neposredno, drugi (posredni) pa se s spro\u0161\u010danjem endogenih kateholaminov. Obe vrsti sta klini\u010dno uporabni.<\/p>\n

Najpomembnej\u0161e pri simpatikomimetikih je delovanje na srce in o\u017eilje, na gladke respiratorne mi\u0161ice, na O\u017d in endokrini sistem.<\/p>\n

Poznamo popolne \u03b1<\/strong> agoniste, ki povzro\u010dajo vazokonstrikcijo, ve\u010dajo periferni upor, zvi\u0161ujejo krvni pritisk, zavirajo peristaltiko \u010drevesja in inhibirajo spro\u0161\u010danje inzilina.<\/p>\n

Za razliko od njih pa popolni \u03b2<\/strong> agonisti povzro\u010dajo vazodiletacijo v skeletnih mi\u0161icah, pospe\u0161ujejo delovanje srca, zmanj\u0161ujejo peristaltiko \u010drevesja, zvi\u0161ujejo spro\u0161\u010danje insulina, pove\u010dujejo glukoneogenzo v jetrih. Pri razumevanju delovanja simpatikomimetikov moramo poznati tudi nekatere reflekse in z njimi povezane kontrolne mehanizme negativne povratne zveze.<\/p>\n

Tak je mehanizem bradikardije po alfa stimulaciji. Zni\u017euje arterijski pritisk zaradi presinapti\u010dne negativne povratne zveze.<\/p>\n

Klini\u010dna uporaba simpatikomimetikov je \u0161iroka<\/span>:<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 pri stanjih, kjer je treba zni\u017eati krvni pretok (krvavenje),<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0stanje\u00a0 pri katerih moramo zvi\u0161ati krvni pretok in sr\u010dni utrip (odpoved srca, \u0161ok);<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 stanje pri katerih moramo relaksirati gladko mi\u0161i\u010dje (pri astmi, groze\u010d prezgodnji porod);<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 \u00a0stanja pri katerih je potrebno aktivirati centralno \u017eiv\u010devje (narkolepsiji).<\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

56) SIMPATIKOLITIKI, MEHANIZEM DELOVANJA \u00a0IN UPORABA<\/strong><\/p>\n

Zdravila, ki zavirajo andrenergi\u010dne receptorje alfa in beta. Pomembni so v kardiovaskularnem sistemu in drugih organih, ki jih o\u017eiv\u010duje simpatik. Uporabljamo jih pri zdravljenju arterijske hipertenzije, postinfarktnih aritmij, koronarnih bolezni. Delimo jih v dve skupini: v alfa in beta zaviralce, obe skupini pa imata \u0161e podskupine kot alfa 1,<\/p>\n

\n

2…\u00a0 Alfa blokatorji – antagonisti: fenoksibenzamin, ergotamin, abetalol; analogni fentolamin. Beta blokatorji – antagonisti: propranolol, timolol, pindolol. Analogni: metoprolol.<\/p>\n

<\/span><\/strong><\/p>\n

<\/span><\/strong><\/p>\n

Antagonisti alfa receptorjev<\/span><\/strong><\/p>\n

Zaviralce receptorjev alfa razvr\u0161\u010damo na osnovi trajanja in reverzibilnosti njihovega delovanja. Ti so:<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 fenoksibenzamin<\/span> – je dolgo delujo\u010d, nekompetitivni<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Fentolamin in tolazolin<\/span> sta kompetitivna alfa antagonista s kratkotrajnim delovanjem. Delujeta na kardiovaskularni sistem. Zaradi stranskih u\u010dinkov je njuna uporaba omejena. Najpogostej\u0161a je takihardija (zaradi baroreceptorskega refleksa).<\/p>\n

<\/span><\/strong><\/p>\n

<\/span><\/strong><\/p>\n

<\/span><\/strong><\/p>\n

Selektivni alfa zaviralci<\/span><\/strong>: -adrenergi\u010dni zaviralci :-prazosin je novej\u0161i zaviralec receptorjev alfa z mo\u010dnej\u0161im delovanjem na alfa 1 kot alfa2. Uspe\u0161no ga\u00a0 uporabljamo\u00a0 pri zdravljenju hipertenzije.<\/p>\n

\n

\n

Zaviralci beta adrenergi\u010dnih receptorjev<\/strong><\/p>\n

-Vsi klini\u010dno uporabni beta zaviralci so kompetitivni antagonisti, nekateri tudi delni agonisti. Glavne razlike med njimi so v selektivnosti, stranskih u\u010dinkih in farmakokineti\u010dnih lastnostih.<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Beta 1 selektivni: metoprolol, atenolol pri asmatikih. Butoksamin je selektivni zaviralec receptorjev.<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 beta 2, ki ga uporabljajo za raziskovalne namene.<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 lokalni anesteti\u010dni membranski stabilizatorji (timolol in atenolol je imata najmanj) ,<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 delni agonisti – pindolol deluje tudi simpatikomimeti\u010dno,<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 kombinirana blokatorska aktivnost alfa in beta (labetolol),<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 u\u010dinki na O\u017d: utrujenost, motnje spanja, sedativni u\u010dinek (atenonol in nandolol imata najmanj centralnih u\u010dinkov,<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 u\u010dinek prve pasa\u017ee : majhna biolo\u0161ka uporabnost pri enteralnem dajanju (pindolol ima najmanj te lastnosti),<\/p>\n

Propanolol neselektivno zavira receptorje beta 1 in beta 2. Pri astmatikih lahko povzro\u010di bronhokonstrikcijo. Ima lokalno anesteti\u010dno aktivnost, zato ga lokalno (o\u010di) ne uporabljamo.<\/p>\n

<\/span><\/strong><\/p>\n

<\/span><\/strong><\/p>\n

Klini\u010dna uporaba<\/span><\/strong>:<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 alfa – neselektivni ( fenoksibenzamin, fentolamin) -feokromocitom, Mb. Raynaud,<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 alfa 1 selektivni (prazosin)- hipertenzija,<\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 beta-neselektivni: propranolol<\/em>– hipertenzija, aritmije, angina\u00a0 pektoris, migrena, feokromocitom, po miokardnem infarktu. Nadolol<\/em>– hipertenzija, angina pektoris. Timolo<\/em>l-hipertenzija, glaukom<\/p>\n

57)\u00a0 SKUPINE ANTIHIPERTENZIVOV<\/strong><\/p>\n

<\/strong><\/p>\n

Nad 140mmHg in diastoli\u010dni nad 90mm Hg. Za zdravljenje zvi\u0161anega arterijskega krvnega tlaka uporabljamo antihipertenzive.<\/p>\n

To so:<\/p>\n

1.\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Diuretiki<\/strong> \u2193 arterijski pritisk, ker zmanj\u0161ajo volumen krvi ter neposredno u\u010dinkujejo na gladke mi\u0161ice \u017eil. Uporabljajo se tiazidni diuretiki (hidroklorotiazid, politiazid) in diuretiki, ki delujejo na Henlejevo zanko (furosemid).<\/p>\n

\n

    \n
  1. Simpatikolitiki<\/strong> – receptorjev beta: zavirajo vpliv simpatika, zni\u017eujejo venski tonus, upo\u010dasnjujejo sr\u010dno frekfenco in zmanj\u0161ujejo kontraktilnost srca. Zni\u017eujejo minutni volumen in periferni \u017eilni upor. Delujejo na baro receptorjih, O\u017d, gangljih, postgangljiskih nevronih simpatika in na receptorjih. Predstavniki:<\/strong> propranolol, pindolol, atenolol, metoprolol . Povzro\u010dajo vazolatacijo arteriol in zni\u017eanje perifernega upora. Ne\u017eeljeni u\u010dinki so: ortostatska hipotenzija, vrtoglavost, sinkopa, utrujenost, nervoza.<\/li>\n<\/ol>\n
      \n
    1. Vazodilatatorji<\/strong>: delujejo neposredno na gladko mi\u0161i\u010dje \u017eil. Nekateri delujejo mo\u010dneje na arteriole kot na vene (minoksidil, hidralazin). Nitroprusid in diaziksid sta primernej\u0161a za akutne posege. Kalcijevi blokatorji (nifedepin, nitredipin) pa so uporabni za dalj\u0161e (kroni\u010dno) zdravljenje.<\/li>\n<\/ol>\n
        \n
      1. Antagonisti angiotenzina<\/strong> -ta skupina posega v hormonsko regulacijo arterijskega tlaka. Sestavljata jih dve skupini : ena, ki zavira angiotenzin konverting encim (ACE) in druga, ki zavira angitenzinske receptorje. Neza\u017eeleni u\u010dinki zaviralcev\u00a0 ACE : hipotenzija, tahikardija, nespe\u010dnost, glavobol, bruhanje, diareja, nevtropenija, alergi\u010dne reakcije. Ne\u017eeleni u\u010dinki angiotenzina II. pa so: utrujenost, glavobol, diareja, bole\u010dine v mi\u0161icah nog (kr\u010di) in kri\u017eu, angioedem,\u00a0 teratogenost.<\/li>\n<\/ol>\n

        <\/span><\/p>\n

        Cilj zdravljenja zvi\u0161anega krvnega pritiska je uspe\u0161na normalizacija krvnega pritiska: Zato je zdravljenje stopenjsko: zmanj\u0161evanje volumna krvi \/ zni\u017eanje tonusa simpatika \/ zni\u017eanje tonusa gladkih mi\u0161ic \u017eil \/ zni\u017eanje koncentracije angiotenzina.<\/strong><\/p>\n


        \n<\/strong><\/p>\n

        <\/strong><\/p>\n

        <\/strong><\/p>\n

        <\/strong><\/p>\n

        PRINCIPI ZDRAVLJENJA HIPERTENZIJE:<\/strong><\/p>\n

        -sprememba \u017eivljenskega sloga<\/p>\n

        -diuretiki<\/p>\n

        -simpatikolitiki<\/p>\n

        -vazodilatatorji<\/p>\n

        -inhibitorji angiotenzina (izlo\u010da se v ledvicah)<\/p>\n

        <\/strong><\/p>\n

        <\/strong><\/p>\n

        <\/strong><\/p>\n

        58) DIURETIKI<\/strong><\/p>\n

        So snovi, ki pove\u010dajo izlo\u010danje urina tako, da\u00a0 pove\u010dajo izlo\u010danje natrija in spremenijo izlo\u010danje tudi drugih sestavin urina.<\/p>\n

        Farmakolo\u0161ki u\u010dinki: pove\u010dajo izlo\u010danje vode in soli (Na) skozi ledvice, dilatirajo krvne \u017eile, zni\u017ean periferni upor.<\/p>\n

        Stranski u\u010dinki: hipokaliemija – bolnik mora jemati kalij, hiperglikemija, hiperurikemija.<\/p>\n

        Uporaba: najpomembnej\u0161a uporaba diuretikov je zdravljenje hipertenzije in kongestivnega odpovedovanja srca, edemi.<\/p>\n

        Diuretike lahko razvrstimo po prijemali\u0161\u010du njihovega delovanja.<\/p>\n

        V proksimalnih tubulih delujejo blokatorji karboanhidraze in ozmotski diuretiki, v ascendetnem delu Henlijeve pentlje<\/p>\n

        furozemit in etakrinska kislina, v distalnih konvolutnih tubulih tiazidi in v zbiralcih antagonisti aldosterona.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

        PROTIVIRUSNA ZDRAVILA Zdravljenje virusnih infekcij je zaradi na\u010dina razmno\u017eevanja virusov zapleteno. Glavni predstavniki: Amantadin proti virusu influence A, rubelle in proti nekaterim tumorskim virusom. Deluje profilakti\u010dno. Absorbira\u00a0 se iz prebavil, dobro prehaja v tkiva in se izlo\u010da predvsem z urinom. Stranski u\u010dinki so: nespe\u010dnost, zmedenost, ataksija, motnje govora. Uporabljamo ga tudi pri zdravljenju Parkinsonove bolezni. … Preberi ve\u010d o Farmakologija vaja 4.del<\/span><\/a><\/p>\n","protected":false},"author":336,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[705],"tags":[822,823,819,3665,706,821,817,826,825,820,824,818],"class_list":["post-672","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-2letnik-farmakologija","tag-amebicidi","tag-antimalariki","tag-diuretiki","tag-2letnik-farmakologija","tag-farmakologija","tag-ganglijski-prenos","tag-hipertenzija","tag-protivirusna-zdravila","tag-razmnozevanje-virusov","tag-simpatolitiki","tag-uroantiseptiki","tag-zdravljenje-hipertenzije"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/672","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/users\/336"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=672"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/672\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=672"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=672"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.zdravstvena.info\/vsznj\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=672"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}